Štev. 1042.	1932.
V.
OGLASNIK LAVANTINSKE ŠKOFIJI
Vsebina: 30. Evharistični kongres v Sarajevu. — 31. Duhovne vaje za duhovnike v letu 1932.
— 32. Delo za treznost. — 33. Spored kan. obiskovanja in birmovanja v letu 1932. :— 34. Slovstvo. — 35. Osebna naznanila.
- '.-a -
Evharistični kongres v Sarajevu. ^
Na predvečer praznika Srca Jezusovega, kateremu je posvečena sarajevska nadškof, katedrala, dne 2. junija 1932, se začne v Sarajevu skupni evharistični kongres za Bosno in Hercegovino, ki bo trajal tri dni: 3-, 4. in 5. junija t. 1. Evharistični kongres bo veljal proslavi petdesetletnega obstoja nadškofije vrhbosanske.
Leta 1882. je namreč papež Leon XIII. združil Bosno in Hercegovino v eno cerkveno hierarhično telo ter tej združeni pokrajinski enoti, ki se naziva nadškofija in pokrajina vrhbosanska, določil sarajevskega nadškofa za metropolita. Prvi metropolit in nadškof vrhbosanski, dr. Josip Stadler, je leta 1882. nastopil svojo nadpastirsko službo v Sarajevu. Verske razmere v Bosni in Hercegovini, ki sta bili tedaj komaj oteti izpod stoletne islamske nadvlade, so bile žalostne. Treba je bilo silnih naporov, da se je pod vidnim varstvom presv. Srca Jezusovega v razmeroma kratkem razdobju 50 let izvedlo ono ogromno cerkveno organzacijsko delo, na katero danes lahko ponosno gledajo katoličani Bosne in Hercegovine.
Sedanji nadškof in metropolit vrhbosanski, prevzvišeni g. dr. Ivan Šarič, globoko in pregledno utemeljuje v posebnem pastirskem listu primernost evharistične proslave zlatega jubileja vrhbosanske nadbiskupije ter prisrčno vabi katoličane vse kraljevine Jugoslavije na sarajevski evharistični kongres. V posebnem dopisu, naslovljenem na prevzvišenega g. Nadpastirja lavantinskega z dne 24. februarja 1932, še posebej vabi Lavantince na skupni evharistični kongres v Sarajevo v nadi: »da če se i iz Vaše biskupije nači lijep broj svečenika i još lijepši broj vjernika kod nas u Sarajevu«.
Dasi je razdalja med lavantinsko škofijo in med prestolico vrhbosanske nadškofije velika, se pričakuje, da Lavantincev na evharistični proslavi v Sarajevu ne bo manjkalo.
Udeležencem je zagotovljena polovična vožnja na železnici; za prenočišča in ceno prehrano je preskrbljeno. Natančnejša pojasnila in podrobni spored evharističnega kongresa v Sarajevu se bodo objavili v našem katoliškem časopisju.
Prijave za evharistični kongres v Sarajevu se naj pošiljajo naravnost na: »Kancelarija Pripravnog Odbora za Euharistijski Kongres; Sarajevo, Krekova ulica 7.« Isti naslov daje tudi vsa druga natančnejša navodila in pojasnila.
31.
Duhovne vaje za duhovnike v letu 1932.
Če se za tekoče leto 1932. razpisuje zopet dvojni tečaj skupnih duhovnih vaj, pomeni ta razpis zmago ideje skupnih duhovnih vaj nad onimi, ki se opravljajo zasebno »in pia aliqua religjosave domo ab Ordinario designata« (kan. 126), in to navzlic vsem žrtvam in odpovedim, ki jih zahtevajo od udeležencev skupne škofijske duh. vaje, v hišah, ki niso zgrajene nalašč za duhovne vaje. »Oglasnik« 1931, V. je namreč opozoril častite duhovne sobrate na neugodno statistiko za skupne duhovne vaje v letu 1930. s pripombo, da bi zapostavljanje skupnih duhovnih vaj v letu 1931. ne moglo ostati brez posledic.
Sedaj pa izkazujejo zapiski o duhovnih vajah za duhovnike v minulem letu: 186 udeležencev. Od teh se je poslužilo skupnih duhovnih vaj 109 sobratov; 48 sobratov je opravilo duhovne vaje v ljubljanskem »Domu za duhovne vaje« in 29 sobratov v raznih redovnih hišah. Iz tega razloga se je oskrbel za leto 1932. zopet dvojni skupni tečaj duhovnih vaj za duhovnike, in sicer prvi: od 25. do 29. julija, d r u g i : od 22. do 26. avgusta t. 1. Oba tečaja se vršita kot doslej v prostorih kn.-šk. Dijaškega semenišča v Mariboru. Koroščeva ulica 12, ter pričenjata vsakokrat ob 19. uri zvečer prvega dne. Prvi tečaj bo vodil priznani voditelj duhovnih vaj za duhovnike iz reda sv. Frančiška, ki je nedavno v duhovnih vajah postavil lavantinskim duhovnikom Slomška v naravnost mojsterski plastiki za vzornika duhovniškega življenja in dušnega pastirstva. Drugi tečaj je prevzel duhovnik iz vrst lavantinske duhovščine, ki bo podal sobratom najboljše izmed nabranih izkušenj in opazovanj-
Izglajeni ter umetniško in stvarno dovršeni govori ne tvorijo sicer bistva duhovnih vaj, a dajejo učinkovito vzpodbudo za obnovo lastne notranjosti ter na ta način olajšajo udeležencem poglobitev duhovnega življenja. Bistvo duhovnih vaj pa ostane slejkoprej : v dnevih svete samote in tišine napraviti iz sebe z lastnim sodelovanjem, t. j. s premišljevanjem in raziskovanjem globin svoje duše duhovnika po Srcu Jezusovem tako v zasebnem življenju kot v dušnem pastirstvu.
Prijave za duhovne vaje naj se izvršijo pravočasno, in sicer po dekanijskih uradih. Bivanje pri zasebnikih ob času duhovnih vaj ni v skladu z navodili kanona 126 o duhovnih vajah. Za izjemne slučaje naj si vsak oskrbi dovoljenje kn.-šk. ordinariata. Vztrajati je pa treba od začetka do oficijelnega zaključka duhovnih vaj. Za čč. gg. sobrate, ki so leta 1929 zadnjič opravili duhovne vaje, nastopi letos obveznost po kanonu 126.
Sv. oče Pij XI. naroča v Okrožnici! » Mens nostra« z dne 20. dec. 1929, objavljeni v »Oglasniku« 1930, IV.: »... Nujno opominjamo svetne duhovnike, naj bodo točni v opravljanju duhovnih vaj, vsaj v oni mali meri, ki jo zahteva Zbornik kanoničnega prava« (kan. 126).
Za one, ki želijo opraviti duhovne vaje drugje, v Domovih duhovnih vaj. se objavlja nastopni razpored duhovnih vaj:
I.	Tečaje duhovnih vaj za duhovnike v III. četrtletju 1932 v ljubljanskem Domu duhovnih vaj ho svoječasno objavil »Glasnik presv. Srca Jezusovega«. Posebej se pa na tem mestu opozarja na osemdnevne duhovne vaje za duhovnike, ki se bodo vršile v drugi polovici meseca avgusta t. 1. v ljubljanskem Domu duhovnih vaj. Vsak duhovnik bi naj vsaj enkrat poskusil osemdnevne duhovne vaje; v teh so namreč posvečeni kar 4 dnevi izoblikovanju notranjega življenja po Jezusovem vzgledu —- »instaurare omnia in C h r i-
s ti«. Pri tridnevnih se porabita dva dneva za izgraditev »fundamenta« in za izčiščevanje duše, da preostanejo kvečjemu le še 3 premišljevanja za »imitatio Christi«, ki je za duhovnika še vedno najvzpodbudnejši vir trajne obnove.
2. V domu duhovnih vaj Družbe Jezusove na Dunaju, v Lainz. Naslov: Exerzitienhaus S. J., Wien, XIII., Lainzerstrasse 138. Osemdnevne duhovne vaje od 21. do 30. julija, posebno za ravnatelje in spirituale duhovnih semenišč in drugh vzgojnih zavodov; petdnevne duhovne vaje od 29, avgusta do 3. septembra, posebno za sodale Unionis Apostolicae; tridnevne duhovne vaje posebno za dušne pastirje v mestih in industrijskih krajih: od 17. do 21. julija; 1. do 5., 9. do 13., 16. do 20, avgusta, in 12. do 16. septembra. Za profesorje veronauka in katehete od 4. do 8. septembra. Za podeželske dušne pastirje: od 21. do 25. avgusta, 26. do 30. septembra in 3. do 7. oktobra. Vse tečaje duhovnih vaj vodi P. Jos. Lachmair, S. J. Oskrbnina stane za tridnevne duhovne vaje 20 Sik» za petdnevne 30 Šil., za osemdneve 45 Šil.
3. V kolegiju Družbe Jezusove v Št. Andražu v Labodski dolini, Koroško. Osemdnevne duhovne vaje: od 28. avgusta zvečer do 5. septembra zvečer. Tridnevne: od 11. septembra zvečer do 15. septembra zjutraj. Naslov: P. Minister Jesuitenkolleg St. Andrä im Lavanttal, Koroško.
4. V samostanu Mehrerau pri Bregenzu ob Bodenskem jezeru za katehete od 18. do 21. julija. Te duhovne vaje oskrbi Zveza katehetskih društev za Avstrijo in jih vodi škof dr. Waitz. Dne 22. julija sledi zvezno zborovanje.
32.
Delo za treznost!
V zvezi z naročili glede pospeševanja treznosti, izdanih v Oglasniku II, 1932,
str.	18/19, se objavlja še	sledeče:
»Duhovniki naj	bodo povsod na čelu temu	najbolj nuj-
nemu socialnemu delu,« je rekel sv. oče Pij X.
Alkoholizem je velik kos socialnega vprašanja, je pa tudi ena najhujših ovir dušnega pastirovanja. V preobilni pijači se vtaplja in se podira to, kar se v cerkvi dela in gradi. Boj alkoholizmu je postulat modernega dušnega pastirstva.
Duhovniki in redovniki na Irskem so s svojim delom in svojimi žrtvami rešili svoj narod te narodne strasti. Ko imamo pred seboj tako lep zgled, najlepše naredimo, če ta zgled posnemamo. Ali bi! se dali v ljubezni do svojega naroda od njih prekositi?
V vsaki župniji	se s pijančevanjem	veliko greši, —	v vsaki naj se
vpelje družba »Treznost«!	Duhovniki naj dajo	pobudo, lajiki	naj pomagajo!
Saj je to važen del Katoliške akcije, pri kateri naj sodelujejo lajiki! V prvi vrsti člani verskih in prosvetnih organizacij. Kjer družba še ni ustanovljena, naj se za to porabi nedelja patrona treznosti, Sv. Janeza Krstnika. Lahko se vzameta tudi dve nedelji: pred in po Kresu, prvo se ljudje spodbudijo in povabijo, drugo se družba res ustanovi.
Ko se namreč verniki za družbo priglasijo, naj se napravi ali v cerkvi ali v dvorani zaveza ali zaobljuba (ki seveda ni nikak votum). Vsi udje morajo dobiti v roke sprejemnice, na kateri so tiskana pravila in zaobljuba. Sprejemnice — jako lepo, umetniško izdelane — se dobijo v pisarni Svete vojske v Ljubljani, Dunajska cesta 17, ali pri Ničmanu v Ljubljani.
Na I. stopnjo (popolna zdržnost) naj se vpisujejo: 1. Mladina; na Irskem jo morajo vsi obljubiti pri birmi do 21. leta. — 2. Vsi, ki so udani pijači in se hočejo ozdraviti, to je zanje edino rešilno. — 3, Vsi, ki čutijo v sebi toliko velikodušnosti, da hočejo dajati, tistim, ki so
ga potrebni, zgled, Bogu pa zadoščenje za grehe pijančevanja, s katerimi se Bog žali. (Pariški kardinal je pred kratkim ustanovil družbo treznosti prav zato, da bo dajala Bogu zadoščenje za grehe pijanstva.)
Duhovnik pa bo le potem z vnemo in uspehom delal za treznost med ljudstvom, če mu sam daje dober zgled. Za duhovnike je ustanovljena mednarodna »Duhovniška protialkoholna zveza« (nem. Priesterabstinentenbund), ki vabi tudi nas slovenske duhovnike, da se ji pridružimo. Pravi člani so popolni abstinentje, drugi pospeševalci treznosti so »prijatelji«.
Stvar naj se uredi po dekanijah. Gg. dekani naj skrbijo, da se bo stvar obravnavala pri dekanijskih konferencah in naj povabijo duhovnike, da se »zvezi« pridružijo.
V vsaki dekaniji naj se ali sam za to javi ali izvoli en duhovnik kot pr o mo tor treznosti. On naj vso stvar v dekaniji vodi, njemu naj se pošiljajo izkazi o družbi »Treznost«, in sicer vsako leto do 1. julija, on pa naj jih odpošlje škofijski pisarni do 1. avgusta.
33.
Spored kan. obiskovanja in birmovanja v L 1932
objavljen v Oglasniku lav. šk., 1932, II., str. 19, se dopolni v toliko, da se bo vršilo birmova-nje v tekočem letu izjemoma tudi v Konjicah, in sicer v nedeljo, dne 3. julija.
34.
Slovstvo.
Dr. Mihael Opeka, Očetov klic. Sedem govorov o katoliški akciji. V Ljubljani, 1932. Založila prodajalna H. Ničmanova. — Nova knjiga znamenitega govornika obsega izredno poučne razprave o bistvu in izvedbi katoliške akcije, o apostolatu zgleda, molitve in besede, o dobrodelnosti. . . Duhovniki, ki hočejo v svojih župnijah izvesti katoliško akcijo po ideji svetega očeta Pija XI., bodo v njej našli res praktična navodila, pa tudi lajikom bo čitanje teh govorov prinašalo mnogo izpodbude in duhovne koristi. — Cena 10 Din (brez poštnine).
35.
Osebna naznanila.
Odlikovanje. Sveti oče Pij	XI. je	podelil gospodu Ivanu	Bauman, veleposestniku in
cerkv. ključarju v Št. liju v Slov.	gor., radi njegovih zaslug za vero in Cerkev križec »Pro
Ecclesia et Pontifice«.
Umeščena sta bila čč. gg.:	Franc	Rampre, provizor v	Zabukovju, kot župnik isto-
tam	(28. aprila 1932) in Jožef Rehar,	župnik v Guštanju, kot	župnik pri Sv. Lenartu pri
Veliki Nedelji (1. maja 1932).
Postavljeni so bili čč. gg.: Stanko Lah, kaplan v Ribnici na Pohorju, za provizorja istotam (18. aprila 1932); Mihael Barbič, kaplan v Dravogradu, za provizorja v Guštanju (1. maja 1932) in Jožef B a k a n , duhovnik Salezijanske družbe, za provizorja v Martjancih (4. maja 1932).
Prestavljen je bil č. g. kaplan Franc Modrinjak iz Ruš v Pišece (1, maja 1932).
Začasno nezasedeno ostane kaplansko mesto v Rušah.
Umrli so p. n. gg.: Andrej Fišer, kn.-šk. duhovni svetnik in župnik v Ribnici na Pohorju, dne 17. aprila 1932 v 77. letu starosti; Ivan Lenart, biseromašnik, častni kanonik, vpok. nadžupnik in dekan pr Sv. Martinu pri Slovenjgradcu, dne 22. aprila 1932 v 90. letu starosti; p. Filip Benicij Perc, O. F. M., kn.-šk. duhovni svetnik, dne 23. aprila 1932 v frančiškanskem samostanu v Mariboru in Jožef Horvath, župnik v Martjancih, dne 1. maja 1932 v 52. letu starosti. R. I. P.!
Tej številki je priloženo Kazalo za Oglasnik 1931.
Lavantinski knezoškofijski ordinariat
v Mariboru, dne 12. maja 1932.
Izdaje lavantinski knezoškofijski ordinariat. — Urejuje dr. Ivan Tomažič. Tiska tiskarna sv. Cirila v Mariboru.