Naročnina Dnevno Irdoja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo meieCno 35 Din nedeljska Izdala celole.no vJuuo-»lavlll SO Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Uredništvo /e v Kopllar/evl ulici »t. в III dolcoptil se ne vračalo, nefranklrana pisma se ne aprelemalo - U rednlitva telefon št. 2030, upravnlitva it. 2329 Cene oglasov 1 stolp petll-vrsla mali oglasi pol 30 In2D,veC|logla«l nad 43 mm vIMne po Din 2-30. veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Dto p Pri već)cm o naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKa ln dneva po prazniku l>oliiičen list sa slovenski narod Uprava /e vKupllar/evl ul.il.6 - Čekovni račun: r.fubllana itev. 10.ti tO ln 10.34» *a 1 naerale. Sara/evoit. 7563, Zagreb it. 39.011, P r a tj a ln Duna/ it. 24.797 Naš čas. Albanija noče izpolniti naših zahtev. ВП je veliki vihar, ko so apostoli krščanstva prejeli svetega Duha in se je začelo novo razdobje človeške zgodovine. Taki pretre6i naznanjajo vedno prihod oživljajočega in obnav-Ijajočega duha Božjega. Zato ni prav v našem času videti samo pojave propadanja, ampak je edino pravilno stališče, ki iz vsakega časa vidi evetiti se obraz Kristusov, ki ni samo včeraj in jutri, ampak tudi danes. In prav v tako razburkanih časih kakor je naš se s posebno silo javlja sveti Duh, da prerodi duše in po njih lice zemlje. Iz bodočnosti, ki je nihče ne more odgonetati, sejejo v naš čas žarki Duha, ki ustvarja nov svet po viharjih in ga do dna vzvalovi, preden ga uredi. In marsikaj, kar se nam zdi nerazumljivo ali celo zlo, je samo zarodek boljšega. So ljudje, ki se venomer ozirajo nazaj, hvalijo preteklost in vidijo blagor človeštva edino v vz,postavitvi prejšnjega. Eni si želijo nazaj prve veke krščanstva, drugi se vtapljajo v romantiko srednjih vekov in gotiških katedral, tretji zagovarjajo »klasično krščanstvo«, restavracijo »čiste zapadne misli« (Maurras, Buinvalle, Massis), dočim se drugi trudijo vnikniti v iztočno miselnost, kd da edina more obnoviti krščanskega duha. Vse te iz plemenitega stremljenja porojene težnje, ki se javljajo tudi pri nas, so enostranske, čeprav vsebujejo vsaka veliko zdravih misli. Zaupajmo v Cerkev, v moč božjega Duha, ki jo neprestano vodi in se tudi v naši dobi mogočno javlja ter nas kliče na vsakdanje zvesto delo na podlagi danega in pričujočega! Iz vsakega časa poraja sveti Duh svetnike in voditelje človeštva, vsak čas nam nuja svoje naloge, vsak čas zbudi veličastne institucije v blagor človeštva, čemur je priča vsa zgodovina katoliške Cerkve, ki je po pravici obsojala »reformatorje« in »restavraterje«, ki eo za-Dietali sedanjost in vzpostavljali preteklost, slepi za vse lepo v neprestanem razvoju Cerkve to njenih blagodejnih naprav, v čemer so videli »odpad« in »propadanje«. Marsikdo, ki ee je imel na tak način za »vzpostavitelja Cerkve« in »radikalnega« ter »integralnega« kristjana, je končal kot heretik. Pravi katoliški duh ni v skrajnosti, ampak v jsveti vsakdanjosti«, kakor je nekje dejal veliki kardinal Newman. Tudi sedanji družaibni red ima v sebi veliko koristnega, dobrega, veličastnega v svojem ogromnem napredku. Kar je potrebno, ni vzpostavitev srednjeveškega cehovstva, ampak vzbuditev onega duha krščanske pravičnosti in ljubezni, ki bo usmerila sedanji proizvajalni sistem stran od golega dobičkarskega pridobivanja h kritju pametnih, človeka dostojnih potreb, da bodo zadovoljeni vsi pridobitni sloji. Od materialistične razredne podlage je treba družbo postaviti na podlago sodelovanja vseh stanov po principih etike, ki je veljavna za vse ljudi, tako za posameznika kakor za vse družabne edinice, od družine do gospodarskega podjetja in političnih tvorb, od stranke do države. Pa tudi umetnost mora rasti iz tal sedanjosti pravtako kakor socialno in politično dolo. Sedanjost je že sama po sebi organično zvezana s preteklostjo; restavracija v gori označenem smislu je pa izumetničena hi večkrat izraz notranje skepse ter nezaupanja v tvorne sile neprestano delujočega svetega Duha v Cerkvi. Borba Duha gre zoper zlo in zoper njegove korenine, ki so v človeški sebičnosti, pohlepnosti, nečistosti, zavisti in sovraštvu. To borbo Cerkev neprestano vodi v vsakem času, prerešetajoč Ln obnavljajoč duše. In v vsakem času ji nuja Duh božji v to sredstva iz časa samega in pa iz višnjih moči. Nikoli ne zameta narave, na kateri se gradi nadnaravno. Tisti »beg iz sveta«, ki radikalno zanikuje naravo, ni krščanska askeza, ki snuje na naravi, oplemenitujoč jo in povzdigujoč jo. Ta askeza je bila vedno največji činitelj napredka vseh naravnih sil, napredka »nazaj k Bogu«, iz katerega je vse izšlo in v katerega se vse vrača. Tudi naš čas moramo v tem Duhu oblikovati in ga dovesti do višje stopnje, ljubeč ta čas in njegove pridobitve, ljubeč človeka in stvarstvo, njega dušne in telesne potrebe ter stremljenja. »Émitte Spiritum tuum et creabuntur — et renovabis faciem terrae.« Tabor kmetskih mož in fantov bo dne 6. jnnija, to je na binkoštni ponedeljek v Črn g rob« pri Škofji Loki. Prič e-tek po sveti maši ob 9. uri na prostem. Govorit« narodni poslanec Broder in oblastni poslanec dr. M i 1 a v e c. Možje in fantje, udeležite se to manifestacije kmetske zavednosti v velikem številu. Belgrad, 4. jun. (Izv.) Optimistične vesti, ki so se razširile o našem konfliktu z Albanijo, so se izkazale kot popolnoma neupravičene in prezgodnje. Do tega časa ni prišla v Belgrad nobena vest, ki bi potrdila, da se je dragoman Djuraškovič spustil na svobodo, nego se nasprotno javlja iz Tirane, da je Ahmed beg Zogu oz. zunanji minister albanski protestiral proti ostri noti jugoslovanske vlade v vprašanju aretacije dragomana Gjuraško-viča. Tudi albanska vlada je zahtevala, da naša vlada prekliče te ostre izraze. Naša vlada je od albanske vlade zahtevala, da se Gjuraškovič spusti na svobodo, sicer bi prekinila diplomatske odnošaje. Zunanji minister g Bukarešta, 4. junija. (Izv.) General Avarescu je pričel s konzultiranjem z načelniki klubov, za sestavo nove koalicijske vlade. Pozval je k sebi načelnike vseh strank. »Vitorul« misli, da se nihče temu pozivu ne bo odzval. »Lupta« je mnenja, da Avarescu ne bo mogel sostaviti koalicijske vlade. Bukarešt, 3. junija. Na pritisk od zgoraj je ministrski predsednik general Averescu povabil k sebi voditelje opozicije na razgovor o koncentracijski vladi. Na sestanek sta došla le dva: prof. Jorga in prof. Cusa. Ostali voditelji, med njimi Bratianu, pa so izjavili, da se ne udeleže posvetovanj za koncentracijsko vlado, ki bi ji načeloval Averescu. Z v Newyork, 4. junija. (Izv.) Letalec Chamberlain je na enokrilniku »Columbia« danes zjutraj ob 6. uri 4 minute (ne\vyorški čas) od-letel z letališča Roosweltfield. Chamberlain ni natanko povedal za cilj svojega poleta. Izjavil je, da bo odletel v Evropo in sicer tako daleč, kakor mu bo to dopuščala zaloga bencina in pa vremenske razmere. Če doseže Irsko in mu bo omogočen še nadaljni polet, bo odplul dalje proti Berlinu. Letalca Chamber-laina spremlja na potu v Evropo Levine, generalni ravnatelj družbe, ki je zgradila »Co-lumbijo« in financirala polet. Chamberlain se je mogel dvigniti šele po KRALJ ALEKSANDER V TOPOLI. Belgrad, 4. junija. (Izv.) Kralj Aleksander se je vrnil iz Niša in se ustavil v Topoli. Po mnenju političnih krogov se bo kralj kak teden mudil v Topoli, potem se bo pa vrnil v Belgrad. VUKIČEVIČ SE ŠE NI VRNIL. Belgrad, 4. junija. (Izv.) Predsednik vlade Velja Vukičević se kljub pričakovanju političnih krogov danes ni vrnil v Belgrad. Kakor je Vaš dopisnik zvedel, se bo Vukičević vrnil v Belgrad jutri ali v ponedeljek. SEJA GLAVNEGA ODBORA DEMOKRATSKE STRANKE. Belgrad, 4. junija. (Izv.) Danes se je vršila seja glavnega odbora demokratske stranke. Trajala je od 10. do 12. ure. Na seji so razpravljali o strankarskih vprašanjih lokalnega značaja. Aretacija macedonskih akademikov v Zagrebu. g Zagreb, 4. junija. (Izv.) Nocoj je zagrebška policija aretirala več macedonskih akademikov. Motivi, ki so vedli zagrebško policijo do aretacije, niso znani, ker ni dala o tem nobenih informacij. Misli se, da so bili aretirani v zvezi z Makedonstvujučimi. Drugi so mnenja, da so bili Stambolijevci. Vlada jih je aretirala radi tega, da pokaže Bolgariji, kako skuša preprečiti vsak poskus napada z našega ozemlja na bolgarsko državo. PRIPRAVE ZA SPREJEM ČIČERINA V BERLINU. v Berlin, 4. junija. (Izv.) Za časa bivanja Čičerina v Berlinu bo ruski poslanik priredil diner na čast nemške vlade. Dinerja se bo udeležil gotovo zunanji minister Chamberlain. Afli se udeleži dinerja tudi kancler Marx, še ni gotovo. Čtčerinu pripravljajo v Berlinu prijateljski sprejem, vendar še ni gotovo ali se bo sestal hidi dr. Marx s Čičerinom, da ne bi bilo njegovo bivanje v Berlinu preveč demonstrativno. Voja Marinkovič ni pristal na zahteve albanske vlade, nego je zahteval, da se Gjuraškovič brezpogojno spusti na svobodo. Ker se Mariu-kovičevi zahtevi ni ugodilo, je ostal spor tekom današnjega dne nerešen. Ko je Voja Marinkovič zvečer ob pol 9 odhajal iz zunanjega ministrstva, ni dal časnikarjem nobene izjave. V tem sporu ni bilo torej danes nobenih novih momentov. Ostane pri tem, da naša vlada brezpogojno zahteva, da se Gjuraškovič spusti na svobodo. Vendar se kljub temu, da albanska vlada tega ni izpolnila, misli, da bo Albanija popustila in da ne bo radi tega slučaja prekinila diplomatskih zvez z Jugoslavijo. ozirom na to nenaklonjenost opozicije piše »Universul«, da se bo koncentracijska vlada sestavila vseeno, toda predsednik bo general Presau, vojsko bo dobil Averescu, notranje zadeve pa Bratianu. — Averescu je hotel preprečiti svoj padec ter se je javil v avdijenco h kralju, dobil pa je odgovor, naj svoje poročilo poda pismeno. v Bukarešta, 4. junija. (Izv.) Vojaška cenzura je bila danes ukinjena. Na konferenci liberalne stranke so sklenili, da stranka prekine vse odnošaje z Avarescujevo stranko. Jorgan je sporočil Avarescu kraljevo željo, naj bi Jorgan prevzel sestavo nove vlade. drugem poskusu. Pri prvem startu je imel zalita =amo 500 čevljev in se ni mogel dvigniti. Pri drugem pœkusu se je po 2000 čevljih začel dvigati v višino. Seboj ima 550 galon (ga-lona je 4.543 1) bencina. Chamberlain upa, da bo s to zalogo, ako bo šlo po sreči, mogel pre-leteti 5000 milj. v Roosweltfield, 4. junija. (Izv.) Ravnatelj Levine, ki spremlja Chamberlaina in je ta polet financiral, je prišel zjutraj v spremstvu svoje žene na letališče v navadni civilni obleki. Žena ni vedela, da bo odšel z aero-planom, in ko je pred poletom stopil v aparat, je njegova žena padla v nezavest Komunistična nevarnost pred francoskim parlamentom. Pariz, 3. jun. V francoskem parlamentu je danes prišlo do ostre debate o priliki interpelacije o komunistični nevarnosti. Poslanec Soulier je podal naslednje podatke: V Franciji deluje 20.000 komunističnih agitatorjev. Komunisti Lmajo organizirano rdečo armado, ki se je je treba bati. Njen šef je poslanec Vaillaut-Contirier. V Parizu samem je 12.000 mož te armade. Celo v francoski armadi se nahajajo celice komunistične propagande. Tako je ugotovljenih v francoski pehoti 170, pri konjenici 30, pri topništvu 49, v mornarici 52, pri letalcih 57 oelic. Celo v častniški šolj Saint Cyr se nahaja komunistična celica. Poslanec Morniaut je dejal: Vsled komunistične propagande v Rifu je Francija v borbi ^ Abdflkrimom izgubila 7000 mož. Komunizem je nevarnost za mir. CHAMBERLAIN ODPOTUJE V ŽENEVO, v London, 4. junija. (Izv.) Minister Chamberlain je včeraj v zunanjem ministrstvu priredil diner diplomatskemu zboru. To je bil prvi diner v zunanjem ministrstvu leta 1927. Pri odhodu iz palače se je dogodila avtomobilska nesreča, pri kateri je bil Chamberlain lažje poškodovan. Ko so ga zasilno obvezali, se je takoj odpeljal naprej. Izjavil je, da brezpogojno odpotuje v Ženevo. R0SENH0LZ V BERLINU, v Berlin, 4. junija. (Izv.) Rusld poslanik v Londonu Rosenliolz je na potu v Moskvo prispel semkaj. V Moskvo bo odpotoval še danes. UTRDBE NA NEMŠKI VZHODNI MEJI PORUŠENE. v Berlin, 4. junija. (Izv.) Vse nemške trdnjave na vzhodnji meji so sedaj porušene. Skupno je uničenih 34 utrdb. Antanta zahteva, da se dejansko stanje ugotovi še po njenih zaupnikih. Kmetski dan na Trški sori pri Novem mestu bo na binkoštni ponedeljek, dne 6. junija t. 1. po tem-le sporedu: Ob 9 dopoldne sv. maša v romarski cerkvi, zatem pridiga g. prošta Čerina, potem pa veliko zborovanje zunaj cerkve, na katerem nastopijo odlični govorniki. Med govori nastopi pevski zbor. — Možje in fantje! Na agitacijo za veličastno udeležbo! Na binkoštni ponedeljek vsi na Trško goro! Italijansko -belgijski konflikt. Sedaj ima momentano gospod Mussolini konflikt z belgijsko vlado in z belgijskim parlamentom. Belgijski zunanji minister je znani socialist Vandervelde. Te dni je v belgijskem parlamentu bila v razpravi interpelacija socialističnega poslanca o razmerju med Belgijo in Italijo, ki so bile zadnji čas malo manj prijazne, ker belgijska vlada ni branila vstopa italijanskim političnim beguncem. Minister za zunanje -/adeve je na interpelacijo precej ostro odgovoril, da napram italijanski vladi nikdar nj bil nevljuden. Ce pa je zbornica mnenja, da more biti zunanji minister le tisti, kdor pregnanih tujcev ne sprejema, kdor tlačenim zabranjuje klicati na pomoč, kdor prepoveduje svobodo mišljenja, — naj se to pove in on bo takoj odstopil. Nato se je strinjal z iz. vajanji zunanjega ministra tudi ministrski predsednik Jaspar. Med govorom nekega socialista je prišlo do protifašističnih demonstracij, pri katerih ве je v parlamentu klicalo: Živela Italija! Proč s fašizmom! Doli z boljševizmom! Doli z morilcem Matteottija! — Predsednik jo te izraze ukor il. Toda Mussolini je, kakor se poroča iz Rima, odločen, odpoklicati italijanskega poslanika na bruseljskem dvoru, če ne dobi zadoščenja. Litavtki general uitreljen. Iz Kovna poročajo: Dne 1. junija ob 3 zjutraj je bil ustreljen general Kleščinskij, ki je bil dan prej radi špionaže obsojen na smrt. Klešč.nskij je bil prej generalšlabni šef litav-ske armade. Dobili so ga, ko je ravno zastopniku sovjetske vlade izročal neke važne vojaške dokumente. PREGANJANJE KOMUNISTOV V MEHIKL g New York, 4. junija. (Izv.) Včeraj popoldne je policija nenadoma vdrla na rusko poslaništvo v mestu Mehika in izvedla hišno preiskavo. Aretirala je dvajset oseb, ki so se v tistem času nahajale v poslopju poslaništva, ne da bi bile v to upravičeno. Na intervencijo ruskega poslanika gospe Kolontajeve jo policija vseh 20 aretira ncev po par ur trajajočem zaporu zopet izpustila. REDUKCIJA URADNIŠTVA V FRANCIJL v Pariz. 4. junija. (Izv.) Senat je včeraj odobril vladni dekret, s katerim se več vodilnih poštnih in brzojavnih mest v departemen-tih ukine. PISATELJ JEROME OBOLEL, v Pariz. 4. junija. (Izv.) Znani pisatelj Jerome je težko obolel. Njegovo stanje je kritično. Pisatelj je sedaj v 68, letu starosti. ČESK0SL0VASKA TRGOVINA Z RUSIJO, v Praga, 4. junija. (Izv.) Prekinjenje zvez med Anglijo in Moskvo kaže na Češkoslovaškem že sedaj ugodne posledice za češkoslovaško zunanjo trgovino, predvsem na lesnem trgu. NESREČA PRI VOJAŠKIH VAJAH, v Varšava, 4. junija. (Izv.) Pri topni čar. skih vaj ali v Thovnu je v topovski cevi ek» plodirala krogla. Dva vojaka sta bila na me : tirtva, trije pa težko ranjeni. LINDBERGH SE JE VRNIL V AMERIKO v Pariz, 4. junija. (Izv.) Lindbergh je danes s pariškega letališča odletel v Cherlx>urg. Tam se bo ukrcal na ameriško ladjo »Mem-phis« in odpotoval v Ameriko. NA POLETU PARIZ—TOKIO. v Pariz, 4. junija. (Izv.) Davi sta so dvig. nila francoska letalca Coste in Rigno na polet iz Pariza v Tokio. Progo mislita preletati i enim samim premorom v Irkutsku, Nov polet čez Atlantski ocean. Pred koncentracijsko vlado v Romuniji. Nedopustno postopanje. Ministrstvo za notranje zadeve je odpustilo iz državne službe policijskega komisarja Franja Petratiča radi tega, ker ni preprečil demonstracij proti onim dalmatinskim optan-tom za Italijo, ki so se 28. maja vračali v Dubrovnik od italijanskih nacionalističnih proslav iz Trsta, kjer se je demonstriralo za »osvoboditev Dalmacije«. Ta odpustitev se je izvršila na pritisk italijanskih oblasti. Dalmatinsko ljudstvo se zgraža nad tem dejstvom zlasti, ker je Franjo Petratič veliko trpel pod bivšo monarhijo in v času italijanske okupacije in je bil leta 1919. obsojen celo na smrt, češ, da je vohunil v korist naše države. 27 mesecev je prebil v ječah v Zadru, Anconi in Perruggi. Eden njegovih bratov je umrl kot interniranec v Avstriji, drugi je bil dobrovoljec v baJkanski vojni in je tam umrl. Petratič je sam izvrsten uradnik in italijanski konzul v Dubrovniku se mu je osebno zahvalil, da je ob priliki demonstracij v Gružu izvrstno rešil situacijo. Kljub vsemu temu se je Petratiču brzojavno ustavila plača in je takoj moral zapustiti urad. Vse to se je zgodilo potem, ko je naša vlada pojasnila italijanski, da so demonstracij krivi prizadeti sami, ker se niso ravnali po nasvetu policije. Postopanje ministrstva za notranje zadeve je vse obsodbe vredno in zasluži, da ga vzame v temeljit pretres v svojem času tudi *arodno predstavništvo. Cillier Zeituns. Ta list smatra za primerno, da te dni načenja poglavje o zatiranju Slovencev v Avstriji in piše gorostasnosti, o katerih smo mislili, da so za vedno izključene. Tako pravi, da »vsakdo ve, da je ravno slovensko ljudstvo bivša avstrijska vlada crkljala«, da »Nemci v bivši državi niso nastopali proti Slovencem«, da so >vsa mesta na Kranjskem in Štajerskem nemške ustanove«, da so »Slovenci imeli vse srednje šole«, da so slovenski politiki in slovenske organizacije imele celo prednost pred nemškimi itd. To piše Cillier Zeitung v tistem Celju, ki ima ravno v tem poglavju za Nemce in avstrijske oblasti naravnost sramotno zgodovino, piše pred očmi ljudi, ki so zatiranje in preganjanje sami doživeli. Če Cillier Zeitung smatra za dobro in prav, da se o tej zadevi zopet temeljito razpravlja, nam je prav in storili bomo svojo dolžnost. Mi smo mnenja, da je ta stvar jasna in za Nemce, ki žive v naši državi, zadeva, o kateri naj se ne razpravlja. Zato naj bodo te vrste danes le naš najodloćnejši protest, ki ga naj Cillier Zeitung razume in vpošteva, tembolj, ker je njeno pisanje v najostrejšem nasprotju s splošno politično taktiko Nemcev v naši državi. Vprašanju narodnih manjšin se s takim neodgovornim in bedastim pisanjem gotovo samo škoduje, ne pa koristi. kmetska stranka. Poročali smo že, da se je radičevski voditelj oblastni poslanec Palič uprl Radiču in nastopa za prihodnje volitve samostojno. Sedaj je izdala nova grupa svoj prvi proglas, v katerem pravi: HSS in njen voditelj Stjepan Radič sta pokazala in kažeta, da ne razumeta, v čem so težave in potrebe kmetov v Vojvodini. HSS naiprtuje vojvodinskemu kmetu ne samo svoje ime, ampak tudi svoje ljudi. Ti ljudje iz drugih krajev ne vedo, kaj in kako je trelm pomagati vojvodinskemu kmetu. Zato vso dosedanje organizacij« Ratličeve stranko v Vojvodini ustanavljajo danes novo vojvodinsko kmetsko stranko, ki jo bodo tvorili in vodili sinovi Vojvodine. — Proglas nosi podpis: Za vojvodinsko kmetsko stranko predsedniki krajevnih organizacij somborškega volivnega okrožja. Vrnite železniške iegftimacljei Maribor, 4. junija 1927. V petek je prišla na vodstvo delavnic drž. Eeleznic v Mariboru okrožnica, ki zahteva, da se odvzamejo železniške legitimacije vsem članom železniških družin, razen očetu-nastavljencu. S to odredbo je delavstvo zolo občutno prizadeto. V delavnicah v Mariboru se je danes v soboto dopoldne sicer delalo. Zjutraj so se zbrali delavci v kovačiji in glasno protestirali zoper neumestno narodbo, ki je prav v živo zadela že itak slabo plačane železniško delavce. Mnogi so bili tako ogorčeni, da so zahtevali celo splošen štrajk, oko minister ne vrne odvzetih legitimacij. Ce pogledamo, kaj bo ministrstvo s tem pridobilo. če te legitimacije odvzame, je to bore malo. Bodo to pnč krvavo prisluženi dinarji železniškega nastavljonca, katerega dani se itak ne vozijo zgolj za eport, ampak le če že res morajo. Na drugi strani pa ee. s tein znova jemlje delavcu veselje do dela, jemlje se mu ponos, da je s svojim delom vzdrževntelj železniškega prometa, in se mu vceiplja brez vse potrebe občutek, dn se smatra №< stroj brez ozira na njegovo življenje, nn njegovo družino. V tem primeru ne gre za nikako budželsko motnost, ta odredba ni nikaka posledica kakih redukcij, pač pa je odredba žel. ministrstva, ki bo po storilo prav, ako te legitimacije vrne družinam žel. naetavljonceiv! t Nsdos^sUIva Eau de Colopn« Chypre Bourlols — Pori. I Д Več storiti, pravi »Jutro«, bi bilo mogoče za delavstvo, če bi bili vsi delavci jutrov-ci. To je vendar nelogično, saj je »Jutro« neštetokrat izjavljalo, da je za delavstvo storilo toliko, da sploh več ni mogoče! SDS je uzakonila pravilnik za bratovske skladnice, nad katerim obupujejo lačni trboveljski upokojenci, uredila delavsko zavarovanje tako sijajno, da so vsi v Sloveniji nabrani milijoni romali v Zagreb v Slavensko banko, nacionalizirala Trboveljsko družbo v največjo korist inozemskega kapitalizma, slovensko samostalno demo-kratarstvo je hvalilo in favoriziralo Orjuno in zagovarjalo kazenske ekspedicije na listo delavstvo, ki se mu »Jutro« danes prilizuje, SDS se je zavzemala za izjemne zakone o zaščiti države, priporočala diktaturo reakcije, uprizorila gonjo zoper »protidržavne« elemente in pod to firmo pomagala preganjati socialistično delavstvo, ali je mogla še več storiti za delavstvo? Д O ta vtisi »Jutro« ima vtis, da je klerikalna stranka z nekaterimi izrazito kapitalističnimi in korupcionističnimi strujami, s katerimi je delila oblast, socialno in politično najbolj nazadnjaška stranka v državi. Pod tem vtisom ima »Jutro« drugi vtis, da je konec klerikalne epidemije in pod tem vtisom se »Jutro« zavzema za ljubljanske socialiste. Mi se tem »Jutrovim« vtisom ne čudimo. Je namreč res, da jutrovstvo ne predstavlja nobenih kapitalistov več, ampak skoro samo še skra-hirane bankirje in skrahirane politike. Res je, da se je g. Anton Kristan izkazal za boljšega bankirja in »Jutro« dela koristno taktiko, ko se mu klanja. Morda bo pa le Anton Kristan še malo podprl jutrovsko politiko in bankar-stvo. G. Anton Kristan je »Jutrova« sladka nada. To je tudi vtis. Д Priznanje. Jutrovsko priznanje ni nič vredno. To je stara stvar. Jutrovsko priznanje je lažnivo, tudi to je vsem znano. Kdor tega doslej še ni vedel, naj bere napisano v »Jutru«: »Mi demokratje priznavamo potrebo in korist neodvisnih delavskih socialnih organizacij.« To je napisalo »Jutro« na naslov socialistov. Le-ti so torej tako srečni, da so deležni SDS arskega priznanja. To je eno. Drugo pa je še bolj zanimivo. Ista SDS, ki daje včeraj priznanje, je ubila in zadušila NSS. Saj so še sveže izjave voditeljev NSS v Celju. NSS jc imela itak vso ideologijo SDS, le neodvisna je bila. Demokratje, ki priznavajo potrebo in korist neodvisnih delavskih organizacij, so neodvisnost NSS uničili. Pa recite, če ne zasluži jutrovsko priznanje vsega priznanja. Д Storija o SLS. »Jutro« se je včeraj iz-nebilo še te laži, da so »storijo o SLS, ki da je za Slovenijo preveč dosegla, iztuhtali v redakcijah klerikalnih listov««. To je zavestna laž. Nikdar nismo mi in nobeden naš list pisali, da je SLS preveč dosegla. Nasprotno! Mi smo se morali braniti proti napadom bel-grajskega in zagrebškega tiska, ki je vprizo->' rilo naravnost sistematično gonjo proti SLS, ker da misli in dela samo za Slovenijo, tako da ima Slovenija privilegiran položaj v državi. To gonjo so podpirali tudi listi SDS in ta očitek je izrekel tudi marsikateri voditelj SDS. Gospodarske organizacijo v Zagrebu in Vojvodini, v katerih sodelujejo tudi pristaši SDS, so prirejale shode in sklepale resolucije proti »privilegirani Sloveniji«. Mi smo tako nastopanje označili za škandal in pisali, da se je je SLS posrečilo popraviti le nekaj krivic, ki so se ob zvestem sodelovanju naših »Jutrov-cev« godile Sloveniji vseh osem let od osvo-bojenja. Taka je storija SLS, drugo je laž. Balkanska konferenca železničarjev v Ljubljani. Včeraj dopoldne se je v dvorani hotela »Tivoli« nadaljeval železničarski kongres. Dočim je imelo zborovanje v petek značaj kongresa »Saveza železničarjev Jugoslavije«, jc zavzel v soboto dopoldne kongres širšo formo. V dvorani hotela »Tivoli« se je včeraj vršila namreč III. balkanska konferenca transportnih delavcev. Konferenci je predsedoval tajnik Internacionalne transportne federacije F i m m e n , ki je dospel v Ljubljano v petek zvečer. Konferenca se je pričela s peljem delavske internacionalne himne, nakar je F i m -men otvoril kongres z daljšim govorom, v katerem je očrtal sestavo in delovanje Internacionalne transportne federacije. Dalje je Fimmcn omenjal položaj transportnih delavcev na Balkanu, kjer se jim krati koalicijska pravica in se jim odjcmljejo najprimitivnejše socialne dobrine, kakor starostno in invalidsko zavarovanje. I.uka Pavičevič jc pozdravil kongres v imenu »Ujedinjcnega radničkega sindikalnega saveza Jugoslavije (URS). Prav prisrčno je pozdravil bolgarskega delegata Makarieva, poudarjajoč, da vežejo jugoslovanski in bolgarski proletarijat najgloblje medsebojne simpatije. »Ne jugoslovanski in ne bolgarski proletarijat nista imela nikdar interesa in ne dobička od medsebojnega prelivanja krvi. Nudim v imenu jugoslovanskega proletarijata bolgarskemu delavstvu bratsko roko in kličem »Nikdar več vojne!« Nato je poročal tajnik Saveza železničarjev Jugoslavije Stanko o položaju železničarjev na Balkanu. Koalicijska pravica obstoji sicer na papirju, vendar pa jo oblastniki ne spoštujejo nikjer in celo v Sloveniji ne, kjer so razmere Se najugodnejše. Med posameznimi državami uživajo trohico svobode in malo boljših socialnih razmer železničarji v Bolgariji, dočim so železničarji v Romuniji naravnost sužnji. V Jugoslaviji nimajo železničarji ne koalicijske svobode, ne starostnega, invalidnega in nezgodnega zavarovanja. Delegat P o p p e 1 je očrtal položaj mornarjev, ki je še bolj beden kot železničarjev. Mornarji so pripravljeni organizirati se v organizaciji transportnih delavcev. Bolgar Makariev se je zahvalil za tople besede in izrazil solidarnost bolgarskega proletarijata z jugoslovanskim v znamenju odločne volje, da ne pride med obema državama nikoli več do vojne. F i m m e n je nato reasumiral vsa izvajanja svojih predgovornikov v celotno sliko položaja transportnih delavcev na Balkanu, kjer še vedno nimajo železničarji onih pravic, kot jih imajo drugje na zapadu. V njihovih borbah za socialne in koalicijske pravice jim obljublja vso pomoč ITF. Nato je bila prečitana resolucija, ki zahteva za prometne in transportne delavce popolno koalicijsko pravico, stalnost v službi, osemurni delavnik, kulturni minimum za eksistenco, da se transportnim delavcem in uslužbencem v skladu s splošno zakonodajo zajamči popolna mezda, oziroma plača v slučaju bolezni, nesreče, starosti, onemoglosti in brezposelnosti. Konferenca je prepričana, da je izpolnitev teh zahtev v interesu železničarjev in železniških podjetij hkrati. Resolucija apelira končno vse balkanske transportne organizacije JTF in JTF samo na obširno akcijo za izpolnitev teh zahtev. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Konferenca se je zaključila ob pol 3 popoldne. Danes se vrši vsedelavski zlet, združen s sprevodom po ljubljanskih ulicah in z mitingom na Kongresnem trgu. Čampa: Češko-slovaško jugoslovanska lisa. Praga, v juniju. Da ne bo dišalo po sentimentalnosti, navajam takoj podatke in številke, a te govore: V okrilju češkoslovaško-jugoslovanske lige se je n. pr. v Pragi osnovala Strossmajerjeva knjižnica, ki šteje danes 4000 zvezkov v vseh jezikih, dobiva iz Jugoslavije 80 revij in tednikov ter 10 dnevnikov, je naročena na eno angleško, francosko, romunsko in tri grške revije — vse nanašajoče se samo na Balkan, posebno na Jugoslavijo. Ta centrala daje iz razpoložljivih duplikatov enega na razpolago drugim, v okrilju lige osnovanim knjižnicam. Za novejšo jugoslovansko beletTistiko je letoe vo-tiranih 3000 Kč, a kaj naj kupi, zlasti iz Slovenije, nima podatkov, ne nasvetov... Pa če se dotaknemo takoj Slovenije še z druge stra>-ni, manjka knjižnici materijal o slovenskem turizmu in letoviščih sploh, to pa vkljub vsem možnim urgencam: Gospodje sd ne vedo odgovora n. pr., zakaj se ne pošiljajo redno tudi plačane revije, oziroma ne da odgovor na urgence... Pa nazaj k podatkom! Zunanje ministrstvo podpira knjižnico izdatno; zadnjič ji je predsednik Masaryk nakazal 65.000 Kč. Od jugoslovanske strani se pričakuje ta podpora, da se kje osnuje centrala, kamor bi se za vse lige pošiljal iz Češkoslovaške materijal. In to radi zmanjšanja razpošiljalnih stroškov. To menda ne bo delalo težav! Knjižnica ima posebni jugoslovanski vojaški oddelek z 200 knjigami, albanski s 100 knjigami; svrlia vojaškega je ta, da češkoslovaške častnike, ki se v posebnem tečaju uče srbohrvaščine, oskrbuje z jugoslovansko vojaško literaturo. Velika sedanja njena zasnova je v tem, da zbere celoten materijal češkoslovaške literature, publicistike in žurnalistike, ki se kakorkoli nanaša na Balkan in Jugoelavijo. Pa če vzamemo lige same, kažejo sliko češkoslovaškega dela in zanimanja za nas naslednji podatki: Do sedaj obstoja v državi 10 lig, 3 eo na lem, da se osnujejo. Poedincev organiziranih je 2800, a če vštejemo članstvo pravnih oseb, ki so v ligah včlanjene, stoji za ligo kakih 50 do 60 tisoč oseb. Njen turistovski pododbor »Jadran« je na zadnjem veleeejmn in gospodarski razstavi priredil našo turietov-sko razstavo, obeegajočo 70 kvadrat metrov e 450 slikami iz Slovenije, Dalmacije, jugoslovanskih narodnih noš. Obisk na zadnji razstavi se čemi na 40.000 oeeb. Ista razstava bo razstavljena od 5. do 19. junija v Brnu. Odbor je razdelil 6000 reklam za naša letovišča, 800 pi-,sem, dnevno pa daje 30—40 ustmenih informacij. Zopet nekaj, kako razumemo propagando — mi! Prvič: praška centrala kluba turistov ima 60.000 članov, a zveze s Slovenskim planinskim društvom so več kot minimalne! Ali se gospodje pri nas ne zavedajo pomena pro-gramatičnih in propagandnih člankov v njihovem glasilu, če vedo, da jih bo bralo, zlasti opremljene s slikami 60.000 čeških turistov? Tudi v Pragi imajo vse mogoče države infor-maoijsike pisarne, mi je nimamo! A če gre za. sebno društvo na roko, da ono to oskrbuje, naj ljubljanske pisarne vendar ne smatrajo kot nadlegovanje, če se obrača na nje s prošnjo za propagandni Ln informacijski materijaL — Drugič: vtis nesolidnosti pokvari za dolgo dobo še tako dobro organizirano propagando. Na večeru jugoslovanskega kola v Pragi je bil predmet skoro burne debate med Čehi in nami tale slučaj: Projekt cen in režijskih stroškov, ki ga je razposlal >Putni!k«, ter cene, ki so jili navedli na zasebna popraševanja ne kateri blejski hoteli, so se bistveno razlikovale. Pa naj se človek znebi vtisa, da vidi srednja Evropa z Nemčijo vred v naši državi eno najmikavnejših turistovskih in izletniških dr-žav sploh, a mi jih — šiloma odrivamo! Če naznanja organ dalmatinskih hotelirjev, da so letovišča ze skoro prenapolnjena, je to ena izmed zaslug tudi češkoslovaških lig in sploh češkoslovaškega prijateljstva. Ali pa ni mogoče z moderno letoviščno tehniko napraviti korak naprej, razširiti polje, obsuti tudi naše slovenske planine, ko je možno, ali pa vsaj umevati prizadevanje severnih bratov in ne samo pisati članke o — zvestobi za zvestobo? ... To In ono Kdor hoče shujšati, naj po dve zaporedni noči ne spi. Imelo bo večji učinek kot pa dva tedna pritrgovati si prehrano. Pismonoša George Linden je šel 25 km dolgo pot od Bookinga do Colchester-a na Angleškem obut v par ženskih čevljev z zelo visokimi petami ter s tem dobil precej visoko stavo. V Epinal-u (Francija) neko dekle ni moglo dobiti ženitnega dovoljenja ker uradno ni bila nikdar rojena. Zahtevala je rojstni list, a nikjer niso mogli najti njeno ime vpisano. Zakrivili so to najbrže stauišl, ker na županstvu niso prijavili rojstva. (Posledica ločitve cerkve od države.) Jupiter z premerom 86.500 milj je največji planet, Merkur z 3030 milj pa najmanjši * * * Japonci so prepovedali starodavni ■ običaj Korejcev, da so na vrat dekleta, katera je svojega ljubimca za nos vodila, u žgal i vidno znamenje. 200 funtov (55.000 Din) je imel na ponudbo nekdo za kokoš iz britske Coluinbije, katera je zlegla 351 jajc v 365 dneh. Lastnik je dejal, da bo dobil samo za jajca 262 funtov, katera bo kokoš na leto zlegla. * • • Ko je neki pastor v Bath-u na Angleškem oklical pet parov, je nadaljeval: »Odprite stran 67 in peli bomo himno: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo.« Ing. Sondermayer in kap Bajdak priletita 26. junija L L na veliki letalski miting v Ljubljano. Vsi na vojaško vežbahšče med Mostami in Dev. Marijo v Polju. Začetek ob 4 pop. Vstopnina: člani 5 Din, dijaki-{lani in vojaki 2 Din, nečlani 10 Din, dijaki - nečlani 5 Din. Kdoi želi brezplačno leteti, naj poskusi srečo z žrebanjem pri nakupu vstopnice v predprodajL Vremensko poročilo MeteoroloSki zavod v Ljubljani, dne 4. junija 1927. Višina barometra 308*8 it Opazovanja Barometer loplolo ч C' Kei vleo« • 4 VHei in brzine v m Oblačnost 0-1П Vrsta padavin II eo 1 II krni ob opazovanju «umit 7i> 7 75Ч-5 19-5 84 E 4 0 27-8 17-3 Ljubljane (dvorec) 14 756-8 27-8 61 SW 6 5 21 756-8 21-2 /1 SW t 5 Maribor 757-8 23-0 67 SW 1 0 30 18 Zagreb 758*1 25-0 56 NW 2 0 33 21 Belgrad H 759-8 280 51 SE 4 0 35 21 Sarajevo 757-9 28-0 53 mirno 1 nevihta 3 32 15 SkopHe 757-1 24-0 56 mirno 1 33 15 Dubrovnik - 759-9 22-0 79 SW 2 0 ?6 15 Spili 759-6 24-0 85 mirno 2 30 21 Praga 1 7 759-8 17-0 mirno 0 dež 12 30 16 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer jo reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinnša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za 5. in 6. maja: udor mrzlih vetrov z zapada, pričakovati je neviht; pondeljek: hladneje, spremenljivo,. Ko| se gođi đoma modna trgovina za gospode P. lïlHGDK, LJIIBLJHK1H nudi gospodom zadnje novosti klobuhoo, srajc, pestrih hraoat 1er dragih potrebSCIn v okusni in priznano največji izberi. Na Velehrad in v Prago 1 Na pobudo jugoslovanskih škofov se bo ob 1100-letnici našega apostola sv. Cirila priredilo prvo slovensko romanje na Velehrad. Romanje bo trajalo od 12. do 18. avgusta. Potovali bomo s posebnim vlakom skozi Dunaj, Bratislavo in skozi najlepše slovaške kraje. V nedeljo dne 14. avgusta popoldne bodo romarji dospeli na Velehrad; tam bodo počastili spomin sv. Cirila in Metoda ter se udeležili velikih cerkvenih slovesnosti. Dne 15. avgusta bodo romarji v Pragi počastili grobove slavnih čeških svetnikov, sv. Vaclava, sv. Janeza Nepomuka, sv. Vojteha in sv. Ludmile; ogledali si bodo zlato Prago, najlepše mesto v srednji Evropi, posebno prekrasne stare cerkve, spomenike slavne češke zgodovine, umetnosti in verskega žjvljenja. Vmes izlet v Staro Boleslavo, slavno češko božjo pot. Češka vlada je dovolila brezplačni vizum in druge ugodnosti. Čehi in Slovaki se pripravljajo za bratski sprejem. Češke in slovaške katoliške organizacije bodo pomagale pri vodstvu romar.ja. Obnovile se bodo bratske zveze med češkim, slovaškim in slovenskim katoliškim ljudstvom. Romanja se bodo udeležili tudi naši Škofje. Vclehradsko romanje naj bo časten dokaz naše verske in narodne zavesti ob velikem jubileju naših apostolov in prosvetite-ljev. — Cene: II. razred 1300 Din; III. razred 900 Din. V tem je vračunjena vožnja, hrana in prenočišča. Prijaviti se jc najkasneje do 15. junija. — Odbor za romanje na Velehrad, Ljubljana, Rožna ulica 11; za lavantinsko škofijo pa: Maribor, Glavni trg 7. Prošnja. Odličnemu kulturnemu delavcu duhovnemu svetniku in triglavskemu župn. g. Jakobu Aljažu nameravamo postaviti dostojen nagrobni spomenik na pokopališču v Dovjem. V ta namen se je osnoval poseben odbor, ki se obrača na javnost s prošnjo za blagohotne doneske. Darove sprejemajo posamezni odborniki, oziroma blagajnik. Vsi darovi bodo objavljeni v »Slovencu« in »Domoljubu«. Za odbor: Jak. Fatur, dekan, Radovljica, predsednik. Jos. Lavtižar, župnik, duh. svetnik, Rateče-Planica, p. Kranjska gora. blagajnik. Fr. Pcčarič, ž. upr. Dovje, p. Mojstrana, tajnik. Odborniki: Anton Dolinar, preds. Pevske irveze, njegov namestnik. Matej Hubad, ravnatelj konservatorija, Ljubljana. Dr. Fr. Kogoj, zdravnik, Jesenice, Gorenjsko. Dr. Fr. Tominšek, pTeds. S. P. D., Ljubljana. Jubilej Cecilijinega društva. Kako se bo slavil? Kakor je delovanje društva tiho in nekako notranje, taka naj bo tudi slav-nost, t. j. dne 13. junija ob 8. uri s svojim zborom priredi cerikven koncert. Koncert bo vokalen s spremljevanjetn orgel. Pele se bodo točke iz programov, ki jih je ta zbor prošlo leto izvajal na raznih mestih. V prvi vrsti Preimrlova krasna evharistična pesem št. 7 iz njegove zbirke, ki se prične z altom, njemu se pridruži sopran, k sklepu vpade ceH zbor. — Dalje Kaufova balada »Sv. Frančišek«, zložena za 700 letnico njegove smrti, za moški zbor. — Iz Beethovnove C-dur maše i&mctus< s kratko fugo in »Benedictusc za solo-čveterospev iin zbor; prava kabinetna točka, ki mora s svojo milino prevzeti vsako čuteče srce. — Dr. Kimovčeva »Večerna«, nežna, globoko občutena, na dolgo razpletena pesem, ki zahteva lepo in skrbno nijansiranje. — Dr. Buncovo, kakor v kamen uklesana pesem »Spomni se«. — Sattnerjeva najnovejša skladba »Marija, kako si lepa«, katero je M. Elizabeta spesnila na bolniški postelji, hrepeneč že skoraj »videti Marijin obraz«. — Slednjič I. B. Foersterjev »Stabat Mater« s slovenskim besedilom — skladba moderna, vendar lahko razumljiva, polna efektnih mest, z uprav veličastnim zaključkom. Vstop h koncertu jo prost; vendar, kor ima Cecilijino društvo z jubilejno številko »Glasbenik«« in z drugimi pripravami obilne stroške, se bodo pri cerkvenih vratih hvaležno sprejemali prostovoljni darovi. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Katoliški dan na Slinovicah pri Kostanjevici bo v nedeljo 12. junija za može in fante za leskovško dekanijo. Ob 9. uri sv. maša v cerkvi M. B. Cerkveno opravilo in govor opravi mil. g. prošt K. Čerin iz Novega mesta. Govor bo posvečen Kristusu Kralju. Nato bo pred cerkvijo veliko zborovanje za fante in može. Na zboru govori g. poslanec Kremžar: Ciril-metodijska misel in g. urednik T e r s e g 1 a v : Sodobne socialne dolžnosti katoličana v kraljestvu Kristusovem. Namen katoliškega dneva je: popularizacija Ciril-metodijske idejo in praznika Kristusa Kralja. Fantje in može leskovške dekanije, pokažite z obilno udeležbo, da se zanimate za sodobna načelna katoliška vprašanja I Dan ruske kulture in dan ruskega invalida. Ruska Matica in ljublj. podružn. Zveze rus. vojnih invalidov priredita v sredo dne 8. junija na rojstni dan velikega ruskega pesnika A. S. Puškina v prostorih Častniškega doma (vojašnica vojvode Mišica) »Dan ruske kulture; in »Dan ruskega invalida«. Program: Nastopni govor preds. R. M. univ. prof. dr. A. Bilimoviča. Pozdravili govori zastopnikov: Zveze rus. invalidov, Društva rus. učenjakov v kralj. SHS, Rus. odbora v Ljubljani, Zveze rus. častnikov in Zveze rus. akademikov. Pevski zbor pod vodstvom gospe S. Kulakove: 1. Kolj slaven. 2. Ne šumi ti, rožj. Dr. N. Preobra-ženski. Puškin — simbol ruske kulture. Univ. prof. A. Maklecov. Odlomek iz »Mrtvih duš« Go-golja. Gospa A. Kunova: 1. Arija Antonide iz opere Glinke »Žiznj za carja«. 2. »Sladko pel duša solovuško« (Glier) J. Osipovič. Odlomek iz »Skupogo ricarja« (Skopega viteza) Puškina. Gospa M. Nablocka. Recitacija. Pevski zbor: »Vriz po matuške po Volge«. Orkester (balalajke): Ruske pesmi. Začetek ob 20. uri. Vstop prost. Vabljeni so vsi prijatelji ruske kulture. Upniki „Siaventke banke d. d. Zagreb,, so prejeli zadnje dni od upravitelja konkurzne mase tega zavoda, odvetnika dr. Aleksandra Horvata iz Zagreba uradno obvestilo, da je otvorjen nad Slavensko banko konkurz, kakor tudi poedv, da naj se terjatve prijavijo sodišču v Zagrebu proti upravitelju konkurzne mase najdalj e do 19. julija 1927. Ker si sedaj mnogo upnikov Slavenske banke ni na jasnem, ali naj prijavijo svoje terjatve upravitelj-, mase dr. Horvatu, pojasnjujemo na ponovna vprašanja, da je terjatve prijaviti ne upravitelju mase, ampak konkurznemu sodišču v Zagrebu in sicer najenostavnejše potom naše enotne slovenske upniške organizacije t. j.»Odbor upnikov Slavenske banke« v Ljubljani, Poštni predal št. 80, kateri potom svojih funkcionarjev obavlja brezplačno^ pravilne prijave terjatev sodišču in njihovo zastopanje v konkurzu. Opozarjamo tudi upnike, naj se no dajo begati od raznih pismenih ponudb iz Hrvatske in (lrugih krajev izven Slovenije za prijavo in zastopanje terjatev v konkurzu, katero ponudbe zasledujejo samo prikrite sebično namene ponudnikovi Strašen požar v Starem trsu pri Črnomlju. Dne 21. maja letošnje leto je okoli 3. ure po]K>ldno izbruhnil strašen požar v Starem trgu pri Črnomlju in vpepelil devet hiš z vsemi pripadajočimi gospodarskimi poslopji, v skupnem številu 16 poslopij. Ker so je požar razširil s strašno naglico, tako da je bilo v desetih minutah vse v ognju, ni bilo več mogočo ničesar drugega rešiti kakor golo življenje. Zgorelo je z eno besedo vse tudi živež, obleka in veliko živine. Škoda je zato tem večja, ker so zgorele tri trgovine, ki so bile na veliko založene z najrazličnejšim blagom. Noben izmed nesročnežev ni bil zavarovan niti za eno desetino resnične škode, ki je uradno precenjena na nad 4 milijone dinarjev. Ker so ti nesrečneži ostali brez vseh sredstev, tako da je nemogočo, da bi se sami opomogli, trkamo na dobra in usmiljena srca: podpirajte, pomagajte! V pomoč pogorelcem se je osnoval odbor v Starem trgu. Blagohotni darovi se naj pošiljajo na naslov: Hranilnica in posojilnica v Starem trgu pri Črnomlju. Seja ljubljanskega gerenttkega sosveta dne 31. maja. Razpravljalo se je o oddaji steklarskih, slikarskih in pleskarskih del za novo mestno hišo na Jegličevi cesti. Dela se bodo oddajala tako, dn pride do dela več obrtnikov, tako da se za]K>sle-nost porazdeli. Glede prostora za carinarnice še ni nič de-finitivnoga odločenega, kje naj bi carinarnica stala. Večina merodajnih faktorjev pa je mnenja, da za carinarnico z vsemi njenimi poslovnimi prostori, skladišči in dovlačnimi liri ne bi bilo prostora dovolj na zemljišču poleg Tomanovega posestva na Resljevi cesti. Pač pa bi ta prostor zadoščal za eventualno zgradbo stanovanjskega poslopja. Občina černuče se je obrnila na mestno elektrarno s prošnjo, da bi ji mestna občina preskrbela električni tok Vprašanje znižanja mestne trošarine na nekatere konzutnne predmete se bo temeljito preštudiralo in obravnavalo na eni prihodnjih sej. Meslna občina bo ukrenila vse potrebno, da si za svoje nove hiše zagotovi zidano opeko po čim ugodnejši ceni, tako da ne bo odvisna od cen na dnevnem trgu. V svrho ureditve mesarskega trga se stopi v dogovor z zadrugo mesarjev, da bi se odstranile sedanje mesarske lope ter so bo skušal doseči z interesenti dogovor za preureditev trga. Telovadišče v Tivoliju naj se odda v najem telovadnemu društvu Sokolu. Ljubljana, dne 3. junija 1927. Požar. V petek dne 3. junija zvečer je pričelo goreti na Brezovici, župnija Motnik pri posestniku Martinu Hribar po dom. pri »Pečniku«. Nagloma se razširjajoči ogenj je v kratkem času vpepelil hišo in celo gospodarsko poslopje. Zgorela je nesrečni družini vsa obleka, žito in ves živež, rešiti se ni moglo drugega kot goveja živina in prašiči. Gasilno društvo iz Motnika je bilo takoj na mestu požara, toda vsled pomanjkanja vode ni moglo ognja omejiti. Nesrečna družina je zelo prizadeta, ker nima ne živeža in nobene obleke, zatorej se usmiljenim srcem priporoča v najizdatnejšo pomoč. 15 letni vajenec poneveril 40.000 Din. V petek popoldne se jo dogodila v L j ubijanj poneverba večjega obsega in kar jo najbolj zanimivo, je to, da jo [toneverbo izvršil mlad trgovski vajenec, star niti no celih petnajst let. V petek ob 9. uri je poslala neka ljubljanska veletrgovina svojega vajenca Ferdinanda Gabrijana, stanujočega pod Rožnikom, z vsoto 40.000 Din, ki naj bi jo vplačat pri Ljubljanski kreditui banki. Fant je denar vzel in — izginil z njim neznanokam. Kakor se sumi, je fant pobegnil najbrže na Dolenjsko, kjer so mu razmero znane. Ferdinand Gabrijan je rojen 17. avgusta 1912 v Ljubljani. Dečko je za svoja leta precej visoke postave, podolgastega obraza, svetlih kostanjevih las in modrih oči. Po gornjem delu obraza ima več izpuščajev. Oblečen je v svetlo obleko in nosi sive platnene čevlje, vendar pa si je golovo kupil novo obleko in čevlje. Kakor so pozneje ugotovili, se jo dečko takoj, ko je denar prejel, zglasil pri svojem prijatelju L. M. na Prulah, nakar sta oba skupaj pobegnila. Gabrijan se je večkrat izrazil, da čim dobi v roke kako večjo vsoto denarja, prične »novo življenje«. Železniška tatinska družba prijeta. Dno 6. maja t. 1. jo bilo vlomljeno v železniški vagon na železniški postaji Zalog in iz njega ukradeno cigaretnega tobaka »Zeta« za okoli 17.000 dinarjev. — Vzlic neumornim poizvedbam varnostnih organov so ni moglo storilcem priti na sled. Zadnji čas se je pa posrečilo vevškim orožnikom tatinsko družbo izslediti in aretirati. — To so bili Franc K., Rudolf D., oba iz Zaloga in Franc H. iz Sostrega, ki so tobak s pomočjo še nekih tovarišev po večini poprodali po deželi. Vsi trije so po daljšem tajenju dejanje priznali. Oddani eo bili v zapore deželnega sodišča v Ljubljani, kjer bodr čakali prihodnje porote. £fuhl$anslc® gledišče DRAMA. Začetek ob 20. uri zvečer. Nedelja, 6. junija: MNOGO HRUPA ZA NIČ. I* ven. Znižane cene. Ponedeljek, 6. junija: PEGICA MOJEGA SRCA, Izven. Globoko znižano cene. Torek, 7. junija: Zaprto. / GOSTOVANJE G. VLADIMIRJA SKRBINŠKA. V četrtek 2. t. m. jo nastopil g. VI. Skrbin-šek v duhoviti drami O. Wildoa i Pahljača lady Windermero« kot lord Darlington. To vlogo igra sicer g. Rogoz s prav živim temperamentom "in pravo umerjenostjo in je bila tedaj za g. Skrbinška precej težka poizkušnja. Podpisani je žal videl samo prvi del predstave in no more oceniti vsega nastopa g. Skrbinška. vendar lahko ugotovi, da je bil nastop g. Skrbinška posrečen. Mladi igravee je podal nevsiljivo in zmiselno igro, dasi nekoliko prehladno in proplnho. Veliko manj zadovoljiv je njegov govor, ki barva vokale precej nenaravno in zlasti razteguje kratko vokale. Tu bi bilo treba še drugo šole. F, K. »Mnogo hrupa za niê.< V včerajšnjem pori» čilu je več tiskovnih napak. Posel>ej Se kvarijo zmisel tele: živa bodočnost mesto živa ba ročnost; g. Jama, mesto Jana; resničnega vprašanja mesto sconičnega vprašanja. Maribor&teo gledišče Nedelja, 5. junija ob 15. uri: SCAMPOLO. KuponL Znižano cene. Abonenti popust pri dnevni blagajni. Ob 20. uri: ČARDAŠKA KNEGIN.TA. Pondeljek, 6. junija ob 20. uri: ORLOV. Gostovanje ge. Mitrovičeve. Kuponi. Zadnjikrat. Poravnajte naročnino ! E. Zegadlovicz: Binkošti. Zadaj za bohotnim leščevjem, za rodovitnimi vejami jablan, ki se ločijo proti nebu kakor baldahin in mislijo na zrelo jesen — je meglen, medlo-moder dan, ves samoten ko deblo usehle breze. S počasnimi koraki hodi mrkost krog hiše in se zadeva z vejo ovene-lega vonja ob stene, vrata in okna. Spodaj se plazi pošumevanje zaprašenih listov, ki šepe-čejo o blagoslovu zakramentov. V oknih je obstalo ozračje kot prozorna zavesa samih solza? Ali pa smehljaja, ki je bolj žalosten ko umiranje otroka? Pod stropom izgoreva butarica zelišč, žezla Jezusovega od cvetne nedelje. In glej, tako je: Skozi vse zmede, vso delavnost, vse trpljenje in tavanje človeka živi že iz pradavnine le eno, eno v večnem utripanju človeškega sna, bodisi teh, ki so že zdavnaj umrli, bodisi onih, ki bodo rojeni šele čez tisoč let — le eno je: pričakovanje prihoda, pričakovanje čudeža. Kaj je namreč edina dobrina, edino kar drži in je nekaj? Le Rcsnica, ki jc nihče ne pozna. • Dan pred binkoštmi se razcvctejo prve faše jasmina, zemlja je omamljena od opojnih dišav. Sama zemlja diši, vsa živa je, hvalo pojoča. Tiho, neopaženo umira dan, zapira na oblakih svoje zlato oko, na oblakih, ki so bili pravkar še beli. Ljuba znanka aleja te privede mimo češmina k rdečemu kostanju. Temnovijoličasti pesek na stezi je poln cvetnih lističev. Za ograjo se v vsej belini blešči hiša, dolga, zelena stebla vrtnic se vspenjajo ob njej, ponujajo zeleno listje višjim nadstropjem, obljubljajo skorajšnih rož, bohotnih rož. In tebi, čuj, kaj se ti more pripetiti nepričakovanega? Vse jc podložno duhu, zato je vse dobro; a pot je le ena: Pot ljubezni. Ne zavede te ta pot, široka je na vekomaj. In po tej poti, po tej poti se srečavala človeštvo in vsemirje. » Na binkoštno nedeljo so zazvonili samostanski zvonovi. Pred oknom vstajajo njive ovsa, rži in pšenice. Oblaki polni dežja legajo trudno na zemljo; kakor suknene cunje se obešajo na višave. Blagor tistim krajem, koder raznihava čuvstva močan, svoboden duh vse širom zemlje. Čez nekaj ur stopijo doline na mesto višavja. In iz novih višav, iz senc pod hribovjem in jutranje zarje, ki zbuja vrhove, zablisne žarek luči čez valujočo daljo, da ni niti en trenutek brez vsebine, doživetja, dopolnjenja. Glej, iz zapuščenega vodnjaka pred oknom si bo nekoč kak žejni popotnik pogasil žejo in bo šel okrepčan in poživljen dalje, 2e od jutra je živahen, solnčcn, vroč da:i. Cvetice govorijo z glasom otrok, s čebljanjem razkošnih dišav. In kakor zmerai: pričakova- nje večera, kar se more zgoditi vsak hip: notranje navdihnjenje ko blisk, da ni dan prazen, temveč je zvrhano napolnjen od jutra do nočnega dna. In kakor minevajo dnevi, tako se vrstijo vzhičenja drugo za drugim, dokler ne dosežejo spočetja. Gradijo pot, ki je za nami, in ono skrivnostno pot, ki jo strahoma pričakujemo, pot, ki vodi dalje — dalje v večnost. Medli, otrpli duh se pozibava kakor metulj; zdaj sede na rožo, zdaj se ji izogne. Zdaj je jc vzhičen — zdaj spet se oddalji ves utrujen in se zateče v begotne tvorbe trenutke. Vsi ti trenutki ležijo navzdol in vsa sila se združi v enoto — v rdečkasti sad dneva, ki dozoreva v solnčni toploti, kakor se sklanjajo veje pod rodovitno težo. Na zahod se pne posluh, na sever tip, na jug vid in na vzhod sili moje srce. Vrstijo se litanije preteklih stoletij ko pridelki žitnih njiv mnogih let, vsa rodovitna in klena. Ali pa se vrstijo gluha in plcvelasta, majhna, zamorjena v žgoči vročini in ledenem mrazu, strta od toče, razccfrana od burje. Ob mejah, ki obdajajo njih ploskve, se plazi človeška bolest in žalost, ki izvirata iz brezplodnih misli in lenega duha. Ko pridelki žitnega polja, se vrstijo vsi bodoči dnevi, dokler nc dozori sad dejanja, brezmejni, brezčlovcški sad; dokler ne bo uničeno sovraštvo, dokler ne zaživi svoboda, edina svoboda, ki izvira iz po- nižnosti spričo skrivnosti, iz ljubezni do samote, iz ljubezni do Boga. Duh se bavi s tem in onim, z neokretnimi tvorbami trenutka, ki so navidezno koristne — in vendar plovcmo vedno k obrežju nezadovoljstva. Drugače tudi ne more biti. Le volja, ki sili navzgor, le veselje v luči, le zavest skrivnosti, le zavest onega daljnega, poslednjega smotra, Ie to nas poživlja, nas razveseljuje, da smo osupli in ne moremo do sape. Samo to. Zatorej se razpni, ubogo človeško srce, v jasminu in majskih rožah in dišavah se razvnemi, da zaustaviš naglico delavnih dni. Kamorkoli ti krene noga, hodi s teboj dih zemlje, vode in neba. Povzpni se iz dolin, povzpni iz meteža in blodenj na višave — kjer sije solnce, kjer te poživlja ozračje, kjer je vseobsežna samota bliže neskončnosti. Ves zlati dan je kukala kukavica. Po toliko dneh zapuščenosti, praznote — je danes zlat dani Na vse kraje so ceste polne solnca, toplote, dišav. Kakor roža, ki ocvete, odpade skrb. Jasmini dehtijo, solnce se potaplja v reko. Iz dna, iz poslednjega dna se dviga dan, se dviga ves hladen v somraku — ves blesteč v solncu. Ne izprašujem potov, kam mi je iti. V merçi je smoter življenja — zrel, sočnat, sladek ko češnja, potapljajoč se v življenje in sijaj luči. Luči, luči, lučil Duevne novice kc Našo organizacijo opozarjamo na današnji oklic za romanje na Velehrad. Češke in slovaško organizacije bodo naše romarje bratsko sprejele in slovesno pozdravljale, zato je potrelino, da bi bile naše organizacije častno zastopane. kr Nov general frančiškanskega reda. fz Asiza smo dobili brzojavno poročilo, da je bil binkoštno soboto izvoljen nov vrhovni predstojnik frančiškanskega reda p reč. p. Bona-ventura Marrani. Rojen je bil v Ripi, škofija Perugia, 2. maja 1865. V redu je zavzemal odlična mesta. Bil je profesor bogoslovja, pozneje provincijal, generalni definitor, generalni tajnik in generalni prekurator celega reda. Želimo mu obilo božjega blagoslova pri vladanju velike serafinske družine! k Shod SLS bo na binkoštni ponedeljek, 6. junija ob 11 na Razboru pri Zidanem mostu. Govoril bo g. oblastni poslanec Deželak. ■k Ponovno opozarjamo, da je izšel zakon o volitvah v občinska zastopstva v Sloveniji v novem natisu. Naroča se na naslov: Tajništvo Slovenske ljudske stranke, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. Dobi se tudi v Jugoslovanski knjigami v Ljubljani. Cena 5 Din. Za poštnino pri posameznih izvodih je plačati še 50 par. :k Zdravstveno stanje g. poslanca Klekla se je v toliko zboli Salo, da je na Vnebohod mogel po sedmih mesecih prvič maševati. Dolgotrajna bolezen ga je seveda zelo oslabila in se je moral med maševanjem večkrat poslužiti stola. Od srca mu želimo, da bi lahko čim prej zapustil bolnico! ■k Minister Pucclj petdesetletnik. Gospod Ivan Pucelj, minister n. r. je 1. t. m. praznoval na svojem domu v Velikih Laščah svoj 50. rojstni dan. Gospod Ivan Pucelj je že leta 1902 stopil v politično življenje kot agilen delavec tedanje Narodno napredne stranke, po vojni je bil podpredsednik demokratske stranke, ob ustanovitvi samostojne kmetijske strtnke pa je vstopil v njene vrste, bil izVo-Ijen in kmalu prevzel vodilno mesto v stranki, ki jo vodi z večjim ali manjšim uspehom, ki je naši javnosti itak znan. K njegovi petdesetletnici mu tudi mi iskreno čestitamo. ■k Zastopniki poljskih gospodarskih krogov v Splitn. V pondeljek pridejo v Split z ladjo Kumanovo zastopniki poljskih gospodarskih krogov. V Splitu se bodo mudili dva dni. •k Kongres hišnih posestnikov v Splitu. Danes se vrši v Splitu kongres hišnih posestnikov. Iz naše države se jih je prijavilo 250, iz inozemstva pa 12. Iz Zagreba jih pride 59, iz Belgrada 15, iz Slovenije pa 35. •k Slovo ljubljanske opere iz Splita. V petek zvečer je imela ljubljanska opera v Splitu poslovilno predstavo. Na sporedu je bil »Boris Godunov«. Predstava je dosegla izreden uspeh. Občinstvo je našim pevcem navdušeno ploskalo in se najtopleje od njih poslovilo. kr Romarski dom na Brezjah. Bivša Tro-hova gostilna na Brezjah se je preuredila v romarski dom. Na razpolago so prenočišča. — Večje romarske skupine si po želji lahko kuhajo večerjo in zajtrk. — Redne sv. maše na Brezjah so ob nedeljah in praznikih ob 5, 6, ob 7 pridiga in sv. maša z blagoslovom, ob 8, ob 10 pridiga in sv. maša z blagoslovom. Ob delavnikih so pa stalne sv. maše ob 5, 6, 7 Slavnostni tedni na Dunaju od 1. do 19. junija 1927. 50% popusta na avstr. železnicah, vstop v Avstrijo brez vizuma na podlagi »Gutscheinhetta«, ki se dobi v potovalni pisarni JOS. ZIDAR, Dunajska cest štev. 31, telefon 27—59, brzojavi: Zidar: Ljubljana. — Pismena naročila se izvrše točno — neznanim po povzetju. in pol 10, po možnosti tudi ob pol 6, pol 7 in pol 8. •k Strokovna nadaljevalna in občna obrt-nonadaljevalna šola v Št. Vidu nad Ljubljano priredi binkoštno nedeljo in ponedeljek v ri-salnici obrtne šole v Št. Vidu razstavo risarskih in spisnih izdelkov obrtnih učencev. Razstavljeni bodo tudi vajeniški izdelki zadnjih zadružnih preizkušenj za vajence. •k Vsi, ki za binkošti niso mogli na Trsat in na morje, se opozarjajo, da bo letos skupno romanje z izletom po morju v dneh od 23. do 25. julija. Prijave sprejema >Sveta vojska« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. ir V kratkem sc naseli kot zasebni zdravnik v Dolenji Lendavi domačin dr. Fran Klar. •k Advokat dr. 1. Stufančič v Belgradu je preselil svojo pisarno iz Frankopanove v Kraljico Natalije ulico 18 (poleg »Triglava«). kr Kupujte deklaracijsko diplomo. V spomin na deseto obletnico majske deklaracije, ki jo je ves naš narod proslavil tako svečano, je izdala Jugoslovanska Matica okusno, v ba-krotisku izdelano diplomo, v velikosti 35 krat 50 cm. Naj ne bo slovenskega doma, urada, trgovine, gostilne in društvenega prostora, kjer ne bi visela ta diploma, lep in ponosen spomin na ta najpomembnejši dogodek v slovenski zgodovini. Pozivljemo zlasti naše žene in dekleta, naše slovenske gospodinje, ki so pred desetimi leti podpisale majsko deklaracijo, da si okrasijo svoje domove s to spominsko diplomo. Diploma stane 10 Din in je naprodaj v vseh ljubljanskih knjigarnah in pri vseh podružnicah Jugoslovanske Matice v Sloveniji. Naroča se lahko tudi pri Jugoslovanski Matici v Ljubljani, šelenburgova ulica 7-II. Po Ljubljani se diploma prodaja tudi v kol-portaži od hiše do hiše. Prosimo naše občinstvo, da je ne odklanja, ker je izkupiček namenjen našemu narodnoobrambnemu delu. -k Konvikt za gimnazijske dijake na Rakovniku. Vodstvo salezijanskega zavoda na Rakovniku pri Ljubljani sporoča, da se bodo tudi prihodnje šolsko leto sprejemali v prebrano in stanovanje dijaki, ki obiskujejo javno humanistično ali realno gimnazijo in sicer od prvega do četrtega razreda. Namen konvikta je, da se omogoči študiranje fudi manj imo-vitim kmečkim sinovom, ki kažejo nadarjenost in veselje do učenja. Zato je vzdrževalnimi primerno znižana. Posebno je še pripomniti, da se sprejmejo le taki dijaki, ki so zdravi in povsem lepega vedenja ter so z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo ali prejšnji gimnazijski razred. Za pogoje in tozadevne dogovore se je obrniti osebno ali pismeno na vodstvo salezijanskega zavoda na Rakovniku pri Ljubljani. -k Podpornemu društvu slepih. Ljubljana, Wolfova 12, so darovali: ga Ivanka Lauter-Činkole, Ljubljana, 100 Din; Ljubljanska kreditna banka 500 Din; posojilnica v Framu 200 Din; Južnoštajerska hranilnica v Celju 250 Din; Pomladek rdečega križa na vnanji šoli pri uršulinkah 100 Din; Celjska posojilnica 250 Din; Narodna banka Ljubljana 1000 Din; g. Majer Josip, Ljubljana, 20 Din; obmejni kontr. veterinar na Rakeku 50 Din; vesela družba v Podutiku pri Vodniku 100 Din; g. kanonik Čekal v oporoki 175 Din; g. Vercv-šek, Ljubljana, 10 Din; posojilnica Dobrepolje 300 Din; županstvo Cerknica 100 Din; županstvo Žužemberk 100 Din. Vsem plemenitim darovalcem se najprisrčneje zahvaljuje odbor. kr Veliko športno tekmovalno potovanje motociklistov po Slovaniji priredi Motoklub »Ljubljana« v dneh 28 in 29. junija 1927. V teh dveh dneh bodo motociklisti prevozili celo Slovenijo. Pot bo vodila iz Ljubljane čez Kamnik, Šoštanj, Velenje, Dravograd v Maribor, iz Maribora preko Ptuja v Rogaško Pomladna sezona otvorjona, — Nonaûkrllllvl u.ipehl zdravljenja. - moderne naprave svetovnega kopalUča. — Opozarjamo na lzvanrodne ugodnosti v predeezoul ( . "*• V''"*' ' -v» Slatino. V Rogaški Slatini se konča prvi' dan vožnje. Tam motociklisti prenoče. Naslednji dan gre pot preko Podčetrtka v Brcžice, Kostanjevice, Novega mesta, Metlike, Črnomlja, Kočevja, Ribnice, Velikih Lašč, Turjaka v Ljubljano, kjer bo cilj vožnje. Vožnja obsega najlepše kraje Slovenije, med njimi take, ki jih naše občinstvo tudi dobro ne pozaa, čeravno so pravi biseri domovine. Vežnja bo obsegala okroglo 500 km. Motociklisti se prijavljajo pri Motoklubu »Ljubljana«, Resljeva cista 1. — Odbor. k• Stalna higienska razstava v Ljubljani pod Tivolijem bo ponovno otvorjena v nedeljo 5. junija in odprta vsak dan od 8 do 12 in od 15 do 18. Vstopnina za osebo 2 Din. Oddelek ženske bolnice in oddelek za telesne vaje sta znatno izpopolnjena. Opozarjamo občinstvo (zlasti ono iz mariborske oblasti) na novopriklopljeni antitrahomski oddelek (tako zvana egiptovska očesna bolezen). — Večjim .skupinam obiskovalcev (šole, društva itd.) se na predhodno prijavo Higienskemu zavodu v Ljubljani stavi n« razpolago tudi zdravnik kot tolmač razstave. ■k Glavna skupščina zveze za tujski promet v Sloveniji bo dne 10. junija ob 11 v prostorih Zbornice za trgovin«, obrt in industrijo (pritličje desno) v Ljubljani. tk Učiteljska počitnička zveza. Vse priglašene tovariše in tovarišice ter one, ki se udeleže letovanja na Hvaru, vabim nn sestanek na binkoštni torek v Ljubljani ob 10 dopoldne v restavraciji Miklič nasproti glavnega kolodvora, kier dobe podrobna navodila. — Za UFS: Slav i Mrovlje, glavni poverjenik. kr Med našimi prevodi iz svetovno književnosti so na prvem mestu Zupančičevi prevodi Shakespeareja in Sovretovi iz antičnega slovstva. Da se pospeši razprodaja, je Nova založba uvedla za te knjige enotno ceno 15 dinarjev, tako da za 60 Din vsakdo lahko dobi štiri odlične knjige, ki poleg svoje vsebinske veljave kažejo tudi pravo mojstrstvo in moč našega jezika. Te štiri knjige so: Shakespeare, Beneški frgovoc; Shakespeare, Julij Cezar; Sophokles, Kralj Oidipue; Euripides, Brateid spor. •k Razpisane službe. Pri okrožnem sodišču v Celju se odda mesto pisarniškega uradnika. Pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti spisane svojeročno, naj so vlože najkasneje do 1. jubja pri predsedništvu okrožnega sodišča v Celju. — Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje službo pogodbenega zdravnika za splošno prakso v ambulatoriju ekspoziture v Celju. Prošnje je vložiti do 20. junija pri OUZD v Ljubljani. -k Važno za mojstre in pomočnike. Rokodelski dom v Ljubljani, Ivomenskega ulica št. 12, išče vajenca za kovaško in pletarsko obrt. Službenega mesta iščejo potom Rokodelskega doma: podobarski pomočnik, ključa vnU carski pomočnik, krojaški in čevljarski pomočnik iščeta službe v Ljubljani, mizarski pomočnik, pleskarski in tapetniški pomočnik. Učnega mesta iščejo vajenci za mehanično obrt, za ključavničarstvo, mizarstvo, krojaštvo in razne druge obrti. Mojstre in pomočnike kakor izgleda, ni več daleč. Prav hitro si je treba preskrbeti lahkih oblačil, ki se najbolje kupijo pri tvrdki Ons^s 5с&ша&5 1|вћ1|'ана. vabimo, da se obračajo za natančnejša pojasnila na vodstvo Rokodelskega donja v Ljubljani, Komenskega ulica 12, oziroma naj se oglase v delavnikih od 6 do 7 zvečer, ob ne-deljah in praznikih pa od 11 do 12 dopoldne v društveni sobi Rokodelskega doma. * Na bogu izvršil siunounuir. Včeraj smo poročali iz Zaloga, da si je tam delavec Jože Sekovanič, ker je bil za^ačen pri tatvini, a britvijo prerezal vrat in da se sedaj v bolnici bori s smrtjo. — Kakor smo se natančneje informirali,- pa vest o tatvini ni resnična, ampak je imenovani iz obupa radi svojih bednih socialnih razmer poizkusil izvršiti samoumor. •k Avtomobilistom, ki so peljejo mi Bled, poročamo, da se sme cesla pod blejskim gradom uporabljati samo v smeri od blejskega kolodvora proti zdraviliškemu parku. V nasprotni smeri, torej od zdraviliškega parka do kolodvora je.vožnja za vsa vozila prepovedana. Istotako jo tudi prepovedana vsaka vožnja po gorenjski cesti mimo hotela »Kaps« proti hotelu »Potočnik« (v obeh smereh). Promet naj se vrši po Cankarjevi cesti. ir Aretirana ratli sokrivdo pri tatvini. — »Slovenec;; je že poročal, da se je ujel 29. maja v Slovenski Bistrici pri mesarju Sojčniku uzmovič in mi/.ar Razboršek. Razboršek je hodil že nekaj let s ponarejenim ključem k Sojčniku v klet, kjer je izmikal meso. IiazboT-ška so aretirali in pri zaslišanju jo izpovedal, da ima ponarejeni ključ, s katerim je odpiral vrata na Sojčnikovi kleti, od ključavničarja iz Zgornje Polskave. In res so prišli v četrtek po osumljenega ključavničarja kar štirje orožniki in so ga uklonili po dolgi borbi ter odpeljali v zapore v Slovensko Bistrico. Obstoja sum, da sta si Razboršek in ta ključavničar delila med seboj plen. S tem ključavničarjem je imela sodnija že parkrat opravka, a se je znal vodno izmuzniti s spretnim zagovorom. •k Osebne novice s pošte. Imenovanje: Alojzij Križnik za pogodbenega poštarja v Jurldo-štru. — Prestavljeni so: ph. ur. II-8 Karol Kosem iz Mozirja v Celje, pb. ur. 11-4 Ix>ta Hora-kova iz Ljubljane v Domžale, Ivica Krajčcva iz Nove vasi pri Rakeku v Černo pri Prevaljah, Gabrijel Marušič iz Maribora na ljubljansko glavno pošto, Terezija Lesjakova iz Ljubljane v Podčetrtek, Leonlja Latnpičeva iz Ljubljane v Celje, Fr. Kocbek iz Černe pri Prevaljah v Souibor, Frančiška Turkova od Sv. Jurija na ščavnici v Celje, Antonija Črnjačeva iz Ljubljane v Krško, Vida Uše-ničnikova iz Domžal v Železnike, Fr. Bramer s Ptujske pore v Camkovo za poštarja, Štefanija Žu-ljanova iz Ljubljane k Št. Juriju na Ščavnici, Justina Florijančičeva iz Ljubljane na Studenec pri Ljubljani; pb. ur. II-5 Roznniila Lutmanova iz Domžal v Ljubljano, telef. III-3 Jožica Kosičkova fi Trebnjega v Ptuj in Anica Šocgličeva iz Šoštanju v Novi Sad; pb. ur. III-4 Marija Lovšinova iz Murske Sobote v Ptujsko goro, Erna Korenini jeva z Jesenic na Gorenjskem na ljubljansko glavno pošto, Josip Zidarič iz Cankove v Mursko Soboto, Marta Burgerjeva iz Brežic v Ptuj in Pavla Anžičeva iz Ptuja v Trobnje; zvan. 1. skup. Iv. Mačuh z mariborske glavne pošte na kolodvorsko pošto v Mariboru; zvan. 3. skup. Frančiška Zupančeva iz Ljutomera v Brežice; služ. 2. skup. Jože Penič iz Vidma pri Krškem v Radeče pri Zidanem mostu in Peter Curuvija iz Zagreba na glavno pošto v Mariboru; dnevničar Jurij i'upov iz Radeč pri Zid. mostu v Videm pri Krškem. — Odpuščeni so: pogodbeni poštar Fr. Lužnik pri Sv. Križu blizu Litije, Marija Frecelova v Bizeljskem pn Iv. Mleč-nik v Stražišču. — Poroki : pb. ur. II-3 Jožko Jakše na ravnateljstvu s telefonistko Ivko Kordi-ševo na ljubljanski glavni poŠti in zvan. 1. skup. Ig. Brečko v Mariboru 7, Evo Demovškovo. — Umrla je pogodb, pošt. Ivanka Kebetova v Grahovem pri Cerknici. •k Poskusno oianjo z najnovejšimi Sack-ovirni plugi bo 11. junija v Št. Ju r ju ob južni železnici, 18. junija v Mariboru. Vet v oglasu. Ivan Zoreč: TurŠ Bhl v ï (Govor, ki mu ga ob grobu nisem mogel govoriti.) Kaj ti je danes, o staro, ob široko strugo urne Save prižeto mesto Krško? — Semanji dan je, pa ste uradi, tigovci, obrtniki poza-prli svoje poslovne prostore — zakaj, zakaj? Kje vam je eejmarski vrišč, kaj "je, da so stojnice brez kupcev, kdo je mešetarju vzel kletev, kdo krčmam pesem in pijance? Ali ni delavnik, o ljudje božji? Pokaj ste se v vrsto vstopili obakraj ulice? In vi, drobni šolarčki, kaj nimate šole kadi, da ste vsi na ulici? Čemu vam venci zelenja, čemu kite cvetja, o fantiček sinjeoki, o punčka kodrolasa? A kaj je z vami, o Krčani, o župljani, da se gnetete pred gosposkim krškim župniščem? Prosim, dajte, za vrzel odnehajte, do vašega župnika, do mojega prijatelja Leopolda Turšiča mi je pot... Oj — ! Zdaj te razumem, o mesto Krško, zdaj vidim... že vidim... Sredi l>elih sveč gorečih, sredi belih svežih rož... Kdo je, ki ga množica ljudi z mladiko olj!;:no kropi — kdo je mož sredi belih rož ... kdo je, kdo božji? O Krčani, o župljani, ta... ta je list z nnrih gora, ta je kaplja iz naših voda, ta je pozeliol cvet našega polja, ta je zadušen vrisk našega jo, solnčni žarki žarko peko, v črni sprevod ihte-čili Krčanov župljanov z vso silo vročino lijo... In nam je hudo ... hudo, da še nikoli tako... Zvonovi pojo Tebi, moj Polde v bridko slovo... Kaj je res mogoče, da si se zdajle pogrez-nil v tiho zemljo Ti, ki Te je dala šele pred dobrimi štiridesetimi leti — ali jo mogoče, da si Tj tisti, ki se ga je pravkar doteknila drobna gruda iz svečenikove roke in grozotno zndonela ob Tvojih razdejanih prsih,..? Je, je mogoče,«or je že od nekdaj usoda naša taka, da najoolji med nami padajo, ko bi jih najbolj potrebovali... In grobovi tulijo ... še in še tulijo ... »Vzemi, zemlja, kar je tvojega ...« In je vzela prav Tebe,-dragi Polde, prav Tebe, ljubi, zvesti prijatelj... Oh, v mislih Nate in v molitvi Zate se otožno spominjamo poti, ki si jo sunkoma hodil z nami... Bil si vesel, bister dijak, lep fant. Z zdravim smehom, kritičen knjigobrbec, potlej v naj-tanje strune uglašen pesnik iiliega veselja — zmerom pa vzoren svečenik, vodnik in toliž-nik, vselej idealist in z vsem srcem pri ljudstvu in za ljudstvo ... Kjer si bival, si pustil za Seboj neizbrisne sledove plemenitega dela, povsod iskrenih prijateljev... O Polde, mož dela in idealov, prekmalu si šel, odkoder ni več vrnitve... Prekmalu sm0 obte.. če je doba. ko Ti šq ni bilo iskati zdravja usihajočim pljučeni, potrebovala idealistov — kako šele jih no more pogrešati zbegani danes, ko vsi pravi idealisti plakajo ob onečejenih idealih, tone-čih v gnusobo trdega materializma in hladnega egoizma... O Polde, hudo nam je za Teboj, čeprav vemo, da si že sam si želel odrešitve in združitve ideali, ki so Tj posihmal v večni delež. Kako ničen je človek ...! Kaj je njegovo življenje, ki si ga sredi sveta brez duha greni in teži z grehom in hudobijo ...? V primeri z večnostjo še milijoninka trenutka ne —, pa vendar bi rad s srcem in pametjo vzel in ob-segel vse vesoljstvo... Kaj — kaj je življenje ...? Ali se res začenja, kjer se končuje, in končuje, kjer se začenja, ker je smrt le odhod v večnost, kakor je rojstvo prihod iz večnosti...? Mar jo res, da so vse le prenavlja, presnavlja, vse samo preraja ...? Ti, Polde, tudi to že vse veš, saj v blaženosti beseduješ z večno Modrostjo... A mi omahujemo iz zmote v zmoto, ker ne vemo, da prava filozofija ne materializira duha, marveč spiritualizira materijo... In pozabljamo, da je Jezus rekel: Jaz sem pot, "življenje in resnica... Pa sa.j vsakomur udari ura, ko spo. uava: Gospod, Gospod — kdo je še Kakor Ti...? Dan, božji dan se je nagnil, okoli Tebe, o Polde, se je zmračilo, ko si gledal v jutranjo zoro... A če je listo res, da duša po telesni smrti, preden se vrne v Boga, ki jo je poslal na svet, še biva Da mestu svojega posvetnega pehanja in bojevanja... če jo to res — zakaj ne bi bilo res, o Bog, Oče naš? — potlej vemo, verujemo, da si še med nami in tako vidiš, kako radi smo Te imeli, o Polde, in kako težko Te damo zemlji... Pa tudi to veš, o sošolec in prijatelj, kj Ti je duša dosegla poslednje spo-ziian;e in dognanje našega uerazrešnega mi-serija, to veš, da Te ne bomo pozabili in da nam boš ves čas naših lnijev, Ici so nam še usojeni, sveta! vzor svečenika in prijatelja...! O, naj bi Ti bila ko molitev lehka ta sveta žemljica slovenska; ki si jo zmerom tako nežno božal s svojo veliko, moško in stanovitne ljubeznijo — a naj bi bila srečna, slavna in blagoslovljena v dobrotah in lepotah, prodor bo tudi nam priti za Teboj v mir in evetosl božjega Elizija .. .1 Zora vstaja dela se dan, ker Radion pere sam! T t/i Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Jal Perite tako: »Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnitel« Perilo je čisto in snežno belo! Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker verilu 'n rokam samo škodi in — se post.* ue mogoče lepši od tega? Radion, idealno pralno sredstvo varuje perilo! RAZUMNA Mi CA •k Vsem neobhodno potreben >Sanoîorm< se dobi v vseh lekarnah in drogerijah. 3106 •k Radion-prašek za pranje, ki pere popolnoma sam, je davna želja vseh gospodinj. Dobiva se v vseh trgovinah mila in kolonijal-lega blaga. 3106 * Osebe, ki so krvno, kožno ali živčno jolne, dosežejo z naravno »Franz-Josefc- gren-Sioo redno prebavo. Specialisti z visokim slovesom potrjujejo, da so v vsakem o žiru zadovoljni z učinkom staroznane >Franz-Joeef<-rode. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in v specerijsikih trgovinah. k Ljudska samopomoč, podporno društvo za vse sloje Slovenije, se je ustanovilo z niobrenjem velikega župana v Mariboru. Glej ozadevni današnji oglas. k Solnčni žarki izbelijo perilo, vendar se ulcdo ne boji, da bi to moglo Škodovati perilu. Stoletja že delajo gospodinje na ta način. Pra-iek za pranje »Radion« je poznan šele nekaj et in so se radi tega napravili poizkusi, pri saterih se je z »Radionom« pralo 50, potem 100 in končno 500 krat, pa so vlakenca perila jstala nepoškodovana. k Za birmo kupite najceneje: ure, zlat-lino pri tvrdki Fr. Zajec, Ljubljana, Stari trg 9. *k 14 kolo državne razredne loterije. Opozarjamo svoje čitatelje da se jim z današnjim dnem nudi prilika, da si za bodoče kolo labavijo srečke od najsrečnejše kolekture L. I. K o n j o v i ć, Belgrad, ki je najsolidnejša, lajkulanlne.ša in ki je pokazala doslej naj-?ećji uspeh. k Ne zamudite prilik«, da si nabavite X) najnižjih cenah ramo konfekcijsko blago ? prodajalni Bernatovië v Ljubljani, Mestni trg 5, I. nadstropje. Le še kratek časi k Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revmatizmu, protinu, nevralgijah (iscbias), pri živčnih in ženskih boleznih, pri vapnenju žil, motenja (prebave), ostarelosti, kron. kožnih boleznih. Svoje telo okrepčate in pomladite, ako se zdravite v starodavnem, radio emanacijskem termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36 do 38° C. Postaja Straža-Toplice (3 km). Sezona od 1. maja do 30. septembra. Ves modem komfort Prospekte na zahtevo. Pošta, telegraf in telefon. k ITO — zobna pasta najboljša. k Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »PEKATETE«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge. k Ameriške posle, pooblastila tn sploh vse inozemske zadeve, tudi v Južni Ameriki, oskrbi hitro in ceno dr. Ivan Cerne. Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva 6, poslopje Ljudske posojilnice. k Chinoferrin kina vino z železom za slabokrvne in rekonvalescente. Krepi kri, daje slast do jedi. Dobiva se v vseh lekarnah. k Ne le najdražji zaklad, ampak tudi najmočnejša zaščita so zdravi zobje in krepka dlesna. Kar je najboljše, je za njihovo negovanje skoro premalo. Sarg-ov Kalodont, davno laslovela krema za zobe, čisti, krepi in raz-kužuje. k »Y« kretalni kondenzator. Pri dosedanjih kretalnih kondenzatorjih se natiskajo vse postaje na dolnjem kraju skale, vsled česar se med seboj motijo pri sprejemu — taki sprejemale! niso »selektivni«. Ta kondenzatorski problem je popolnoma rešil »Y« kondenzator tt. »TUNGSRAM«. S specijalno obliko plošč se doseza enakomerna razdelitev emisijskih postaj preko vse skale; karakteristika kondenzatorja je pravec; s premišljeno konstrukcijo so znižane električne izgube na minimum, a početna kapaciteta je samo 3 odst. popolne, torej velik valovni obseg. Kontakt z okretal-nim slogom daje napajana spirala tako, da nima nikakih »kontaktnih« motitev. Pri specijalnih spojih se lahko »Y« kondenzatorji opremijo z mikroskalo Kondenzatorji s takimi kvalitetami dajo seveda z ostalimi priznanimi radio-sestav-nimi deli tt. »Tungsram« najboljše rezultate pri sprejemanju. SAMOPROB&JA najboljšega pisalnega stroja IVAN LEGAT, meharrk Maribor, Vetrinjcka ulica st 30 Tele!. 434 Telei. 434 СЈиШјависа 0 Za magistralnega svetnika sta imenovana dr. Arnošt B r i 1 e j in dr. Anton Kodre. G. ravnatelj A. Dražil je stopil v pokoj. © Odkritje spomenika padlim Št Peter- časom. Dne 19. junija t. 1. se odkrije v Ljubljani spomenik padlim v svetovni vojni iz šentpeterske tare. Ob pol 11. uri dopoldne se daruje žalna maša v župni cerkvi Sv. Petra, pri maši poje cerkveni zbor. Ob 11. uri se izvrši odkritje in blagoslovitev spomenika. O btej priliki spregovori slavnostni govor tajnik ZSV bivši vojni kurat gospod Bonač. Kot nadaljni govorniki nastopijo gg. major v p. Colarič, trgovec Rohrman in zastopniki invalidske ter drugih sorodnih organizacij. Nato se izvrši polaganje vencev. Popoldne prirede združene ženske organizacije žalni dem s prodajanjem razglednic spomenika in spominskih znakov. Ob 16. uri pa je obdaritev vojnih sirot na gostilniškem vrtu tov. Lepolda Zupančiča na Ahacljevi cesti. Pri dopoldanski prireditvi sodelujejo združeni pevski zbori in Narodno glasbeno društvo »Sloga« iz Ljubljane. Prosimo vse organizacije šentpeterske fare, da se ozirajo na to prireditev, ter se v polnem številu pridružijo tej spominski svečanosti. Naprošajo se cenjeni posetniki, da- sc udeleže te proslave po možnosti v temni obleki. — Odbor. © Razstavo grške in rimske plastike v Ljubljani otvori danes, v nedeljo, ob 12. uri Narodna galerija v Jakopičevem paviljonu. Kolekcija odlivkov, katere je izdelala francoska državna delavnica v Louvreu, obsega preko šestdeset kipov, skupin, portretov, glav in reliefov iz vseh dob grškega in rimskega kiparstva. Po otvoritvi bo razstava dostopna vsak dan od 9. do 18. ure. © Rokodelski dom. Pevske vaje v Rokodelskem domu so ob torkih in četrtkih ob 8 zvečer, tamburaške vaje pa ob sredah in sobotah ob 8. Ker se bliža čas društvene prireditve, naj prihajajo vsi gg. pevci in tambu-raši redno in pravočasno k vajam. © Šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani priredi v pondeljek, 6. t. m. popoldanski izlet k sv, Heleni pri Dolskem. Zbirališče na južnem kolodvoru. Vlak odhaja ob 14.15 popoldan. Nazaj peš ali z vlakom. © Izlet Jadranske straže po Ljubljanici. Jadranska »ir&ža oriredi v nedeljo, dne 12. t. m. izlet po Ljubljanici do Mokarja, kjer se bo vršila ljudska veselica. Okrašeni čolni odhajajo ob dveh popoldne z godbo. Ukrca-vanje izletnikov bo na Špici na trnovskem pristanu (kjer se Ljubljanica cepi). Čolni bodo vzdrževali promc od Špice do Mokarja in nazaj ves popoldan. Pripravljeni pa bodo tudi avtomobili pri Karlovškem mostu na začetku Ižanske ceste in bodo vozili do veseličnega prostera. Vabimo cenjene občinstvo, da se izleta v čim večjem številu udeleži, кет bo na ta način podprlo Jadransko stražo, obenem pa našlo originalno zabavo in razvedrilo. Vse lastnike čolnov prosimo, da se gotovo udeležijo izleta. Cenjena društva pa prosimo, da se pri event. svojih prireditvah ozirajo na ta izlet. © Zahvala. Prosvetnemu društvu pri sv. Krištofu za lepo prireditev, krasno pozdravno petje ter lepi dan ob tridesetletnici moje službe na starem pokopališki izrekam odkritosrčno zahvalo. Zahvaljujem se tudi mojim znancem in prijateljem za obilne častitke. — Fran Ržišnik, oskrb. starega pokopališča in cerkvenik. © Ogibanje vossoTom reševalnega društva na ljubljanskih cestan. Dogajajo se slučaji, da se vozovi po ljubljanskih cestah ne umikajo rešilnim vozovom ali pa rešilnemu avtomobilu tako, kakor je predpisano, to je na cel tir. Ravno nasprotno se je zgodilo že parkrat, da so vozovi zelo lahkomiselno zavozili v rešilni avtomobil in ga poškodovali. Zgodilo se je celo, da so se voznik in pa sopotniki spustili z rešilnim osobjem v prepire in prerekanja ter jih tako ovirali v važni službi. Opo-parjamo tedaj občinstvo, da se vozovom rešilnega društva v zmislu predpisov umika in da jih ne moti na njih nujnem potu. Kdor bi se ne pokoril, bo strogo kaznovan. © Društvo za narodno zdravje v Ljnb-ljani irua svojo redno odborovo sejo v torek, dne 7. junija t. 1. ob 20. uri v Šolski polikliniki. — Dnevni red: poročilo c proslavi dne-vov zdravja — sprejem novih članov — na-dalnj-e delo — slučajnosti. © Podaljšanje policijske ure povodom velesejma v Ljubljani 1. 1927. Na prošnjo Ljubljanskega velesejma je veliki župan ljubljanske oblasti dovolil za čas letošnjega Ljubljanskega velesejma, to je od 2. do 11. julija 1927 podaljšanje policijske ure v območju mestne občine ljubljanske, in sicer: 1. za vse gostilne in restavracije v Ljubljani do 1 (ene) ure, 2. za vse kavarne v Ljubljani do 3. (tretje) ure z omejitvijo, da se po 2. (drugi) uri ne smejo več toi"Iti alkoholne pijače, 3. za restavracije, gost. ne, kavarne in okrepčevalnice v ograjenem prostoru sejmišča do 1. (ene) ure. © Umrli so v Ljubljani. Jožef Gruden, delavec, 31 let. — Teodor Burger, brivec, 47 let. — Leopold Benčina, žel. sprevodnik, 34 let. — Marija Turk, žena delavca, 51 let. — Marija Damjanovič, natakarica, 20 let. — Anton Koprivec, delavec, 50 let. — Marija Mi-šič, žena sklad, delavca, 57 let. — Pavel Cerne, vojni invalid, 29 let. — Štefanija Kampe-relič, žena drž. uradnika, 38 let. — Ferdinand Drofenik, delavec, 42 let. — Marija Ahman, bivša gostilničarka, -10 let. — Dragotin Kiauta, trgovec, 42 let. — Antonija Sternad, žena vpok. užitn. paznika, 69 let. — Janez Bouč, tesar, 28 let. — Franc Meržič, dninar, 48 let. — Jožef Gruden, delavec, 31 let. — Ljudmila Franc, zasebnica, 62 let. © Dr. E. Dereani, specialist za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni, se je preselil iz Frančiškanske ulice na Kongresni trg 14 (poleg lekarne), 3059 © Predali na glavni pošti. Koncem tega meseca bodo dovršena zadnja popravila na liublianski glavni pošli. Poštna uprava je po* stavila več novih pisemskih predalčkov (lettre boxe»), ki se bodo oddajali strankam proti mesečni pristojbini 15 Din. Lastnik predalčka prejme ključek in ima polem to ugodnost, da lahko prevzame došlo pošto najdalje eno uro po dohodu vlaka; na razpolago pa mu je od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer, to je dokler je odprto poštno poslopje. © Parna kopel v hotelu »Slon« bo od 7. t. m. nadalje vsak torek, sredo, četrtek od 7.30 do 13 odprta in 14 do 18 bo pa le za pršno kopel — ostale dneve v tednu kot: petek, sobota in nedelja ostane parna kopel cel dan odprta, oziroma v nedeljah samo dopoldne. Pršna kopel stane samo 6 Din. © Priporočamo vinsko klet na Aškerčevi cesti — več v današnjem oglasu. © Amerikanski likalni stroj zlika in očisti obleko v 10 minutah za malenkostno ceno 20 Din. Vsaka 100. obleka, ki dospe v likanje d'jbi od tv. Tip Top, Tavčarjeva 3, nagrado 50 Din © Privat-detektiv-zavod J. Toplikar, Rimska cesta 9, prevzame naročila tu in т inozemstvu. © Priporočamo! Samo nekaj časa še traja prodaja vsega, radi preselitve preostalega oblačilnega blaga po izredno globoko znižanih cenah. Ostanki po skoraj polovičnih cenah Manuiakturna trgovina pri Zmajskem mostu, nasproti Jugoslovanske tiskarne. © Dva slučaja ognja. Včeraj ob pol 1 popoldne se je pri stranki Mariji Anderlihovi v Čopovi ulici 10 vnel hišni oltarček ter ves pogorel. Tudi ostalo pohištvo je bilo znatno poškodovano. Poklicani so bili gasilci, vendar pa so ogenj pogasili ključavničarski vajenci pri Weiblu, tako, da gasilcem ni bilo treba intervenirati. — Med peto in šesto uro je nastal v paviljonu кјратја Dolinarja za »Mladiko« radi kratkega stika električne žica znaten ogenj. Pogorelo je med drugimi več oprave in električni števec. Ogenj so pogasili takoj bližnji sostanovalci v Levstikovi ulici. © Najlepša izbira kravat, ženskih in moških nogavic, ovratnikov, naramnic, vezenine itd. pri Francu Pavlinu, Gradišče 3. CipHe do™atVnode,0o la. laneni sukanec najcenejše pri Osre^n I filn'arsît! zadrug' Uublii» пл. Kongresni tro Maribor □ .Tutrovci prav dobro vedo, da imajo tudi v našem mestu vsak dan manj pristašev, zato iščejo pomoči pri socialistih, ki jih naj potegnejo iz blata in jim pomagajo, da se obdržijo še vsaj nekaj časa navidezno na površju. Seveda socialistom tudi ni mnogo za skrahirano stranko, ki je. svoj čas terorizirala delavstvo, kjer je le mogla. Socialisti dobro vedo, da izgubijo več sto volivcev, ako se zve-žejo z osovraženimi demokrati. Žerjavov« pa se vsiljujejo socialistom kot podrepne muhe ter se jim hlinijo, da bi si pridobili njihovo naklonjenost. To je vzrok, da se je SDS v javni občinski seji na vso moč potegovala, da bi občinski svet mesto dr. Faningerja izvolil socialista Bahuna v mestni šolsk! odbor — seveda je propadel. Na drugi strani pa se hoče SDS obdati s sijajem »socialno čuteče« stran* ke, da bi pri socialistih bolj vlekla. Pa tudi to ne bo šlo. Dokler bo naše delavstvo obsojalo zavratni umor delavca Fakina v Trbovljah in perhoresciralo teroriziranjo delavcev, po obrabh. tako dolgo SDS pač ne bo dobila socialnega sijaja okrog svoje grešne glave. V zadnjem >Jutru« so se spravili na dr. Jerov-ška, ki mu seveda odreknjo socialni čut zato, ker je baje v občinski seji predlagal, da se stavbeniku Nasimbeniju tudi proda stavben« parcela za vilo. Cela podlaga tega napada na dr. Jerovška je seveda popolnoma zlagana, kakor >Jutro« brez laži sploh izhajati ne more. Pribijemo, da dr. Jerovšek v občinskem svetu takega predloga nikdar stavil ni. Dr. Jerovšek je v seji izrecno poudaril, da je dobil nekaj aktov dostavljenih na dom en dan pred sejo, da pa je bil tisti dnn odsoten iz Maribora, zato ni mogel dotičnih aktov, ki pa sploh na dnevnem redu niso bili, spraviti v odsekovo sejo. Prinesel jih je pa v občinsko sejo, ker so nekateri nujni, posebno tisti, ki zadevajo stavbo novih hiš, da občinski svet, ako hoče, te akte obravnava. Nato je dr. Jerovšek te akte občinskim svetnikom objavil, ne da bi tozadevno bil stavil sploh kakršenkoli predlog! To je resnica, vse drugo je laž. Sicer pa stranka, ki je v Slavenski banki zapravila našemu revnemu slovenskemu ljudstvu najmanj 60 milijonov dinarjev, ne bo učila dr. Jerovška socialnega čuvstvovanja. □ Rdeči berači. Socialisti po Mariboru kar vsiljujejo bloke, s katerimi pobirajo kakor pravijo, prispevke za stroške procesa, v katerem je njihov urednik Eržen bil obsojen zaradi obrekovanja slovenske narodne duhovščine, češ, da je na Nemce streljala. Ne razumemo, čemu socialisti nabirajo, ko je pa g. dr. Resnimi, kakor je sam izjavil, Eržena zastonj zagovarjal. Kar je pa bilo stroškov povrh, te bo socialistom itak povrnila SDS, kakor čujemo, ko sklene z njimi »napreden blok«. Zato je pač vsak neumen, kdor socialistom daruje le en ficek za njihove izgubljene procese. Če so celo socialistični delavci tako pametni, da ne dajo svojih krvavo zasluženih par za po nepotrebnem izzvano pravdo, vendar ne bodo drugi tako nespametni, da se bodo odzvali socialističnim felitačem. Zanimivo je, da socialisti beračijo tudi pri trgovcih in po bankah. To pa je višek nedoslednosti; čo iščejo podpore pri kapitalistih! Na shodili grmeti zoper banke in bankirje, potem pa pri njih nabirati milodare, to je — čisti marksizem! □ Marburgerzeitung za dr. Pirkmajerja. To se razume samo po sebi in ni bilo treba posebej poudariti, saj kot demokratsko mora hvaliti vse, kar nosi pečat SDS. Za nas torej ni bilo nič posebnega, ko smo brali laskave besede: »Zvveifellos fiihigen und verdienstvol-len Beamte.« Da je bil g. Pirkmajer posebno >verdienstvolk za SDS, je brez dvoma, brez dvoma pa je tudi, da je Marburger Zeitung »zweifellos« SDS-zeitung. □ Edino zdravilo za obrekovalee. Naša včerajšnja notica, da si je »Volksstimmec nakopala tiskovno tožbo celo v daljnjem Teme-švaru, je vzbudila po mestu veliko zanimanje, posebno še zaradi tega, ker se »Volksstimme« tako rada postavlja, da resnico piše. Imela bo priliko ponovno dokazati, da piše — neresnico, da so vsi njeni napadi na kat. Cerkev le zlobno izmišljeni. □ češki gostje v Mariboru. Danes ob 13.18 se pripeljejo v Maribor ravnatelji in faktorji čeških tiskarn. Iz Maribora nadnljujejo ekskurzijo v Ljubljano, Zagreb, Dalmacijo itd. iV Mariboru jih pozdravijo na kolodvoru njihovi tukajšnji stanovski tovariši, zastopniki J. Č. Lige in češkega kluba. Pozivamo tudi ostalo občinstvo, da se udeleži sprejema bratskih gostov. □ »Maribor« ima v četrtek pevsko vajo mešanega zbora. Začetek ob pol 7 zvečer. Udeležba obvezna, ker vadimo za nedeljo, dne 12. junija. □ Izlet k Sv. Križu prihodnjo nedeljo 12. junija priredi Ljudski oder v Mariboru in pevsko društvo »Maribor«. П Cvetlični dan v prid siromašni deeil Danes se vrši cvetlični dan v prid siromašni in bolni deci, katero namerava Rdeči križ v Mariboru poslati ob počitnicah v Dalmacijo na morje. □ Mestno kopališče bo na novo opremljeno s perilom. □ Studenci pri Mariboru. Z ozirom na dopis »Čudna vstopnina« v »Slovencu« št. 123. z dne 2. junija t. 1. se svetuje socialističnim odbornikom občine Studenci boljši vir, odkod vzeti denar za popravilo res v žalostnem stanju se nahajajoče cerkve sv. Jožefa islotam. Namesto k cerkvenim vratom omenjene cerkve naj se postavi žive nabiralce milodarov k vratom vseh lokalov, kjer se prodajajo alkoholne pijače in takih je nad 20 približno, cerkev pa je samo ena, pa še te mnogi ne obiskujejo. Poskusile gg. socialistični odborniki! □ Uradni dan T. 0. I. zbornice v Mariboru. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja vse interesente, da se vrši prihodnji zbornični uradni dan v Mariboru izjemoma v petek, dne 10. junija t. 1. dopoldne v uradnih prostorih gremija (Jurčičeva 8-II). □ Vrtna veselica. Kat. mladina priredi jutri, na binkoštni ponedeljek ob lepem vremenu veliko vrlno veselico na dvorišču stav-bišča mladinskega doma v Cvetlični ulici 28 z najrazličnejšimi poštenimi zabavami. Na razpolago bodo topla in mrzla jedila ter brezalkoholne pijače. Sodelujeta godba na pihala in tamburaSki zbor. Začetek je ob 4, konec pa ob 10. Ker je morebitni dobiček namenjen za poravnavo stroškov provizorične dvorane, se vse občinstvo najvljudneje vabi. — Odbor. П Dva poskusa samoumora. V potek ste poskušali v Mariboru dve ženski izvršiti sa-moumor, vendar se je posrečilo obema ohra- niti življenje. Na kralja Petra trgu stanujoča Albina 1. si je prerezala na levi roki v zapestju žilo odvodnico. Poklicana je bila pravočasno rešilna postaja, ki jo je prepeljala v bolnico. — Pod dravskim mostom se je vrgla v Dravo Štefanija N. iz Jezdarske ulice. Dva moška sta jo pravočasno opazila ter jo potegnila iz valov. Prepeljana je bila v bolnico. Elitna izbera modnih in toaletnih potrebščin za gospode in dame, pri najskrb-nejši postrežbi je edino tvrdka T.EËER, LJUBLJANI!, Sv. Peira cesta S • -©• Kandidatne liste za celjske občinske volitve so od četrtka dalje nabite na občinski deski na magistratu. Dočim ostale liste na glavarstvu niso doživele posebno težkih sprememb in jc ostalo število kandidatov povsod neokrnjeno, je lista Bernotovcev precej močno rdeča. Cela vrsta kandidatov je namreč preklicala svoj podpis, tako da je ostalo le še 24 kandidatov za občinske odbornike in 29 kandidatov za njih namestnike. Preklicali so svoje podpise sledeči: Matija Orešnik ml., zlatar; Mirko Plešnik, delavec; Maks Tušck, delavec; Josip Dokler, tesar; ; Josip Kranjc, kočijaž; Josip Zorin, krojaški mojster; Franc Occpek, delavec; Ivan Lednik, delavec; Gregor Vipotnik, delavec; Matevž Turnšek, délavée; Josip Skrbinek, črkostavec; Ivan Jošt, zidar; Viljem Čonč, dimnikar; Martin Skrbinek, delavcc in Anton Kranjc, skladiščnik. — Na Korenovi listi je odpadel delavec Roje Karol ml. Na listi samostojnih demokratov je na mesto umrlega učitelja Wudlerja pisarniški predstojnik na okrajnem sodišču Anton Zorko. Na listi Združenih strank so prečrtali Mirka Plešnika, ker je podpisal dve listi, mesto njega pa je podpisal dijak Slavko Modic. 0 Vse narodne Celj ne ''ozarjamo na članke, ki jih prinašat;; očigied bližajočim se občinskim volitvam .jutro« in »Nova doba« in ki ?o za ohranitev narodne zavesti Celjanov ter rodoljubja celjskih demokratov naravnost odločilne važnosti. Sedaj ni v nevarnosti " mestno gospodarstvo, temveč slovenski značaj Celja. Čujte, bratje, sram mora biti vsakega narodnega Jugoslovana (?), ki položi svojo volivno kroglico poleg kroglice bivših avstrijskih hura-patrijotov. Tako, ubogi Celjan, veš sedaj vse, kar ti je 19. junija početi. »Poleg« se pravi: ne v skrinjico SDS, iti stoji poleg skrinjice Združenih strank. Kroglice bivših hura-patrijotov so pa po »Jutro-vem« izrazoslovju kroglice onih, ki nočejo vpiti »živio« baš takrat, kadar to komandi-rajo SDS-generali, so kroglice onih, ki svoje nacijonalne zavesti ne razkazujejo z vpitjem in razbijanjem, temveč s tihim in smotrenim prosvetnim, gospodarskim in socialnim delom in ki Jugoslavije nc ljubijo samo kot Jugoslovani, ampak tudi kot zavedni, rodno grudo in jezik iskreno ljubeči Slovenci vestno plačujejo davke ter požrtvovalno prenašajo bremena, ki so v prid državni skupnosti. 0 »Nam se zdi, da vemo,« V Celju imamo Jugoslovansko matico, občenarodno obrambno organizacijo, ki je poklicana, da ob prilikah, kot je proslava majniške deklaracije, izstopi iz svoje rezerve, ki jc v Celju že zaspanost, in združi vse narodne kroge k splošni manifestaciji. Tega mišljenja smo bili mi in tajnik SLS je ponovno iskal g. Salmiča, ki je menda predsednik J. M., da se informira po nalogu stranke o namerah J. M. in da ponudi naše sodelovanje. Enako je bil pri tajnici J. M. Ali morete tajiti, da je splošna po J. M. organizirana manifestacija odpadla radi sokolskega mladinskega dneva, s čemer je bil izključen od proslave ogromni del narodnih Celjanov, ki nočejo delati štafaže sokolstvu. Še 25. maja nam je bilo rečeno, da bo J. M. priredila na 29. majnika ob 11. uri dopoldne v Narodnem domu javno predavanje o deklaraciji, da se bodo v nedeljo 29. maja prodajali znaki in diplome in da se oficijelna proslava vrši 14 dni pozneje. In ni bilo 29. maja nič in ne bo čez 14 dni nič — razen poraza demokratskega narodnjaštva, ki bo dne 19. junija! 0 Na Polzelo pohiti na binkoštno nedeljo celjska Krekova mladina. V dvorani g. Cimper-mana bo ob pol štirih popoldne vprizorila posrečeno Molierovo komedijo »George Dandin« ali »Prevarani soprog«. Za prosvetno delo tako vneti Polzelčani bodo Ivrekovcem gotovo z obilno udeležbo pomagali do vsestranskega uspeha njih gostovanja. 0 Esperantisti iz Zagreba, Ljubljane in Maribora napravijo danes na binkoštno nedeljo izlet v naše Celje. Dopoldne si bodo ogledali meslo, opoldne imajo skupen obed v Celjskem domu, popoldne pa obiščejo stari grad. 0 Velika tombola, ki jo priredi Združenje vojnih invalidov v Celju, se vrši nepreklicno in ob vsakem vremenu na Binkoštni ponedeljek, dne G. junija t. 1. ob treh popoldne na Dečkovem trgu. Število dobitkov je letos neprimerno večje kot lani in bo mogoče občinstvo zelo zadovoljiti. Pred in med tombolo svira na Dečkovem trgu želczničarska godba. Prepričani smo, da bodo našli naši vojni trpini med občinstvom mnogo ljubezni in zanimanja j in da bo tombola uspela tako, kakor njen lepi nn-j men zasluži. J0 Novi najemnik kina Gaberjo. Najemnik mestnega kina v Celju. g. Ferdo Ceplak je prevzel t% 3. iuniiem t. 1. tudi vodstvo kina Gaberie. КатпШ KANDIDATNE LISTE za občinske volitve so zdaj vložene vse. In sicer šliri v temle vrstnem redu: prva je lista Gospodarskega bloka, druga demokratska ali bolje Karbo-va, tretja (3) lista Slovensko ljudske stranke, in kot zadnja privosek demokratske listo Blaža Rem-sa. Tedaj, mimogrede povedano, smo le dobili »Blažev žegen«. Z demokratsko stranko smo so v »Slovencu« pečali že toliko, da skoro ni vredna teh besed. In mnenja smo, Ja ga ni pametno mislečega občana, izvzemši najožjih dr. Karbovih pristašev, ki bi žrtvoval svojo kroglico za SDS, ki je Slovenijo globoko kompromitirala. »Gospodarski blok« sestavljajo tri stranke, pravzaprav štiri: radikali, ki jih je celih 5, pa imajo svojega kandidata, upokojenega davčnega nad-upravitelja in bivšega vodjo kamniške davkarije g. Kratnarja kot nosilca liste; samostojni kmetje, ki jih zastopata sedanji podžupan in bivši demokrat g. Škof 1er sedlar g. Mttchlig, socialisti z vodjo g. BeSterjem na čelu in pa ubegli demokrati ter drugi nezadovoljneži, ki jim dozdaj ni ugajala še nobena stranka in jim nikoli nobena ne bo. Agitatorji tega »gospodarskega bloka« si tudi okrog naših pristašev prizadevajo, da bi vjsli čimveč glasov. Vsak pristaš SLS naj premisli: ali je bolje iti s stranko kot je SLS, ki ima staro tradicijo in davno preskušen ter ustaljen krščansko-socialen gospodarski program, ki je tudi v upravi občin največjo koristi, ali pa s stranko, ki je. pravi konglomerat vseh mogočih gospodarskih teženj, od bur-žujsko-radikalnega do na razrednem boju bazira-jočega socialističnega gospodarstva. Le verjemite: ti ljudje vas poznajo in vam obljubljajo vse mogočo samo do volitev; ko pa jim boste oddali kroglico, boste pa zopet samo »klerikalci« v njihovih očeh, pa nič drugega! Z Blažovo listo se škodo ni vredno ukvarjati. Že enkrat je pokazala, da niti ne ve prav, zakaj se vtika v občinsko gospodarstvo in njen zastopnik v občinskem odboru jo, kakor sedanji kandidat »gospodarskega blolta« čez dm in strn šel za dr. Karbo, da ga tudi najhujša demokratska polomija ni izmodrila kot g. Škofa, ampak se je vnovič podal pod okrilje demokratom, ki so mu tudi pomagali zbrati podpise. Zato naj mu pa še kroglice dado. Mi bomo pa volili našo SLS in z nami vsi, ki trezno in pametno mislijo o občinskem gospodarstvu I šli bomo vsi na volišče in vrgli kroglico v tretjo skrinjico, ki je skrinjica SLS in vseh zavednih kamniških občinarjev! Obračun mestne občine je na vpogled razpoložen v občinski pisarni. Priloge, kot hranilne in vlozne knjižico in podobno, manjkajo, in bi prosili, da se razpolože, kakor to predpisuje občinski red. Skupni dohodki občine v letu 1926 so znašali 689.885.53 Din, stroški pa 687.508.38 Din, tako da znaša prebitek 2377.15 Din. Ni knjigovodsko pravilno, da so iste vrste izdatki kot n. pr. davki, izkazani eni med davki, drugi med raznimi stroški, Id znašajo lepo vsoto 62.899.27 Din Zanimiv je obračun električne razsvetljave. Dohodki znašajo 125.718.95 Din, stroški pa- oni privatne razsvetljave 140.428.15 Din, oni javne pa 14.096.25 Din. Tedaj je že privatna razsvetljava sama močno pasivna. Za mostove in škarpe je bilo izdanih 37.888.08 Din, za ceste in ulice 49.189.15 Din. Kogar natančneje zanima, naj ai ga ogleda v občinski pisami. Na 3. planinski zbor, ki se bo vršil na binkoštni ponedeljek dopoldne v »Kamniškem domu«, znova opozarjamo vse kmetovalce in živinorejce. Zborovanje je (olike važnosti za vse, ki se pečajo z živinorejo, mlekarstvom in sirarstvom, da ne smo nikdo, ki se ukvarja s tem, izostali! Popoldne f vrši poučna ekskurzija na graščinski posestvi Križ in Volčji potok. Novo mest® Tečaj za prîkrojevanje moških in damskih oblačil se prične v Novem mestu dne 8. junija 1927 ob 14. in 19. uri v osnovni šoli. Ob pričetku se še sprejemajo vpisovanja. — Učni zavod Ivan Bizjak. Jesenice Načrti za kapelico kot spomenik padlim Jeseničanom so dogotovljeni in v nekaj dneh se prične z graditvijo, tako da bo do jeseni gotova. Bo to nekaj veličastnega in pravi kras jeseniškemu pokopališču. Stala bo na prostoru, ki je določen za novo pokopališče in za katerega se prične obzidje gradili v najkrajšem času. Res je. kot je pelkov »Slovenec« poročal, da bo o Binkoštih že omogočen prehod skozi Vintgar. Vendar pa naj opozorimo posetnike čarobnega Vintgarja, da morajo kreniti na levo ter iti čez most poleg elektrarne, ker onega nad »Šumom« še ni bilo mogoče zgraditi. za fiaka perilo! PosteUnina prana • PersMom ohrani doli (asa s»o|o debicco svelofL - Rivmk M po na««4U« u*ont& K piwrt Bvllafl «a«eh. Drobii s Save. Voda postaja topla in je ko palcev vedno več. Podjoten mož je celo pripelja šotor na obalo in ga razpostavil ter prodaja kopal ceni razna okrepčila. Razveseljivo! — V Savo j( skočila prejšnji teden ob mostu mlada deklica i; Šiške; rešil jo je pa pogumni Vladko Pečnilt, mlat fant iz Male vasi. V zahvalo ga je potem okregala — Dva športnika sta v četrtek prinesla ter spustil: tik mosta v Savo lahek športni čoln ter se v njen odpeljala po Savi navzdol, po lastnem zatrdilu 1 Litijo. 20 letnica Stoienskih gasilcev. Proslavi se 12 t. m. in sicer bo dopoldne ob 8 sv. maša pri sv Juriju, katero bo bral preč. g. dr. Žibert, poje pt cerkven pevski zbor iz Ježi ce. Popoldne bo p; veselica pri Urbančku, katere čisti dobiček je pred vsem namenjen za nabavo nove motorne brizgalnn (Med tednom bomo morda prinesli malo historijati iz dobe dneh desetletij tega društva.) Ponovitev *Mlade Brede* na Jeiici. Na vse splošno željo bo tuk. pevski odsek ponovil v ne deljo 12. junija t. 1. ob 8 zvečer »Mlado Bredo« Vstopnice se dobe pri Tercelju v Savljah. Pomota se je dogodila zadnjič v imenu; n< g. Levičnik, nego gosp. Goričnik je predsednil električne zadruge — kar bodi s tem popravljene Imenovani sodeluje tudi pri že omenjenem tro članskem odboru ki ima voditi pogajanja z ljub ljansko elektrarno — in sicer kot svetovalec-stro kovnjak. Kočevje Občni «bor. Na binkoštni ponedeljek se vrš v gostilni Karla Erkerja ob 11. dopoldne glavii občni zbor stare rajfajznovko (Raifeisenkasse) sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva 2. Likvidacija društva; 3. Volitve dveh likvidator jev in 4. Slučajnosti. Prostovoljno gasilno društvo je imelo v sc boto 28. maja v gostilni g. Marije lloniginaun leta občni zbor. Stotnik (predsednik) gasilcev tiska Josip Pavliček je podal poročilo o delu v pretekler letu, o vajah gasilcev z novo motorno brizgalm Zahvala se je izrekla mestni premoženjski upra\ za darilo 65.000 Din in za prepustitev gasilneg doma. V preteklem letu je imelo društvo 145.6S Din 65 para dohodkov in 138.093 Din 80 para ii datkov. Preostanek je torej 7591.85 Din. Clanoi aktivnih šteje 53, podpornih pa 103. Ob koncu o bi nega zbora se je šo izročila častna diploma časi nima članoma Josipu Hutterju, kleparskemu mo siru in Ivanu Novaku, mizarskemu mojstru. Pastoralna konferenca kočevskega dckan.it; V torek po Binkoštih ob 10. uri dopoldne se vri pri g. dekanu pastoralna konferenca za V60 koče\ sko dekanijo. Polom. V naši župniji se je vršil misijon, & sta ga vodila č. p. Prislov in Ramšak od 15. d 23. maja. Misijon je bil zelo obiskan. Veliko Ijud je sprejelo ta čas zakrament sv. Rešnjega teles; Ob tej priliki se je izvršila tudi posvetitev nov kapele Srca Jezusovega v Seču, kamor so prenesl mladeniči iz cerkve kip in ga vpostaviti v kapeli Orlovski odsek na Vrhniki ima svoj letni javni nastop v nedeljo 19. junija na letnem • telovadišču v farovški dolini. Spored je pester, o čemer bomo poročali še pozneje. Tem potom pa vabimo vsa bratska društva naj ob tej priliki prirede svoje izlete v idilično vrhniško okolico. Zveza na železnico je zelo ugodna. Vič Promenndni koncert na Viču. Danes v nedeljo 5. t. m. priredi krajevni odbor Rdečega križa na Viču v slučaju ugodnega vremena med 10. in 12. uro promenadni koncert pred novo šolo. Pri tet priliki se bodo prodajale cvetke oz. znaki v prid Rdečega križa. Ježict* pri Ljubljani Občinsko gospodarstvo. Občina je kupila od ge. Strahove kos vrta ob poti v Malo vas, da se zamore zgraditi nameravani obcestni odvodni kanal z Dunajske ceste v ravni liniji. Z delom se prične, čim dovrši g. štern svoja zidarska dela na kegljišču, ki ga zida na svoji parceli ob tej poti. Kanal je res potreben, zato ta pameten ukrep občino toplo pozdravljamo in z zadovoljstvom beležimo dejstvo, da naš tozadeven nasvet ni bil zaman. — Nove tablice po vaseh so se ta teden razmestile po svojih mestih. So iz pločevine, lično izdelane, stanejo pa okroglo 3000 Din. Nova učiteljica. Mesto upokojene učiteljice gdč. Mnlovrhove je imenovana za stalno učileljico na tukajšnji osnovni šoli in sicer na lastno prošnjo Josipinn Vončinn, sedaj v službi v Starem trgu. Itnenovnna nastopi svoje novo službeno mesto в prihodnjim šolskim letom. Smrtna kosa. V Stožicah je umrla Marija B o 1 k a, stara čez 60 lot, ld je že več mesecev bolehala in preležala v postelji. — V ijubijnnski bolnici pa je umrla Terezija Dečman, žona posestnika na Jezici. — Dve materi sta odšli, dvo mučeni« —■ na i iima bo lahek počitek! ф Kolesarska dirka. Na Binkoštni ponedelje! priredi tukajšnje kolesarsko društvo »Zvonček« n progi Vurberg-Ptuj dirko. Start: gostilna Ivlemei čič na Vurbergu, cilj: gostilna Savetz. Prvi dirkai prispejo na cilj ob 2 uri 45 inin. © Železniška nesreča. V Cvetkovcih pri Osli šovcih se je v četrtek popoldne se jo v četrtek p< poldne pri vlaku, ki prihaja ob 5. uri v Ptuj, dog< dila nesreča, Iti bi v slučaju nekoliko minut preji bila še usodnejša. Preko železniške proge vodi t cesta, ki nima zatvomlc. Kmetu, ki je hotel od p« ljati preko ceste z voirai, so slednji ob žvižgu vlak zdirjali in je voz zadel v zadnje vozove vlaka, m< je padel pod vlak, ki mu je odtrgal nogo. Sedaj s zdravi v tukajšnji bolnici. © Tatovi kolos. Matevžu Tonrine, mehan škemu vajencu je bilo ukradeno kolo, vredno 7( dinarjev. —- Ivan Kmetec iz Medvedec je bil te di aretiran, ker se je pri njem našlo kolo, ukrader dne 17. maja Simonu Sagadinu, posestniku iz M hovc iz veže okrajnega glavarstva v Ptuju, kjer f jo Sagadin mudil po uradnih opravkih. Ф »Žolta nevarnost«. Na notico pod tem n slovom v štev. 120. našega lista od 29. maja t. nam je g. I. Rašl poslal sledeči popravek: Me vožnjo Podlehnik—Ptuj se je zlomil vretenov kli del kolesa imenovnnega avto, vsled tega je zgul) vodstvo in zavozil v drog električne napeljave, vel dar močno. K sreči samo male telesne poškodb Občinstvu pa je itak jasno, da je nemogoče pr važati jajce na vozu v košu, temveč v zabojih p kovane. — Podlehnik, dne 1. junija 1927. Rašl I. Dopisi Ljudski oder v Št. Fidu nad Ljubljano pi redi v nedeljo, 12. junija ljudsko žaloigro v 5 d janjih: Za pravdo in srce od Antona Medved Začetek ob 4 popoldne. Vstopnina: I. vrsta 10 I»i s II. vrsta 7 Din, III. vrsta 5 Din. Galerija sede i po 7 in 5 Din. Stojišča po 4 Din. Sodeluje cerkve i pevski zbor. Otroci naj ostanejo doma. Vstopni : se dobe v predprodaji pri gdč. I. Zakotnikovi i Št. Vidu. Krško. V poročilo o poslednji poti pokojne g. župnika Leop. Turšiča v Slovencu št. 123 sc vrinila neljuba pomota. Pevski zbor krške Gif bene Matice ni pel pod vodstvom ravnatelja Vi koviča, temveč pod vodstvom g. Vekoslava Candi J. V. Cerlcveni vestni™ Kongregacija »Žalostne matere Boije« za P ene ori sv- Floriianu ima v torek 7. t. m. svoj ehc Sport GOSTOVANJE O. A. K. — VIŠEK LETOŠNJE I*- TERNACIJONALNE NOGOMETNE SEZ0N3. Nedelja: G. A. K. : A. S. K. Primorje. — Ponedeljek; G. A. K. : S. K. Ilirija. Pridobitev Grazer Athletlk Kluba pomeni za Ljubljano višek letošnje internacionalne nogometno sezone. Sloves, ki ga uživa ta izvrstna enajstorica, sega daleč preko ineja srednjo Evropo ter je njegova znana kvaliteta pač najbolj! porok, da bosta obo njegovi igri, proti Primorju in Iliriji, nudili res prvovrsten sport in popoln športen užitek. Zelo jo pri tem pozdravljati dejstvo, da sta se oba vodilna kluba v Ljubljani sporazumela za skupen an-gažma tega odličnega moštva. Kakor smo že javili, igra v nedeljo ira svojem igrišču A. 9. K. Primorje z gosti, v ponedeljek, tudi na svojem igrišču, pa S. K. Ilirija. Obe tekmi se pričneta točno ob 18 ter se vršita ob vsakem vremenu. Kot predtekmn G. A. K. : Primorje se vrši prijateljska tekma Primorje rez. : Disk, Domžale, ter prične ob 16.30. Predprodaja vstopnic za nedeljsko tekmo se vrši v trafiki Sever, Šelen-burgova ulica. Dijaške vstopnice se dobe izključno pri dnevni blagajni na Igrišču. ZAGREBŠKA VESNA V LJUBLJANI. Danes dopoldne bo imela naša športna publi« lca priliko gledati po daljšem času zopet prvovrstno hazensko prireditev. Na igrišču Atene v Tivoli nastopita v prijateljski tekmi zagrebška Vesna in naš prvak Ilirija. Za tekmo vlada živo zanimanje, ker je pričakovati izredno zanimive tn napete borbe. Iliriji bo dana pri tej tekmi prilika, da so revanžira Zagrebčanknm za nemili poraz, ki ga je doživela po Concordiji ob priliki svojegi zadnjega gostovanja v Zagrebu. Tekma se vrši ob 2 popoldne. Športni teden Prav ponosen je fašizem, ker je italijanski kralj otvoril stadion v Bologni, 29. maja. Pravijo, da jo s tem kralj odobraval fašistično športno politiko. Na Dunaju so pa vendarlo skupaj prišli, Arsenal in njegov vratar. Prav dobro jo vratar delal, pa le ni mogel preprečiti poraza, 2:9, proti Rapidu. Egipčani prehitro opešajo. Druge t e k m « smo napisali 1. t. m. Kakor zmeraj, podamo tudf sedaj dopolnilo. Hakoah je v Filadelfiji premagala izbrano tanioSnje moštvo 7:1; Bohemians (Vr-šovice) so igrali deseto igro v Avstraliji 2:1 ; Na-cional Monte vid eo-Sparta v Chicago 1:0; Avstrijci Tirolci v Innsbrucku 16:2. — Avstrijsko prvenstvo: Admira 32, ABC 29, vse drugo pod 25, predzadnji je WAC 15, zadnji pa naš prijatelj Rudolfs-hUgel 4. — Ogrsko prvenstvo si je priboril Fev-renezvaroe, pa je takoj nato v izločivnem boju za srednjeevropski pokal bil poražen od Ujpesta; sedaj gre v Ameriko. — O bodočih jugoslovanskih prvenstvenih tekmah beremo: ln dieser Meister-schaft dilrften die Laibncher (Ilirija) jedoch kaum die zweite Runde ilberleben. Ne poznajo dobro določil. Sedaj se pa le potrudite. Toliko so si obetali Nemci od svojega F roi t z-lieima, pa ga je Cochet v Parizu v tekmi za fran-cosko prvenstvo tenisa sijajno premagal. Toga Cocheta zmeraj odrivajo, ker ni iz >nobel< družine, pa je morda boljši kot Borotra ali Lacoste. Bo-rotra sedaj ni v dobri formi in ga je ugnal mladi Gentien. Drugo presenečenje v Parizu je zmaga Afričanke Heine nad špansko favoritinjo Alvarez. Končna tekma za Davisov ix>kal se bo vršila 26., 27. in 28. avgusta v Chicago. Le nikar ne obupaj ! 65 let je star Lov. Geer, pa je z desno roko 2tM) kg od tal dvignil hi se jo z njimi zravnal! Zanimiv je bil boj za darilo francoske športne akademije v znesku 10.000 frankov za 1. 1926. Ne gre toliko za znesek kot za čast. Najprvo so rekli, naj dobita to darilo avialika Kignot in Co-ete, onadva, ki sla letela brez prestanka 5425 km daleč. Nato so imenovali Thoreta, onega avialika, ki je splaval dvakrat nad Mont Blanc in je metal živila na observatorij. Naenkrat se je nedko spomnil na Michela, tistega plavača, ki je v rekordnem času preplaval Kanal ; pa nekomu to ni bilo všeč in je predlagal 37. aviatični polk. Prišlo je do ožje volitve med polkom in Michelom; zmagal je Michel. — Dva nova svetovna plavalna rekorda: FiCler na hrbtu 100 m 1:10.6, NVeissmueller 300 metrov prosto 3: 33.6. Iz Pariza v Bruselj je 388 km, in jih je na kolesu predirkal Luksemburžan N. Frantz v 14 urah 47 minutah in 30 sekundah. Francoz Marchand je pa na avtomobilu prevozil v 1 uri 206.558 kui, nov svetovni rekord; doslej Anglež Eldridge 203.725 km. — Kako se je končala dirka za darilo Indianopolis, smo pisali 3. junija v posebnem članku ; zmagal je S o u n -ders v 5:07:23, 156.900 km na uro; proga je dolga 804.671 km. — Kakor smo že enkrat omenili, se Coppa Floris letos ne bo izvojevala na Siciliji, temveč v Bretagni, 17. 7. Proga je dolga 13.575X 30 km = 407.250 km. Startalo bo 5 kategorij. Japonec Ando hoče leteti iz Tokia v Seattle v Ameriki ; proga je za tretjino daljša kot Lind-berghov piolet iz Amerike v Evropo. Vse športne panoge smo naprej omenili, zato danes govorimo končno nekaj več o lahki atletiki. Od tega, kar smo napisali 1. t. m., ponovimo: 100 m Houben 10.5, 200 m SchUller 21.6, 400 m Eberhardt 49.8, 110 m lese Trotzbach 15.5, Stein-liardt 15.2, skok na daljavo KOchermann 7.29 m, diskos Egri 46.80 m, nov ogrski rekord; hoja 25 km Iliihnel 2:02, nov svetovni rekord. — Novega je pa toliko, da kar mrgoli. Ne bomo šli po krajih, kjer so se tekme vršile, tomveč po posameznih športnih discipliuah: 100 y Borah 9.8; 100 m Kôrnig 10.6, Helbig 10.7; 200 m SchiiUcr 22, Houben 22.1; 220 y Borah 20.9, ameriški visokošolski rekord, StalLard 21.8; 400 m Btlchnor 49.8, Peltzer 50.2 (Peltzer prevečkrat starta); 4 X100 m Preusseu iz Krefelda 42.3; 4 X 220 y moštvo v Lo§ Angeles 1:26, nov svetovni rekord (gl. včerajšnjega Slovenca), 880 y Proudlock 1:55; 1 milja 4:16.8, Wide 15 y za njim; maratonski tek na Angleškem Ferris 2:40:32 (ta je zmagal tudi že leta 1925 in 1926) ; 110 ni lese Gaby 15.4; skok na daljavo Bates 7:53, ameriški visokošolski rekord (se nam čudno zdi, ker je Ilubbard tudi visokošolec) ; progi a Hirsclifold 14.13, Wahlstedt 14.52; diskos Hoffmann 45.90; kopje Westerhaus 57 95, Hunsari 60, Meiner 61.08, Sunde 61.70, Hines 62.675, ameriški visokošolski rekord. — Posebtj za našega Stepišnika bomo napisali rezultat lahkontletskih tekem Poljakov, Latišev in Estov: zmagali so Poljaki. Tile so uspehi: 100 m 11.2, 200 m 28.4, 400 m 51 (poljski rekord), 800 m 2:00.4, 1500 m 4:09.8, 5000 m 15.40 (p. r.), 10.000 m 38.35, 4 X 100 m 44 (p. r.), 4 X 400 m 3:28.4 (p. r.). krogla 13,95, kopje 56.79, diskos 40.75, višina 1.70, daljava 6.93 palica 3.50. — O današnjih tekmah smo govorili 1. t. m. in 4 t. m. Carr je skočil ob palici 4.267 m visoko, nov svetovni rekord; včerajšnji »Slovenec« govori Q tem. Gabriel Richard, konzul francoske republike v Ljubljani, ki je bil na to mesto, katero je zasedal de Flache, imenovan 1. marca 1927. Novi konzul je bil rojen v Lyonu 8. februarja 1889. Dovršil je v Parizu Solo političnih ved in Solo višjih socialnih mirnosti. Od leta 1917 do 1918 je bil član Srbskega tiskovnega urada v Ženevi. Prepotoval je potem velik del Jugoslavije, koje prilike so mu izvrstno znane. Govori popolnoma srbsko-hrvatski jezik. Od leta 1920 do 1925 je služboval v francoskem poslaništvu v Belgradu. Opravljal je mejtem tudi posle francoskega konzulata v Dubrovniku. Od 1925 dalje je bil ataše francoskega poslaništva v Budimpešti, odkoder je bil naznačen v Ljubljano, kjer je prisrčno sprejet kot velik prijatelj našega naroda in države. i. propagandna razstava GR/tnCMM IZDELKOV V PlARIBOnU 16.-—39. VI. 102? ČITALNICA Š2VD. KNJIŽNICE' MALA KA- ' ZINSKA DVORANA Planinski nadzornik in šef tehničnega oddelka agrarnih operacij, višji agrarni svetnik ing. Ivan Preel, odlikovan z redom sv. Save III. v. Odlikovanec je. rodom Goričan, vstopil pred 39 leti v državno službo pri ministrstvu poljedelstva na Dunaju, ki ga je poslalo v Tržič (Monfalcone), kjer so se izvrševali veliki osuševalni in namakalni projekti. Pred 36 leti je prišel v Ljubljano k agrarnim operacijam, kjer je zadnjih 20 lot vodil agrarnotehnični oddelek. Obenem je opravljal funkcije planinskega nadzornika. Nešteto melioracijskih naprav, hlevov, koč, potov, vodovodov, cest in drugih izboljševalnili naprav po naših gmajnah in planinah priča o njegovem iniciativnem delu. Letos je bil ob splošnem reduciranju upokojen. V priznanje njegovih zaslug mu je kralj podelil visoko odlikovanje reda sv. Save III. vrste, ki mu ga je dne 1. junija izročil veliki župan ljubljanske oblasti dr. Vodopivec pred zbranim uredništvom agrarnih operacij. Istega dme zvečer se je vršil v prostorih restavracije Ljubljanski dvor banket, ki so se ga udeležili g. Veliki župan dr. Vodopivec in zastopniki ab-lastev in organizacij. Ustanov. 1842 Solidna izvršitev Specijalno imtt'/anje vseh vrst lesa in marmorja, kakor tudi vsa druga pleskarska in črkoslikareka dela izvršuje tvrdka Brala Eberi nnslert. HAitiiNC. imm & co VoSnfohovo ulica n. (preje Uesta na Gorenjsko železnico) Zmerne cene Telet, 2814 Svetilnik zmage v Trstu, ki je bil odkrit 24. maja 1927 v navzočnosti kralja Emanuela in kaže svojo tendenco v napisu, ki se glasi: »Sveti in se spominjaj padlih na morju!« (za Italijo, se razume). Sam na sebi je svetilnik orjaško, elegantno delo, zamišljeno od Arduina Berlam iz Bologne. Visok je 68 me trm- in stoji na višini; zazidanih je vanj 3000 ton kamna in armiranega betona, luč bo svetila z močjo milijon sveč. Na vrhu se dviga Victoria. Med onimi, ki so ga pomagali izvršiti, nahajamo tudi ime Slovenca po rodu, kovaškega mojstra Srebota, ki je vlil v svoji delavnici kip Victorie iz samega bakra. nova Brauns'ova barva za obleke ттрт1 6rayn$ barve-pomagajo štedifi! obleke. Sweater in šal spadata med v zimskem času najbolj rabljene kose Perite volnene šale in jope v Luxu 1 . J e. morete V1 z Lux-k°smiči kljub pogostemu pranju ohraniti mehke .kot puh. Nezm Lux so raztopi v čudovito nežno čistečo peno, ki prodre med občutljiva vlakna ter odstrani nesnago, no da bi bilo potrebno sploh kako drgnenje. Kakor hitro drgnete volneno stvari pcstanejo klobučevinaete ter se uničijo. Pri pranju je dobro paziti na sledeče točke: 1. Zmeriti je treba sweatere in volnene suluijičo pred pranjem in jih nato potegniti nazaj v prvotno obliko. 2. Volnene barvaste stvari je treba prati samo v mlačnem ln hitro, da se barve ne razlezejo, ne perite različno barvanih kosov v isti vodi. Tako lahko je uničiti sweater z nepravilnim pranjem, lahko jo pa tudi s pomočjo Lux-a ohraniti ga mehkega in novega. Lux ubrani kot novo! Gospodarstvo InZ. R. I-ah: Kmetijska razstava v Pragi. Zemedelska jednota češkoslovaške republike je glavna kmetijska korporacija te države, ki vodi celotno pospeševanje kmetijstva in gospodarstva sploh. Ta družba prireja vsako leto okrog polovice maja kmetiji-sko razstavo za vso državo, ki naj izkaže vsakoleten razvoj kmetijstva, seznani kmetovalce z novimi pridobitvami na tem polju in jim nudi priliko kupiti si potrebne stroje najboljše kakovosti. Tudi letos se je vršila ta prireditev od 14. do 22. maja, ki je pokazala kako je napredovalo kmetijstvo v češkoslovaški republiki po prevratu in kaj je vsega zmožna češka kmetijska industrija kmetijskih strojev. Nismo pričakovali takega razmaha te razstave od 1921. 1. nadalje, kakor nam ga je pokazala letošnja prireditev: Го ni bila navadna kmetijska razstava, temveč bolj pregled češkega napredka v kmetijski industriji. Ko vstopimo na razstavišče, nas pozdravi ropot različnih kmetijskih strojev, ki se kmetovalcem kažejo v pogonu. Ves prostor pred in okoli glavnih paviljonov je zaseden z raznovrstnimi kmetijskimi stroji od najrazličnejših plugov, kultivatorjev, bran, do kosilnih strojev za travo in žito, do mlatilnic in motorjev. Letošnja prireditev je imela še poseben pomen, kajti vršila se je v znamenju proslave pluga. Čehi praznujejo namreč stoletnico iznajdbe češkega pluga »ruhadlo« po bratrancih Franc in Vaclav Vevcrka. Ta plug je dosegel svetoven sloves in tvori podlago za druge moderne praktične pluge, pripravne za razne vrste hmelj. Na Češkem je splošno razširjen. Toda stroji niso tu samo za oči, temveč tudi za prodaj, kajti češki kmet je že toliko napreden, da ve, da ima na tej razstavi najlepšo priliko, izbrati si tak plug, stroj ali orodje, ki mu najbolje ugaja. Zato se je tudi večina posestnikov navadila svoje letne nakupe potrebnega orodja oskrbeti na razstavi. Tudi naši kmetje se bodo morali sčasoma privaditi nabavljati si potrebne stroje na razstavah in sejmih, kjer se jim nudi prilika, da si ogledajo različne vrste in si zberejo tisto, kar jim najbolj ugaja. Drugače pa bodo navezani na tisto, kar dobe pri posameznem trgovcu, ne da bi mogli videti ali izbrati si kaj boljšega. — Prava strokovno-poučna kmetijska razstava je bila v ogromni obrtni palači. Ko pridemo skozi glavni vhod in srednjo dvorano, nas iznenadi pestri cvetlični vrt, ki je sestavljen iz najrazličnejšega cvetja in — v loncih. Posebno padejo v oči skupine hortenzij v najrazličnejših barvah. Ta krasna cvetka jc sedaj v Pragi v modi. V ozadju je razstava oralnega orodja in njega zgodovinski razvoj. Na sredi pa stojalo, na katerem je v višini kakih deset metrov češki plug »ruhadlo« v današnji obliki. Pod stojalom pa je prvi plug, ki sta ga izdelala ta dva izumitelja. Na levi strani stojala je zbirka starih plugov, iz katere se vidi, kako se je tekom stoletij to orodje razvijalo. Na iesni so pa razni stari domači kultivatorji. V levem krilu te palače je glavni del etrokovne kmetijske razstave, ki je izredno poučna. Tu se vidi razvoj posameznih panog celotnega kmetijstva, kmetijskega šolstva, kmetijsko-nadaljevalnega in gospodinjskega šolstva, rastlinstva, semenogojstva, živinoreje itd. Posebno poučna je kontrolna molža in kontrolno krmljenje živine., nadalje izvajanje agrarne reforme na Češkoslovaškem, vrtnarstvo in vzgoj cvetlic, domači vrtovi, pridelovanje zgodnjega krompirja in zelenjave za izvoz, uporaba zelenjave in reformna kuhinja, v kateri se ob gotovih urah pokušajo razna zelenjadna jedila. Tu se poučimo o delovanju obeh deželnih kulturnih svetov, o gozdarstvu in lovstvu, o kmetijski literaturi, o zdravstvu in higijeni na deželi in o marsičem dragem. Nazorno je predočeno delovanje kmetijske posvetovalnice za stavbe, društva za varstvo živali, državnih preizkusnih postaj in uprave državnih veleposestev: Različna ministrstva, kmetijske šole in drugi državni zavodi so tu pokazali i svoje strokovno delovanje na različnih poljih. Izredno važen je tudi pregled kmetijsko-nadaljevalnega šolstva na Češkem, ki je po vojni zavzel tak razmah, kakor v nobeni drugi državi v Evropi. 0 tem dobimo jasno sliko v razstavljenih diagramih, podobah, številkah, literaturi, opisih in zbirki učil. Tej vrsti kmetijskega šolstva se posveča vedno večja paž-nja, ker se je dognalo, da je za kmetijsko produkcijo izrednega pomena. Danes ima Češkoslovaška že nad 800 kmetijsko- in gospodinj-sko-nadaljevalnih šol, ki jih pohaja letno približno 38.000 dečkov in deklic do osemnajstega leta starosti. Tečaj traja dve zimi, po pet mesecev in se vrši dvakrat tedensko. Država kakor tudi samoupravne oblasti gredo temu šolstvu izredno na roko s podporami in z dodelitvijo učnih moči. Tudi za zadostno kmetijsko izobrazbo učiteljstva je preskrbljeno, ker se na kmetijskih šolah vršijo petmesečni tečaji za učitelje in na gospodinjskih šolah ravno taki tečaji za učiteljice gospodinjstva. Nas Jugoslovane jc posebno zanimala razstava Češkoslovaške-jugoslovanske lige in Jadr/имке »traže z zbirko slik in propagand- nih spisov iz naših letovišč in morskih kopališč. Velikega gospodarskega pomena je„ da seznanimo brate Čehe z našimi pokrajinami, ki jim nudijo kot letovišča in za potovanja več naravnih krasot in užitka nego drugi neslovenski kraji. V desnem, krilu je glavna mlekarska razstava, ki kaže vse, kar je v zvezi s to panogo. Največ so seveda zastopani mlekarski stroji, posncmalniki, pinje, sterilizatorji, cele mlekarne v obratu itd. Samo posnemalnikov je bilo razstavljenih kakih 16 različnih vrst. — Tudi sirarstvo je tu zastopano, vendar v manjšem obsegu. Zveza mlekarskih društev in trgovsko združenje mlekarskih podjetij imajo razstavljene vse vrste sira, ki se proizvaja na Češkem. Tukaj je tudi splošni strojni oddelek, v katerem so različni kmetijski stroji in orodje. Naravnost ogromen prostor zavzema Baecherjeva največja češka tvornica plugov, nadalje Pracner, tvornica kosilnih strojev in druge. Tu najdemo tudi lažne novosti na polju kmetijskega strojstva, v kolikor so jih Čehi tekom leta iznašli. V dveh precej obsežnih paviljonih je gospodinjska razstava, ki je združevala vse, kar je v zvezi z domačim gospodinjstvom, s higi-jeno in socialnim skrbstvom. Tu so razne gospodinjske šole pokazale izdelke svojih go-jenk. Bila je tudi mlečna kuhinja in restavracija, kjer so gojenke pripravljale in prodajale najrazličnejše mlečne jedi in pijače, Nazorno je bilo predočeno zdravo in nezdravo stanovanje, zdrava in škodljiva oblačila, snažna in nesnažna kuhinja, razne socialne naprave za deco in odrasle, prehrana dece in odraslih, zdravstvo, higijena, varstvo pred boleznimi itd. Pred tem paviljonom je bil precej velik cvetličnjak z najraznovrstnejšimi cvetlicami, med katerimi je bilo tudi največ hortenzij v najrazličnejših barvah. Pred obrtno palačo je svirala godba: če je ta prenehala, je ogromni radio-aparat podajal koncerte, držal predavanja ter obveščal zbrano občinstvo o najnovejših svetovnih novicah. Pripomniti je, da je na Češkem radiofo-nija na kmetih zelo razvita in da ima že skoraj vsaka vas svoj sprejemni radio-aparat, s katerim je zvezana s svetom. Češka vlada sama podpira v največji meri to zvezno sredstvo, ker s tem priveže deželo na mesta. Da na taki velikanski razstavi ni marj-kalo niti zabavnega kotička v zmanjšani obliki dunajskega pratra in ljubljanskega vese-ličnega prostora, ni treba posebej pour1 ' \ti. Znano je namreč, da so Čehi radi veseli, radi svirajo in še rajše plešejo. Vsaka gostilna, oziroma restavracija, ki jih je bilo na razstavišču neštevilno, je imela svoje muzikante. Vrvenje po teh prostorih je bilo izredno živahno in marsikje je bilo težko dobiti prostor, da se je človek odpočil od neprestanega opazovanja različnih znamenitosti. Nov davek na državne dobavitelje. V časih trde gospodarske krize, je konkurenčni boj v našem gospodarstvu vedno ostrejši. Konkurenca se uveljavlja v vseh panogah gospodarstva, uveljavlja pa se tudi pri državnih dobavah, pri katerih se sicer — o drugih neprijetnostih ne govorimo tu — praviloma, jako malo zasluži, vendar se pa razna podjetja poganjajo za nje, da si vsaj zagotove nekaj dela in morejo zaposliti delavce. Kdor pozna državne dobave, moi-a vedeti, da je podjetje, ki se jih udeležuje, izpostavljeno raznim neprilikam, da mora zlasti dolgo čakati na plačilo. Gospodarski krogi so državno upravo že ponovno prosili, da poenostavi oni del zakona o državnem računovodstvu, ki se liče državnih dobav. Državna uprava ni do sedaj pokarala za poenostavljenje teh predpisov pravega umevanjà. Nasprotno ravno v zadnjem času je bil objavljen neki razpis glavnega ravnateljstva davkov, ki državne dobave bistveno otežuje, odnosno jih z novimi dajatvami kooiplicira. S tem razpisom je generalna direkcija ustvarila v naši davčni zakonodaji izjemo, ki postavlja na glavo z zakonom sankcionirane davčne predpise. Po davčnih zakonih je natanko določeno, kje se davki odmerjajo in plačujejo, določeno je pa tudi, kako se davki odmerjajo, kadar opravlja davkoplačevalec posle izven svojega stalnega obra-tovališča. Vse te predpise ignorira glavno ravnateljstvo davkov in odreja, da mora vsakdo, ki opravlja dobavne ali podjetniške posle za državo ali za samoupravo, prijaviti prevzete posle onemu davčnemu oblastvu, na čigar področju se U posli opravljajo, in plačali davek po predpisih davčnih zakonov dotične pokrajine in sicer pridobuino ter dohodnino, kjer ee ta davek pobira. To morajo storiti tudi ont, ki plačujejo davek za svoje obrate v krnju stalnega bivališča. Glavno ravnateljstvo davkov ustvarja s tem v davčnem oziru umetne meje med posameznimi pokrajinami, ker ne priznava davčnih plačil za en in isti obrat v eni pokrajini za veljavna v drugi pokrajini. Ako bo po teh predpisih dobavil, na primer naš obrtnik za kako državno poslopje v Belgradu okna in vrata, bo plačo 1 davek od tega posla dvakrat. Ln-k.rat pri nas, kjer ta okna in vrata izdeluje, drugič pa v Belgradu, kamor jih. dobavlja, kajti razpis, ki odreja obdavčenje državnih dobavnih poslov, niti z besedico ne omenja, kako naj se v takih primeril) prepreči dvojno obdavčenje in s tem tudi dvojno plačilo davkov. Ravno v tem pa vidimo temdenco, da se od tam, kjer se izvršuje večina dobav to ]e iz Bet- mODERNO IN OHU&IW STE OBLEČENI ako si nabavite krasne poletne obleke, plašče, bluze, puloverje, apartne kopalne obleke, različno volneno in svileno blago v bogati izberi ter druge dameke potrebščine pri tvrdki p. mmmt motila in športna trgovina, Mnbl|ana grada, odrine dobavitelje iz ostalih pokrajin s tem, da se jih od dobavnih poslov posebej obdači in jih s tem preplaši, da bi se v bodoče državnih dobav sploh ne udeleževali. Glavno ravnateljstvo davkov, je z omenjenim razpisom vsekakor prekoračiti svoj delokrog, ker izpreminja z njim davčne zakone glede temeljnega načela, to je glede davčne dolžnosti, za kar brez dvoma ni upravičeno. Zakon se ne more izpreme-niti z razpisom, ampak бато z noveliranjem zakona. Temeljni princip naše davčne zakonodaje je, da se glede občne pridobnine obdači ves obrat enega obratovaliča na kraju, kjer ee to obratova-lišče nahaja, glede posebne pridobnine, da se ves obrat obdači na podlagi celoletnega uspeha, ki prihaja do izraza v bilanci in šele poteun porazdeli na posamezne podružniro. glede dohodnine pa, da se vsi dohodki obdačijo, ne glede odkod davkoplačevalcu dohajajo, na kraju njegovega stalnega bivališča. Ali glavnemu ravnateljstvu ti principi niso znani? Ali jih je je pregledalo? Zakaj je seglo po sredstvu, ki favorizira belgrajske posredovalce. Nikakor ne oporekamo, da si davčna uprava ! zavaruje donos davka pri onih državnih dobaviteljih, ki ob licitacijah niso dolžni dokazati, da so svoj obrat prijavili davčnemu oblastvu in plačali davek, to je pri licitantih, ki niso naši državljani, odločno pa je ugovarjati, da bi se s kritvijo zakona izvajalo zavarovanje davka tudi pri miših državljanih, ki so dolžni doprinesti navedena do-dokazila. Davčna uprava ima v teh primerih na razpolago zadostna sredstva, da jim zakonitim potom odmeri davek in ga pobere. Ako obvelja v praksi omenjeni razpis, se plačila davkov v Sloveniji ne bo smatralo za zadostno, dasi plačujemo ogromne zneske, ampak bo treba na kraju dobave za isti posel plačati še enkrat davek, predno bo dobavitelj dobil za dobavo svoje pogojeno plačilo. Opozarjamo na ta netočni razpis naše poslance in jih prosimo, da pripomorejo zakonu do veljave ter proprečijo kršitev zakona. Pri nas je sedaj adut pobijanje korupcije. Tendenca je očistiti nečisto ozračje. Ako hočemo varčevati v državnem gospodarstvu, treba dobave poceniti. Razpis pa, Id ga grajamo, gre ravno v nasprotno smer. Odbija ponudnike, omogoča šika-no in ustvarja monopol spretnim posredovalcem v dobavnih središčih, ki sami nikdar nič ne produira jo, pa bi radi ostali sami med seboj, kadar dobavljajo. čilski soliter kot okrepilo v razvoju zaostalih rastlin. Letošnja slana je rastline sploh, posebno pa okopavine, precej osmodila. Kljub pozneje nastopajočemu, ugodno toplemu vremenu, si nekatere rastline nikakor niso opomogle. Zaostale so v rasti in razvitju posebno tam, kjer je tudi zemlja pusta. Takim, vsled slane ali pa tudi iz drugih vtzrokov v razvitku zaostalim rastlinam, opomore-mo najbolje z gnojenjem. Seveda je za tako gnojenje primerno le ono gnojilo, katero takoj in izdatne deluje in je gnojenje enostavno. Tem zahtevam pa prav posebno odgovarja čilski soliter. Čilski solitет je belkasta sol s circa 15.5% dušika. Dušik v njem je tak, da ga rastline takoj, brez prehodne promene za hrano uporabijo. Čilski soliter je iiigroekopičen, ker vsrkava vlago iz zraka. Zato ga je hraniti v suhem zračmeru prostoru. Če je vlažen, ga moramo pred uporabo razdrobiti in s suhim peskom ali še najbolje s pepelom zmešali. Trosi se z roko ob suhih dnoh. Pri tem je treba paziti, da ne pada na vlažne zelene dele rastlin, ker bi jih sicer osniodil. Soliter je za vse rastline izvrstno gnojilo. V sedanjem času je pa prav posebno priporočljiv za okopavine: koruzo, hmelj, krompir, peso itd. in v vrtnarstvu. Pri okopavinah ga potrebujemo na hektar (10.000 m') ca 200 do 250 kg, pri hmelju pa ca 4 dkg za vsako rastlino. Zelenjavi na vrtu zadostuje ca 2 do 8 kg eolitra na 1 ar (100 ma). Čilskega solitra je zelo malo na trgu. V Sloveniji ga prodajata Gospodarska zveza in Kmetijska družba v Ljubljani. N jegovn cena je danes ca 4.40 Din do 4.70 Din za kg. Nova tekstilna industrija v Jugoslaviji. Kakor poročajo z Dunaja, se je vrnil iz Jugoslavije predsednik družbe >Vereinigte oste.rr., Textilin-dustrie< g. ArOir Kuffler ki jè pregledoval podjetja, pri katerih je družba v Jugoslaviji inleresi-rana (gre za .lugosl. tekstil, tvornice Mautner). To potovanje, se je izvršilo zato, ker namerava družba ustanoviti v Jugoslaviji tiskarno za katun, najbrže V Sloveniji. • Rnot.no konkurïne postopanje za celo državo. Konlcurz Slavenske banke, d. d. v Zagrelni je zelo zamotana zadeva tudi s pravnega stališča. V Dubrovniku so j« nad tamošnjo i>odružiiico banke razglasil poseben konkurz in govorilo se je celo, da je ta razglasitev veljavna za celo državo. Govorilo se- je celo. da bi se konkurz vršil v Sloveniji. Sedaj pa poročajo iz Belgrada, da je pravosodni minister dr. STskič podpisal odlok, s katerim se uvaja za Slavonsko banko enotno konkurzno postopanje in sicer prt zagrebškem sodišču. Izyoji nviomohi1<>T ta Italije. V prvih štirih mesecih t. 1. je Italija izvozila 7ÎM4 avtomobilov j napram 7610 v odgovarjajoči dobi lani. I Proslava 7!Hetnire zagrebške Trpovskp fn »bruiiske zbornico, 76 letnico svojega obstoja na- merava zagrebška Trgovska in obrtniška zbornica proslaviti v avgustu ali ob priliki otvoritve nove palače zagrebške borze. Zastopstvo belçljskih trrdk. Belgijski konzulat v Ljubljani naproša vso absolvente belgijskih učnih zavodov, da mu sporoče svoje naslove, kar tero stroko so absolvirali in kje ter ako se «nimajo za prevzem zastopstev belgijskih industrijskih, finančnih ali izvoznih tvrdk. Za obiskovalce VII. velescjtna, Id se vriSi od 2. do 11. julija t. 1., veljnjo v naši državi železniške ugodnosti, to je 50% popust na vseh vlakih razven SOE. za odiiod v Ljubljano na velesejem od 28. junija do 11. julija, za povratek od 2. do 16. julija. Prvotno je bilo dovoljeno za potovanje v LJubljano od 28. junija do 8. julija in za povratek od '4. do 15. julija, kar pa je železniško ministrstvo v korist posetnikov spremenilo. Ta ugodnost se more izrabiti na podlagi sejmsko legitimacije, ki stane 30 Din in katero prodajajo vsi večji denarni zavodi. trgovske korporacjie in Putnik (▼ Ljubljani ter Mariboru). >Rava«, obče zavarovalna đ. d. т Zagrebu je imela dne 31. maja t. 1. svoj redni občni zbor. Ia poročila ravnateljstva je vidno, da so veliki in večkrat nerazjasnljivi požari v naši državi še vedno dnevni pojav. V splošno korist bt bilo, da b4 se kompetentni faktorji resno bavili s tem nezdravim pojavom. Družba izplača kakor v prejšnjih letih 10% no dividende. Za razvoj, solidnosf: in strokovnjaško vodstvo tega domačega zavoda govori najbolj jasno dejstvo, da je isti v teku por let svojega obstoja izplačal za odškodnino že nad sto milijonov dinarjev. Uprava »Save» sestoji iz sledečih gg.: dr. Stanko Šverljuga, Edgard Mor-purgo, dr. Svetislav Šumanovič. Milivoj Crnadak, Emanuel Ehrentheul, Gforgje Velisavljević, Ste-van Karamata, ûava V. Savič, Nikola Berkovič, Franjo Latkovič, dr. Milan Vrbanič, dr. Gedeon Dungjerski, Franjo Dubokovič, Benzion Bulli, dr. Walter v. Fischel. Morsr-a Dne 4. junija 1927. DENAR. Zagreb. V današnjem prostem prometu so no-tirali : Berlin 13.49 (13.473—13.503), Italija 316 (313.30-315.30), London 270.50 (276.04-276.84), Newyork 56.80 (56.70—56.90), Praga 168.60 (168.20 -169), Dunaj 8.016 (8-8.03), Curih 10.96 (10.936 -10.955). Curih. Belgrad 9.13 (9.13 d.), Berlin 123.20 (1C3.20), Italija 28.85 (29 bi.), London 25.25 (25.25 bi.), Newyork 520 (520 bi.), Pariz 20.36 (20.3625), Praga 15.40 (15.40),. Dunaj 73.15 (73.15). Knjige in revije Planinski veslnik 6. štev., je izšel in prinaša: J. T.: Triglavski župnik f Jak. Aljaž (s sliko). — Dr. H. Turna: Črna prst. — Dr. J. Oblak: Skic» s pota — Dr. Fr. Ogrin: Kako sem prvikrat potoval na Triglav. — Dr. V. Korun: Sprava na Me-ninL — Smarnogorska grmada. — Sumanov križ. — Društvene vesti. — Slikana priloga: Pogled e šmarne gore na Kamniške planine. Knjigovodstvo pridobitnih podjetij s posebnim ozirom na pravno uredbo v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ta v samozaložbi izišla lepo urejena in opremljena knjiga univ. honorarnega na-stavnika dr. Albina i< a n d a r e -1 a, k; velja pri avtorju v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15-11, v platno vezana 120 Din, je prvi učbenik te vrste na slovanskem jugu. Pisatelj je zasnoval knjigovodstvo kot znanstven problem. Posamezna vprašanja pretresa vedno i s tehniško-praktične strani i s pravnih in gospodarskih vidikov. Po avtorjevi izredni in prikladni metodi se moreš usposobiti, da boš vsako knjigovodstvo kateregakoli načina in poljubnega, še tako komplicirano ustrojenega podjetja kar razumel. V tej knjigi prvič pri nas izčrpno zbrani pravni predpisi, ki veljajo v naši državi, bodo dobrodošli zlasti praktikom. Zanimivo je poglavje o valorizaciji. Avtor omenja tudi najnovejše poizkuso z nadomestnimi listi itd. Nomenklaturi poizkuša prvi udariti nove, prave temelje. Pregleden osebni in stvarni register te brzo Rouči. kje je kaj na 288 straneh. Pravnikom, bankam, indu-strijcem in sploh vsej naši inteligenci priporočamo to knjigo, ki uvažuje v enaki meri teorijo ift prakso ter daje zelo praktična navodila z ozirom na obstoječe zakone. ТиП&ЈШа Planimem v vednosti Vsak planinec, ki je že dve leti član SPD aH katerega drugega planinskega društva, dobi trikratno polovično vožnjo na podlagi posebnega potrdila, ki ga izstavi Osrednji odbor in potrdi Direkcija državnih železnic, ta potrdila se dobe v pisarni Osrednjega odbora ali pri podružnicah SPD tekom 14 dni. Vsled tega se danes ne more nobeden planinec izgovarjati, da je vožnja do Bohinjsko Bistrico predraga in da ne more vsled tega obiskati ene najlepših točk — Črno prst. Na črno prst vodi dobro markirana pol takoj od postaje do Malner-jeve koče, ki je popolnoma prenovljena in osna-žena; ima dobro kuhinjo in mehka ležišča. S Črne prsti je lep in intcresnnten sestop čez Rodico in planino Vogel na Zlatorog, kjer se lahko vsak turist okopljo v Bohinjskem jezeru, ki je sedaj že precej toplo. Lahko pu se vrne s Črno prsti do Orožnove koče, ki nudi planincem vse, kar potrebuje, in odtod zopet nazaj v Bohinjsko Bistrico ali pa k Sv. Janezu ob Bohinjskem lezeru. Zadnjo turo zdela vsak začelnik-planinec v enem dnevu. Planinci, ne pozabite na divno floro Črne prsti, ki jo pa moreno vsi Čuvati, in na izredno lep razgled po italijanski Sloveniji in po našem Jadranskem mur-iu. Vse lo planinec lahko vidi v enem dnevu in se obenem okrepča na svežem zraku in gorskem solncu, obenem pa so lahko poživi v bistrem Bohinjskem jezeru. Dnbof^ffir' vrvarskimi izdelki zato je treba naročiti tako blago le pri fi. Ljubljana, Sv. Petra cesta Podruinlu v Mariboru, Vatrtnjsk« M t*r « KimnMni, Sirtu 4, „Besednjak divjega moža". Sestavila Giovanrri Papiid m Domenico Ohiliotti.1 Ze leta 1923. je izšla v Florenci 6udna djiga: Besednjak Divjega m o ž a peres dveh znanih italijanskih sodobnih ll;uteljev, izmed katerih zlasti prvega, Gio-auui Papinija, Slovenci že poznamo po nje-0vi toliko čitani Povesti o Kristusu (Storia ji Cristo), ki je bila za marsikoga duševni ^odek posebne vre te. Tudi la Besednjak je |okaj izrednega, posebnega. Knjiga, ki ob-»ga 531. strani, prinaša v abecednem redu Ljrazličnejše pod črko A in B spadajoče ose-p (pesnike, filozofe, pisatelje), ideje, nazo-[ razmere, naprave, ki jih biča in žigosa z fil ko satiro, katera gre včasih do naj rezke j-Lga sarkazma in miliznia. Z vseh polj sta fapini in Giuliotti znesla gradiva za ta bi-arui Besednjak. S političnega, umetniškega, bralnega in verskofilozofskega stališča pre-[htata in ocenita ves naš moderni čas ter de-injo in nehanje modernih ljudi. Krut jo ta lié in zadene v živo povsod, kamor pade Tako gol in trd je njun realizem, da je irevajalec pogosto v zadregi, kako t sj pre-ede to, kako ono, da ne bi bil surov. Skozi el Besednjak pa nas pelje kot rdeča nit miel, da je ves moderni svet zašel na stran-K>ta, ker je zapustil Boga in pozabil njegove «povedi. Pa poglejmo in berimo! Abba, oče! Vse Ti je mogoče. Vzemi ta kelih od me-ie, a ne kakor jaz hočem, ampak, kakor Ti ločeš. Tako je nas učil Kristus (Gospod, Uče-lik, Brat, Rešenik in žrtev človeška), v naj-alostnejši uri svojega trpljenja, naj Te pro-irno, ne, da bi izpolnil našo voljo, ki je lahko lapačna, ampak Tvojo voljo, ki je prava in ^lovska, ker izhaja iz Neskončne Ljubezni, ti vse prežema in ljubi. Bratje smo svojega očeta, svoje matere, svojih bratov, svojih prijateljev, svojih so-rražnikov; a otroci smo samo Tvoji, o neizrekljivi Oče, ki nisi rojen ne iz matere ne iz »četa in maiere. Nedostopni Ediuotrojni, Ne-lstvarjeni, večno utripajoče srce z nebeških dšaV. To naše trhlo telo, ki ne pripada nam, impak smrti, hrani v sebi nekaj, kar je Tvo-ega, kar si Ti v njem zažgal in ki ne bo îmrlo nikdar. Blagoslovi tedaj, Oče, najino dušo, najino lesedo, najino pero; blagoslovi bravce te injige: tiste, ki se bodo veselili, tiste, ki se »do žalostili, one, ki bodo užaljeni, ter one, ;i naju bodo napačno razumeli in sovražili; a бе v , svoji slabosti ter šibkosti razžaliva Гтој sveti zakon, odpusti nama, Oče in Gospod, Ti, ki moč si in dobrota. Poštevanka (Abbaeo). Izpodbudna knjižica Shylokove otročadi, d misli, ne da bi bila kdaj študirala Pitagora, se vse vesoljstvo pretvarja v številke. Bodoči senzali in branjevci se iz nje uče, la je vsola smoter življenja, da je odštevanje lovoljeno in priporočljivo le tedaj, kadar od-ievamo drugim, da je množenje blaga, pa naj e godi s ponarejanjem ali z vodo, duša vse rgovine, in da je delitev dobička kruta po-reba za družabnike vsakega podjetja. Pred kratkim časom je judovski mate-natik Jožef Levi dal tiskati čisto novo pošte-tanko, iz katere nam končno postane razvid-io, kakšna je prava, logična in znanstvena netoda, po kateri se otroci nauče šlevilko-lanja. Tu imate poizkus; Za 1 pride 2; za 2 [tride 3; za 3 pride 4; za 4 prido 5; za 6 pride 1 Dizkmaiio deli' Omo salvatfeo Firence, Val-ecchi, 1928. — Prevajalec je zbral samo nekaj nnlo misli iz tega Besednjaka ter jih prinaša čita-eljem »Slovenca«, dn jih bero, če se jim bo lju-)ilo. Kapljice so grenke, pa adravo. — Peter Oemen. DrOETKER- fEVIM backinom injboije preizkušene recepte pošlje na željo brez. >lnčno ln prosto poštnine Dr. Oetker,' d. i o. i. Maribor 6; za. 6 pride 7; za 7 pride 8; za 8 pride 9; za 9 pride 10 itd. Za Jožefom Levi pride seveda Einstein. Abecednik (Abbieci). Imamo različne abecednike: Abecednik trgovine je ponarejanje blaga in bilanc; abecednik politike je retorika iu goljufija; abecednik znanosti je ateizem; abecednik umetnosti je plagiat; abecednik krščanstva pa je prepričanje, da nismo nič in da moramo ljubiti Boga in ljudi prav do samosebuega sovraštva. Stanovanje (Abitazione). Nekdaj palača ali koča, danes hotel, cesta, vlak, transatlantik, avtomobil; prišli bomo do Marinettijevili* mest, ki se sama premikajo. Futurizeni, ki je umrl kot literatura, je postal življenje. In ker v resnici človek nima časa, da bi ga izgubljal, kajti čas je denar, zato mora tudi za umiranje porabiti kar najmanj časa, pa bodi v zraku, na zemlji, v vodi ali kjerkoli. Navada (Abitudine). Kaj hočete? Če se človek česa navadi, se ne more več tega zdržati! ... Tako govore ko-kainisti, preklinjevalci, pijanci, onanisti, pe-derasti in druge domače živali tega kova. Drhal (Accozzaglia). Vzemite trumo ljudi, pa naj bodo, kakršni hočejo, izberite jih kar na slepo! Če ploskajo predavanju ali akademiji, so »cenjeno občinstvo«; če delajo zakone, ki so slabi ali za nič, jim pravijo »narodni parlamente; če napadajo palače ali vlade, so »razcapana druhal«; če izžvižgajo tragedijo kakega pesnika, so »neumni oslic; če gredo ploskat pod okna kraljeva ali ministrova, tedaj so »plemenita vzklikujoča družba«; in vendar so vedno isti ljudje, z istim obrazom in isto dušo. Divji mož jih imenuje zmeraj, pa naj delajo in govore, kar hočejo, »drhal«! Odrastol (Adulto). Kadar vidimo na plakatih napisano: >Sa-mo za odraslle« se razume samo ob sebi, da gre za nekaj nesramnega. Beseda »odrastek postane soznačnica za »svinjski«. Vsi državljani postanejo po zakonu odrasti i koncem edenindvajsetega leta, vsi razen dveh: pesnik in svetnik, ki ostaneta celo življenje podobna onim otrokom, ki jih je iskal Jezus in za katere je ustvarjeno nebeško krn'jestvo. Odkar pa so pesniki prepustili svoje mesto šuširiar-jem, svetniki pa bogomolcem, je vse človeštvo — hočeš, nočeš — odrastlo. Saj se vidi! Pa še kako! Akumulator (Accumulatore). Akumulator je ciborij veličastne industrijske religije naših časov. V njega prihaja in iz njega izhaja vsemogočna energija, ki je stopila na mesto Svete Evharistije. Brez akumulatorja ne bi bilo mogoče kopičiti ne zlata, ne ropota, ne smradu, ne dima, ne surovosti, ne pohlepnosti, ne norosti. In brez teh-le elementov, ki so nujno potrebni za moderno Življenje, bi sedanji človek ne bil več nižji od živali, postal bi pravi človek. Sopara (Aia). Sopara je podnebje, ki ga imamo neprestano v XX. stoletju na vseh petih kontinentih. Zrak kuži tovarniški dim, kuži ga vonj po petroleju in bencinu, zasmraja ga sapa volivcev, okužuje ga smrad prikritih pregreh; raz-grevajo in razžarevajo ga strasti, sovraštvo, vojske in gverilje; in že delj časa je svetovni zrak težak in smrdi; ne moremo ga dihati, ker je soparen. Soparica, pravijo kmetje in vremenoslovci, naznanja nevihte; prve kaplje so začele padati že leta 1914, a Divji mož se boji, da se nebeške zatvornice v resnici odpro. Lačni (Affamati). »Blagor jim, ki so žejni pravice, kajti nasitili se bodo,« pravi Kristus. »Smrt jim, ki so žejni pravice, ker motijo red,« odgovarja svet. »Dajte jesti lačnim!« naroča cerkev. »Izpraznite tiste, ki so se nažrli, da lahko pogoltnejo še drugo večerjo!« odgovarja svet. Agora. Čudno usodo imajo besede. Tudi tisti, ki grščine ne znajo, vedo, da »agora« pomeni trg, toda med obema besedama je tale velikanska razlika. Če govorimo o starodavnih Atenah, je za nas politika, ki so se ž njo pečali na »agori«, zgled najvišje modrosti; če pa gre za moderno Italijo, je politika na trgu sinonim ljudskega nasilja. T:i različna sodba pa prihaja iz dozdevne različnosti med starimi Atenčani in modernimi Italijani, ali pa iz tega, ker obe besedi različno zvenita. Če slišiš besedo >agora«, se spomniš klasične svečanosti z lepimi marmornatimi stebrišči iu meščani v togah — pri besedi »trg« pa se spomniš na navadno sejmišče, ki ga pokrivajo konjske fige in človeška kri. Divji inož, ld se ne briga ne za agore ne za trge, prepušča ta problem filozofom zgodovine. Kmet (Agreste). Neki Italijanski kipar, ki še živi, pravijo, da celo prav dobi o živi, je imel prod leti na- • ttal futur L a. vado, hoditi po pariških boulevardih z velikanskim cilindrom. Bil je eleganten, resen, prav nič mu ni bilo reči. Na vrvici pa je vodil s seboj malo kozo. če ga je kdo vprašal po vzroku te nenavadne družbe, mu je odgovoril: »Ker mi je dolgčas po življenju na kmetih.« Take vrste dolgčas po življenju na kmetih prijemlje vobče naše krajinoslikarje in malomeščanske pesnike. Prenočišče (Alborgo). Prenočišče je v primeri s hotelom to, kar je ročna sveti'ka v primeri z električno lučjo, kar je poštni voz v primeri z avtomobilom, kar je plug v primeri z jekleno mulo. Prenočišče je bilo v navadi tedaj, ko smo imeli mesto turistov romarje, mesto pernic gole deske in semtertja na steni križ z blagoslovljeno vodo. Toda to so sramotne zastarelosti in nihče se jih ne spominja razen Divjega moža. Alkoholizem (Alcoolismo). Najnevarnejši alkohol ni tisti, ki je v vinu in žganju, ampak tisti, ki ga porajajo strasti in ideje. Ljudje se pijanijo s sovraštvom, s skopostjo, s surovostjo, z bedaštvom, s svobodo, s filozofijo, z znanostjo, s politiko, z retoriko, z vetrom, z mehurčki iz mila, s sencami in z ničem. Da se borimo proti tej vrsti alkoholizma, imamo samo eno zdravilo: besedo Kristusovo-, toda sedaj govori Antikrist in zato se ta umazana zemeljska žoga popolnoma pijana maja semtertja z vsemi pijanci, ki jih poraja in požira. Drovo (Alboro). Tri drevesa so preživela zgodovino: Drevo v raju, kjer je človek izgubil nedolžnost in srečo. Drevo sv. Križa s svojim krvavim sadom, ki je vrnil človeku možnost, da postane zopet srečen in nedolžen. Drevo svobode iz 1. 1789 in si., drevo brez korenin, s katerim je hudič po 18 stoletjih izkušol človeka ter mu dajal mesto jabolk odsekane g.'ave. Aganippo. V stari Grčiji je bilo dovolj, da se je kdo napil iz studenca Afeanippe, in postal je pesnik. Studenec se je že zdavnaj posuSil in moderni šušmarji poskušajo poezijo s tem, da se nalivajo z božjo kapljico, z ničvrednim kofe-tom in z zelenim, t. j. absintom ali celo z ge-ruSem. Ni brej čudno, če pri '«»j.-» me,d ljudi pijani verzi, enaki pogovorom ljudi, ki imajo delirium tremens. Alfabet (Alfabeto). Mnenje svetega očeta Viktorja Hugoja in radi tega tudi mnenje vse svetovne demokracije: Za vsako šolo, ki se odpre, se ena ječa zapre. Tale laična misel je v resnici pro-roška; prenapolnjene so šole; prenapolnjene so ječe; dve občujoči posodi, skozi kateri teče moderno človeštvo, ki ga skrbno preobražajo tisti, ki hočejo v svoji dobrohotnosti odpraviti Boga. Alibi (Alibi). Ko je bil Judež vznemirjen radi Učeni-kove smrii, je šel k advokatu po svet. In je modrijančil pravoslovec: S krasnim neovrž-nim alibijem si pomagaš. Ko so Jezusa obsodili, te ni bilo poleg; ko so ga pa križali, si bil v mestu. Ti nisi ubijalec in nihče te ne more obsojati. In tedaj se je človek, ki ga nihče ni mogel obsoditi, kljub alibiju obsodil sam na smrt. Amen. Amen je v katoliški liturgiji edina beseda, ki ni preveč neljuba nekatoličanom ; prvič, ker je edina, ki vedo njen pomen, potem pa tudi zato, ker je pogosto zadnja, to je tista, ki ljudem dovoljuje, da vstanejo in gredo. Amerika. Amerika je dežela stricev milijonarjev, domovina irustov, podnebnikov, fonografa, električnega tramvaja, zakona o linčanju, neznosnega Washingtona, dolgočasnega Emer-sona, pederasta Walt Whitmana, nagnusnega Longfellowa, angelskega Wilsona, človekoljuba Morgana, nezaželjenega Edisona in drugih velikih mož sličnega kova. V nadomestilo pa smo dobili iz Amerike tobak, ki zastruplja, sifilo in njeno gnusobo, čokolado, ki. zapira, krompir, ki nam obtožuje želodec in izjavo o neodvisnosti, ki je rodila nekaj let kasneje izjavo o pravicah človekovih. Iz tega moremo sklepati, da je odkritje Amerike L 1492. — če ludi jo je odkril človek, ki je bil skoraj svetnik — Bog hotel kot represivno in preventivno kazen za vsa druga velika odkritja Renaissance; to je: smodnik, humanizem in piotestantizem. Prijateljica (Amica). Prijateljica je prav tista presica, ki se pajdaši svobodno s praecem v rumenih rokavicah in ki so ji včasih vzgojen! ljudje rekli »priležnlfa«. gobezdave, a poštene babo pa >vlačuga«. »Prijateljic;* r je nov hinavski evfe-mizem, s katerim se pocukra kepa blata. Potrebno je. da se med posvetnimi sen-! «uni današnjega časa kaže strast v bolj fini obliki in tako, da se zdi nuilce sentimentalna. Biti oženjon! Pfuj! KakSno prostašlvo! imeli prijateljico, predstavljati prijateljico^ ka- Proti sovražnikom v ustih! Ako ae premalo čistijo robie ostajajo med njimi ostanki jedil. Ti ostanki povrročajo množino glivic v raipokli-nali /on in klii e bolezni. Posledice so r«zp*da!iie zob in ustna kislina. One mojjouie iei«a sovražnika i učinkujoče pasto za zobe P^bfeCO zati se v avtomobilih s prijateljico, to jo resnično sik. Koncem konca gre le za besedo: Če zamenjamo besedo, bistvo ostane, videz pa se izpremeni. Svoboden dostop povsodi pa ima le videz in no bistvo. Kako bi si bilo mogoče le misliti, da bt kdo rekel: To je moja vzdrževanka, moja vla-čuga ali pa (kar je mogoče nekoliko manj hudo): to je moja ljubica. Če pa reče: Predstavljam svojo prijateljico, gospodično X, pove prav isto svinjarijo z izbranimi besedami in izbrana svinjarija boljših oseb se klanja, smehljajoč se in občudujoč. Danes pa je zadeva jasna: Družina pomeni toliko kot šužnost. priležništvo pa svobodo. Žena je gnusoba, ki jo težko prenašamo, prijateljica pa nas dviga na svojih perutih. Za lirske prešičke našega časa Je izbera med eno (proza!) in prijateljico (poezija!) popolnoma jasna stvar. Analiza (Analisi). Vzamem uro, jo odprem; loti se me radovednost, da bi si jo ogledal v vseh njenih delih; odvijoni vijak, izderem kolesa, zmeti in malo vzvode. Vzamem narazen vse, ogledujem podrobno vsako malenkost; kako sem končno vesel, da poznam tako natanko urno anatomijo. Toda, ko jo hočem zopet sestaviti, ne gre; imam uro v kosih, pa je ne znam zložiti in ne vem niti: koliko je ura. Duša (Anima). Po Carlyle-u opravlja duša v človeškem telesu iste posle kakor sol v svinjskem mesu: da namreč telo ne segnije. Toda ker danes večina ljudi, ki so navidezno živi, razširja duh po gnilobi, je nastal suni, dn je tudi z moškim ista kot z ženskami, katere po apokrifnem odloku nekega zloglasnega koncila nimajo duše. (Antigona (Antigone). Grška mladenka, ki je nežno ljubila svojega očeta in brate. Gre gotovo za nepristno in vsakega uvaževanja nevredno legendo. Moderna dekleta goljufajo očeta, zaničujejo brate in ljubijo kvečjemu dva ali tri mesece različne pobe, ki gredo za tem, da uničijo njih nadležno devištvo. Starine (Anticagl(e). Najvažnejše starine, ki še žive, četudi so danes vedno bolj redke, so: Znamenje križa, molitev, ljubezen do žeiina, zvestoba prijateljeva, spoštovanje otrokovo, oljnata svetilka, malovredneži, ki hodijo peš, pisanje z roko, poštenost talenta, ogrnj iz drv, domač kruh, odkritost politikov, vdanost poslov, barka na jadra, post, vino iz grozdja, devištvo deklet, smeh od srca, zdravila iz rož, ijubezen do drevja, kraljevske krone. Antiklerikalizem (Anticlericalismo). Antiklerikalci trde, da so zato antiklerikalci, ker je klerikalizem sovražnik prave vere. Torej so antiklerikalci prijatelji prave vere, to je, oni so pravi in edini kristjani, verniki, ki naivno in vdano verujejo. Iz teh enačb pa izhaja, da pravo krščanstvo obstoji v tem, da zaničujejo papeža, da preganjajo duhovnike, da preklinjajo Kristusa in Marijo in odločno odklanjajo vero v Boga. Antisemitizem (Antisémitisme). Kakor vse »Anti«, so si tudi ta izraz izmislili Judje sami in so mu pripomogli do moči. To božansko in nesnažno pleme, čigar kazen obstoji v tem, da morajo biti v kazen kristjanom, je zrastlo čez glavo vsem narodom, kjerkoli je raztreseno, in je postalo, četudi nima lastne zemlje, eden izmed vladajočih narodov sveta. Kristjani se branijo, a slabo: s hebrejskimi sistemi. Judje bi ne bili zavzeli mesta, ki ga nimajo in bi ne bili tako predrzni, če bi bili kristjani v resnici krščanski in če bi ne bili sprejeli prav istih vrednot, kot jih imajo Judje: ljubezen do oblasti, dc denarja, do količine itd. Izprcobrnjenje kristjanov h krščanstvu bi prineslo tudi konec semitizma — in zategadelj tudi konec antisemitizma — in morda tudi izpreobrnjenje Judov samih k Resnici r Judeji. (Dalje.) Dobre lastnosti iinega Čistile za doze se uoilefe o tem preprl čevlje eo te-le: čistilo je mehko in se dobro razmaže; daje čevlju takoj lep, temen sijaj Usnje oetane vedno voljno. ln ic lastnosti ima indien pasto le pri «Pojo^^rt« Slik;; votlih ozir. razjcdenili zob. Zoboboli spadajo med najhujše muke, ki se jih pa lahko obvarujemo, ako si redno hi pravBno čistimo zobe. Vi največ slučajih izhajajo bolečine od votlega zoba. Da postanejo zobje votli, temu so vzrok gnilobni procesi v ustih, ker je to prvi povod, da začno zobje gniti. Jasno je, da moramo gnilobne procese v ustih preprečiti, ako se hočemo ubraniti, da nam zobje, ne zvotlijo. Dosežemo pa to sigurno na ta način, da rabimo za antiseptično (gnilobo preprečujoče) izpiranje ust Odol. Ne smete pa nas napačno razumeti. Mi ne priporočamo nikakega univerzalnega Zdravila proti zobobolu; Odol je za vsakodnevno nego in čiščenje zob in ni nikako zdravilo zoper zobobol. Trdimo le samo to, da povzročajo zobobole v največ slučajih votli zobje ir. da se votlih zob moremo obvarovati z redno in dosledno nego ust in da se jih samoumevno tudi moramo obvarovati. Važno je pri tem to, da si moramo usta čistiti in negovati vsak dan m to z resnično antiseptično tekočino. Sicer zelo razširjeno čiščenje z zobnim praškom aH zobno kremo samo ne zadostuje, ker ostanejo pri tem najbolj nevarna gnilobna zajedališča nedotaknjena (na notranji strani kočnikov in v zobnih špranjah). V tem slučaju se je izkazal Odol kot najbolj sigurno antiseptično sredstvo. Odol čisti usta in zobe vseh gnilobnih snovi, ki razjedajo zobe. Ako kdo redno zjutraj, opoldne in zvečer rabi Odol za is-piranje ust, se najbolje in za vedno ubrani gnilobnih procesov. Radi tega najnujnejše in z mirno vestjo nasvetujemo vsem, ki si hočejo ohraniti svoja usta in zobe popolnoma zdrave, da se navadijo ža čiščenje zob vedno in redno rabiti Odol. S krepkim »spiranjem da Odo! usfram sveže dišeči dih Je več vrst radio-amaterjev. Pivi so. ki le preizkuSajo razno sestave in principe; ni jim, da bi imeli od broadoastinga kak užitek ali dobiček. Ti fanatiki ao naši pionirji, le žal, da jih je med nami malo. Drugi zopet so, ki iščejo s svojo pre-jemno postajo le rekordov, najsibo že glede čim oddaljenejših postaj, ali pa čim večje končne glasovne množine. Le žal, da se ta vrsta tako odlikuje s svojo radio-latinščino, da ji končno že sami verujejo, prav kot stari kočevski lovci svojim zgodbam o boju z medvedom. Tretji smo. ki nam izvrstna prejenina postaja ni namen, ampak sredstvo. Hočemo namreč imeti od oddajnih postaj ono točke, ki jih mislimo med tednom poslušati. Najbolj je v redu, da si na četr-tinko ]>cle napravimo rubriko: datum, ura, tema (naslov predavanja, godbe), oddajna postaja, štev. na skali vrtil. kondenzatorja in opomba, kjer vpišemo, kako smo poslušali. Če zahtevamo, ali vsaj želimo, da oddajna postaja daje dober program z zadostno energijo in brez fadingov alla Dunaj, potem moramo tudi zahtevati, da naša prejemna naprava (antena, zemlja, aparat in slušala) prejemajo dovolj jako, popolnoma čisto, z naravnim glasom in brez katerihkoli motenj. To je pač mnogim ideal, žal da za marsikoga nedosegljiv, ker, ali si svoje pomanjkljive naprave ne znajo zbolj-šati; ali pa nočejo žrtvovati za zboljšanje nekaj stolakov. Menda je prvih, ki si ne vedo pomagati več, ker skopuh niti ne pride no do radia. Da je prejem dovolj jak, je treba predvsem prvovrstne naprave za nizkofrek venčno ali audio-ojačenje. Komur pa je na tem, da bi prejemal ne samo s slušali, ki človeka povsem priklenejo k aparatu in ga napravijo gluhega za vse, kar se godi krog njega, ta naj gleda, da pride do prvovrstnega zvočnika, kar pa nikakor ni lahko. 0 prvem in drugem bomo izčrpno govorili. Za navaden in čist glas, ki ga brezpogojno hoče prejemati napreden amater, je pa potrebno marsikaj, predvsem pa pravilno visokofrekvenčno ali radio-ojačenje. Tudi to bomo natančno opisali. Motnje. Končno pa nam je še do tega, da na vsak način izločimo vse motnje, ki mnogokrat prejemanje povsem skvarijo ali celo onemogočijo. Motenj je več vrst in imajo tudi razne izvire Najne-prijetnejše je prasketanje, ki nastane vsled pomanjkljivih stikov v aparatu; morda smo kak vijak preohlapno privili, ali cinili s kislino, a najpogosteje je prasketanju vzrok anodna baterija, beli si da so posamezni členi slabo staknjeni, ali pa, da je baterija že izčrpana. Kontrolirati nam je torej pogosto z voltmetrom vse sestavne člene baterije in izčrpane (pod 3 volte) takoj odstraniti, ali pa skleniti oba pola. Včasih je iskati vzroka prasketanju tudi v slušalu, o čemer se prepričamo, če nataknemo drugo slušalo. S pokvarjenim slu-šalom je treba na kliniko k Baru. O naštetih vzrokih motenj se prepričamo, če iztaknemo anteno in zemljo. Ako vse motnje z iztikom prenehajo, je znamenje, da .ie aparat v redu in da prihaja prasketanje iz ozračja, ki je napolnjeno z elektriko, ali pa od bližnjih električnih napeljav, motorjev, tramvaja, masažnih aparatov itd. Antona. Za podeželske amaterje pridejo predvsem v poštev zračne motnje ,oziroma njih eliminiranje. Ako imaš prejemni aparat z večstrokim radio-oja-čenjem, tako da dobiš tudi z okvirno anteno dovolj јлк prejem, potem nisi samo v tem na boljšem, da jo prejem selektivnejši. ampak moreš z drugo okvirno anteno izločiti motnje in tako ob vsakem vremenu poslušati povsem čisto, na vsak način pa neiprimerno čistejše kot z eno samo okvirno, kaj šele z zunanjo anteno. Znano je, da prejema aparat z okvirno anteno le one postaje, proti katerim je okvir obrnjen. Če mi je poslušati Prago, onrnem okvir proti severu, če pa Bern, ga zasueem proti zahodu. Pač pa *udi okvirna antena prejema vse zračne takozvane statične motnje, pa naj prihajajo do nje iz katerekoli smeri. S poskusi pa so 'lognali, da se od vseh anten sprejeta energija, ki je enako močna in iste frekvcnce, pa ravno nasprotne faze, uniči. Ako bi torej sprejemali z dvema enako visokim« antenama, bi ne prejeli ničesar, Ce bi njiju tuljave postavili n. pr. na vsako stran mrežne tu liave. Isto bi bilo tudi z dvema okvirnima antenama, če bi ju obrnili v isto smer. Ako pa en okvir obnemo n. pr. proti Pragi, drugega proti Bernu, potem druga antena prejema najslabše Prage, nam tega prejema ne more uničiti druga obe prav enako močno vse statične motnje. Ako tedaj resonanfni kondenzator vravnamo za prejem Prge, nam tega prejema no more uničiti druga antena, ker ta Prage ne prejema, uničijo se pa medsebojno zračne motnje, ki pridejo iz obeh okvirjev do kondenzatorja. Vsekakor se torej splača omisliti si drago okvirno anteno, začetka obeh speljati na rotor, a oba konca na stator. Do te kombinacije je prvi prišel Anglež Me.agher. — Obsežne poskuse po tudi delali, da bi dosegli isti efekt z dvema zunanjima antenama. Dosegli so res precejšnje uspehe, posebno Anglež Taylor. Ta je postavil zunanjo anteno, kot je to navadno, a drugo je speljal kaka dva metra pod zemljo, seveda izolirano. S to podzemno anteno je res dobil prejem, ki je bil v čisto drugem razmerju proti statičnim motnjam ,ko! oni iz visoke antene. Na ta način so se dale motnje v izdatni meri izločiti, a pri tem je jakost prejema tudi silno mnogo trpela. IJadi tega in pa, ker podzemne antene ni ravno lahko speljati, se Taylorjev način filtriranja le redko v porablja. Pišejo, da se dajo še na druge načine izločiti statične motnje, vendar so sredstva zato silno komplicirana, a največkrat sploh neizvedljiva. Vsekakor pa je že radi možnosti prejemanja z okvirnima antenama vredno da si omislimo aparat, ki bo imel zadosti močno frekvenčno ojačenje. Navadno se vidijo aparati z okvirjem, ki imajo kar po 8 ali celo več elektronk, no. danes to ni več potrebno. Morda mi kdo ne bo verjel, če povem, da sem februarja na dve žarnici poslušal več postaj in sicer brez vsake antene in zemljo. Sestav aparata je bil kar najpreprostejši le dva kondenzatorja, dva para tuljav in dve Lovve-jevi večstroki žarnici. Te vrste aparat menim opisati, a prej mi je še razjasniti pojem in razne načine visokofrekvenčnega ojačevanja. Misel pa me je, da bi opisal sestav, ki kajpada ni tako preprost. a v vsakem oziru mora zadovoljiti največjim zahtevam in ki jo na višku današnjega razvoja radio tehnike. Bi si človek ne mislil, koliko da je pri nas amaterjev, ki bi žrtvovali marsikaj, le da bi imeli prvovrsten prejemni aparat in da bi moji poslušaii >non plus ulira«. PROGRAMI: Zagreb 310. Breslau 322.6. Praga 848.9, Frankfurt a. M. 428.6. Brno 441.?. Rim 449. Lan-genberg 468.8. Berlin 483.9, Dunaj 517.2. Varšava 980. Nedelja, 5. junija. Zagreb: 20.20 vesela večerna glasba, 21.45 poročila. 22 plesna godba. — Breslau: 20 prenos iz mestne opere v Charlottenburgu: »Hanice pot v nebesa<, opera »Besedilo po G. Ilauptmannovi pesnitvi .glasba P. Groenerja. — Praga: 20 simfoničen koncert (sodeluje češka filharmonija), 22 poročila, 22.20 plesna godba iz Narodnega doma v Vinohradu. — Frankfurt: 20.30 stara komorna glasba. — Urno: 20—22.15 prenos iz Prage. — Rim: Večer L. van Beethovna. — Langenberg: 20 G. Verdi »Trubadur«, opera, nato do 24 plesna godba. — Berlin: 20 prenos iz mestne opere v Charlottenburgu: »Hanice pot v nebesa« opera. Beserlilo pc G. Hauptmannovi pestnitvi, glasba Z. Graennerja, 22.30—24.30 plesna godba. — Dunaj: 20 »Bruder Martin«, ljudska igra s petjem od K. Costa, glasba M Weinzierla. — Varšava: 20.30 večerni koncert, 22.30 prenos plesne godbe iz kavarne »Rydz«. Ptaneđeljok, 6. junija: Zagreb: Ï0.30 večer pesmi an arij, 21.45 ]>oročila. — Breslau: 20.15 Lommelov večer. — večer. — Praga: 20 literarni del, 21 koncert, 22 časovni signal praške zvezdarne, poročila, 22.20 prenos iz kavarne Zavrel. — Frankfurt: 20.30 vesel večer nato do 24.30 plesna godba. — Brno: 20 koncert orkestralnega društva, 22—22.15 prenos iz Prage. — Rini: 21.10 Odstavki iz opere »Norma« V. Bellini. — Langcnberg: 19.20—22.45 prenos iz Diisscldorfa: E. Kalmanova opereta »Grofica Marica«, nato do 24 prenos iz koncerta iz kavarne Korso. — Berlin: 20.30 pesmi in plesi iz starih časov,22.30—24.30 plesna godba. — Dunaj 18 prenos iz dunajske državne opere: 18 R. Wagner »Tristan in Isolda«. — Varšava: 20.30 koncert, 22.30 pleena godba iz kavarne »Rydz«. Torek, 7. junija: Zagreb: 20.30 komorna glasba, 21.45 poročila, 22 prenos iz kavarne Korso. — Breslau: 20.10 A. Anzengruberjeva komedija »Die Kreuzelschreiber«. — Praga: 20.30 vesel večer, 21.30 veseloigra, 22 časovni signal praške zvezdarne, ]x>roči!a, 22.20 reproducirana glasba. — Frankfurt: 20.15 mednarodni večer ljudskih pesmi 21.15 lirika v frank-furtskem dialektu, nato: novo gramofonske plošče. — Brno: 20 režiser Auerswald Sita iz svojih gledaliških spominov 22.30 koncert, 21 vojaški koncert inf. rcg. št. 43, 22—22.15 prenos iz Prage. — Rim: 21.10 Večer lahke godbe. — Langcnberg: 20.25 vesela ura, ura glasovi in zvoki iz romantične dobe. — Berlin: 20.30 moderni jaz (>Das moderne Icht), 21.15 poljuden orkestralni koncert. — Dnnaj: 20.15 humor v glasbi in besedi. — Varšava: 20.30 prenos iz Krakova (Krakov: koncert), 22.30 plesna godba iz kavarne »Rydz« Sreda, 8. junija: Zagreli: 20.30 vesela večerna glasba, 21.45 poročila, 22 plesna godba. — Breslau: 20.10 koncert III. bat. prus. reg. — Praga: 19—22.15 prenos iz stanovskega gledišča: Verdi »Maškerada«, 22.20 plesna godba iz Narodnega doma v VinohraHyh. — Frankfurt: 19.30 prenos iz mestnega gledišča, Kassel: F. Schreckerjeva opera »Die Gezeichneten«. — Brno: 19—22,15 prenos iz Prage. — Rim: 21.10 prenos z gledališča. — Langrberg: 20.10 izj knjig, 20.30 vesela ura. 21 operni večer, nato do 24 jilesna godba. — Berlin: 20.30 predavanje, 21 koncert umetniškega para Mary L. Bolinen in Mihael Bohnen 22.30 vesela glasba. — Dunaj : 20.10 F. Grillparzerjeva žaloigra Medea. nato lahka večerna glasba. — Varšava: 20.30 večerni koncert, 22.30 plesna godba iz kavarne »Rydz«. Četrtek, 9. junija: Zagreb: 20 prenos slavnosti ob priliki 70 letnice pisatelja Ksaverja S. Gjalskega iz zagrebškega narodnega gledišča, nato plesna godba. — Breslau: 20 »J. Strauss piše pisma«, koncert šlez-skega deželnega orkestra, 22.15 plesna godba. — Praga: 20.10—21 igra, 21—22 komorna glasba, 22 Časovni signal praške zvezdarne, poročila, 22.20 reproducirana glasba. — Frankfurt: 20.15 K. Millô-ckerjcva opereta »Gasparone« nato koncert domačega orkestra. — Brno: 19 koncert, 21 vojaški koncert, 22—22.15 prenos iz Prage. — Rim: 21.10 odlomki iz M. Gilbertove opere »Ciuema Star«. — Langenberg: 21 večer pesmi in duetov, 23 koncert (prenos iz Elberfelda). — Berlin: 20 F. Werfelova dramatična zgodovina »Juarez in Maksimilijan«, naio plesna godba. — Dunaj: 20.05 koncertna akademija. — Varšava: 19.50 prenos iz Poznanja (Poznanj: prenos iz poznanjske opere). Petek, 10. junija: Zagreb: 19.15 prenos opere iz zagrebškega narodnega gledališča, nato poročila. — Breslau: 20 ritem Amerike! predava 0. L. Brandt 21 prenos iz Gleiwitza: koncert, 22.15 esperauto. — Praga: 20.10 koncert, 20.45 predavanje, 21 koncert, 22 •časovni signal praške zvezdarne, poročila, 22.20 prenos iz kavarne »Zavrel«. — Frankfurt: 20.25 B. Brechtova komedija »Mann ist Mann«, nato do 24.30 zabavna glasba. — Brno: 20 koncert, 21 plesna godba, 22—22.15 prenos iz Prage. — Rim: 21.10 Vokalna in instrumentalna glasba. — Langenberg: 20.30 G. E. Lessing: »Minna von Barnhelm« veseloigra, nato do 24 plesna godba. — Berlin: 20.30 simfoničen koncert, 22,30 ura valčkov. — Dunaj: 19.30 prenos iz dvorane Musikvereina koncert dunajskega učiteljskega — A-capella zbora. — Varšava: 20.30 večerni koncert. Sobota, 11. junija: Zagreb: 20.30 gitarni večer, 21.45 poročila, 22 prenos iz kavarno Korso. — Breslau: 20.25 Robert Koppelov večer, 22.15 plesna godba. — Praga: 19.20—21.45 prenos iz Brna, 22—22.15 časovni signal praške zvezdarne, poročila, 22.25 reproducirana glasba. — Frankfurt: 20 sinfoničen koncert nato do 24.30 jazzband. — Brno: 19.30—21.45 »R. U. R.«, kolektivna drama K. Capeka, 21.45 koncert, 22—22.20 prenos iz Prage. — Rim: 21.10 prenos iz gledališča. — Langcnberg: 20 komorna glasba, Mozart, 21.15 vesel zaključek tedna, 23—1 plesna godba. — Berlin: 20.30 F. v. SchSnthanova in Karlelbugova burka »Zwei gliickliche Tage«, 22.30—24.30 plesna godba. — Dunaj: 21 koncert prvega dunajskega mandolinskega društva, nato večerni plesni koncert — Varšava: 20.30 večerni koncert, 22.30 plesna godba iz kavarne »Rydzi. potrebščine v naj vetji izbiri stalno v asalogl pri Ljubljana, Cankartevo nabr. 5 Telef. 407 FRANC BAR, potrdili. Na podlagi tega mnenja porotnikov je bil Gabrič obsojen na 8 mesecev ječe. Razpravo je vodil višji dež. sod. svet. Prenv schak, votanta sta bila dež. sod. svet. Tiller ii okrajni sodnik Brelih. Zagovarjal je odvetnik dr Ogrizek. ROPARSKI NAPAD. Popoldne je porota razpravljala o krivdi Al Travnerja, ld je osumljen roparskega napada na posestnika Fr. Juga iz Stolovnika pri Rajhen burgu. Travner je bil oproščen. Poroda Celje, dne 3. junija 1927. URADNA PONEVERBA. Danes dopoldne so najprej predstavili porotnikom Alberta G a b r i č a , roj. 1. 1893. v Logatcu, pristojnega v Rogaško Slatino, vdovca, poštnega upravitelja v Rogaški Slatini. Državno pravdništvo ga obtožuje, da je zakrivil hudodelstvo uradne poneverbe. Gabrič je bil pri pošti v Rogaški Slatini uslužbem od novembra 1. 1918., upravnik je postal 17. avgusta 1926, a bil jo že 13. aiprila 1927 suspendiran. Po lastni izjavi je obtoženec poneveril 31.408.25 Din, po podatkih poštnega ravnateljstva v Ljubl jani pa znaša celokupna od njega povzročena škoda 32.834.25 Din. Denar je izviral iz vsot, ki so jih stranke oddajale na pošto po položnicah čekovnega urada, in ki jih Gabrič ni odposlal čekovnemu uradu, temveč si jih je zadržal — kakor pravi — zato, da bi z njimi kril dolgove, ki znašajo preko 100.000 Din, kar je 7,n državnega uradnika vsekakor horendna vsota. Po izjavi priče Brate, je Gabrič živel preko svojih razmer. PoroUiikom jo bilo stavljeno samo eno vprašanje. Porotniki so vprašanje Жи uciïelfsÉvo Odkritje spomenica f Janku Muhi. V sobote 11. junija odkrije novomeško učiteljsko društvo ? svetovni vojni padlemu tovarišu Janku Muhi na Ajdovcu pri Žužemberku spominsko ploščo. Va bimo na to stanovsko slavlje vse njegove prijatelji in znance širom Slovenije. Na Ajdovec se bo sit po mili volji. Iz Novega mesta odidejo vozovi ob 5 zjutraj. Kdor reflektira na voz, naj se najkasneje do 9. t. m. javi okrajnemu učit. društvu v Novem mestu. Ob pol 9 je na ajdovski šoli slavnostno zbo rovanje. Ob 10 je maša za pokojnega tov. Muho Pri maši poje učiteljski zbor. Po maši prod šok spominska slavnost in odkritje spominske plošče Slavnost bo dobila še i>osebno obeležje s prisot. nosijo slavljenčeve matere, ki živi še sedaj ш Ajdovcu. Po slavnosti skupno kosilo na Ajdovcu Reflektanti na kosilo naj se javijo na šolsko vodstvo na Ajdovcu pri Žužemberku najkasneje dc četrtka. Tovarišice, tovariši in znanci pokojnikovi izkažite v soboto 11. t. m. tovarišu poslednjo čast Mazznanila Sv. Trojica pri Moruvčah. Na kvaterno nedeljo dno 12. junija se vrši velika ljudska veselica pri Sv. Trojici pri Moravčah za nabavo cerkvenih orgel Prostovoljno gasilno društvo Rudnik pri Ljubljani vabi na binkoštni ponedeljek popoldne vse prijatelje gasilstva na svojo vrtno veselico pri g Jeršinu v Rudniku. Sodeluje godba na pihala. K obilni udeležbi vabi odbor. Občni zbor Zveze uradniških vdov in sirol v Ljubljani se bo vršil v torek 7. junija ob ; popoldne v Krekovi prosveti, Poljanska cesta. Udeležba za vse članice obvezna! Izgubila se je pri prevozu od Kazine do Prul lesena okroglasta rezbarija iz črnega lesa. Pošten najditelj se najiroša, da isto vrne proti nagradi na Prulah št. 19, družina Skušek. Da se mi îine otroške nogavice ne pokvarijo, ker imam ogromno zalogo, prodajam iste začasno po čudovito nizki ceni. R. SIEDNECMI, CELJE Učinek kopeli za noge s soljo sv. Roka Prvi dan četrti dat Ako raztopimo malo množino soli sv. Roka za noge v topli vodi, dobimo vodo, ki je nasičena z oksige-nom, ki čudovito dobro učinkuje na bolečo nogo it ustavi bolečine, ki so se pojavile vsled tiščanjf čevljev. Ozdravi najbolj zastarele ozebline, neznosni srbečico, ki jo povzroča ozeblina, in vsako rano di nogi. Pri daljšem namakanju postanejo kurja očesi in trda koža tako mehka, da se morejo odstranit brez noža ali britve. Prav gotovo je, da sol sv. Roki za noge popolnoma uredi najbolj zanemarjeno noge Ozki, celo novi čevlji postanejo udobni, kakor b jih nosili že več let. Lahko poljubno bodite in vei ur stojite na enem mestu, ne da bi občutili naj manjše bolečine ali utrujenost Velik zavoj sv. Rok; soli za noge stane dinarjev 16'—. Dobiva se v vsak lekarni. Ako pa je ne dobite, obrnite se takoj m rrlavno ZAstopstro ла S. H. S. \ DROGERIA k t. olar 1 Gabrič Subotica, Strossmayerova ul. 2. Telefon 63"i ali na DROGERIjO SANITAS LJubljana, depot za Slovenija Izviren samo v zelenem zavaja. MALI OGLASI Vsaka drobna -vrstica 1-50 OIrt ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas 3 sil 5 Din. Oglasi nad devet vrstio ee računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brea znamke ne odgovarjamo. POZOR ! POZOR I Usnjarski pomočnik izurjen, išče službe. Gre kamorkoli. - Ponudbe na Franc Avsenek, Rajhen-burg štev. 88. 4186 Strojnik-kurjač г večletno prakso in dobrimi spričevali, kateri se razume tudi nekoliko pri lesu, Uče službe s 1. julijem aH tudi pozneje. —-Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod 8t. 4168. Lesni manipulant išče mesto kot nakupo-valec-prejemalec lesa ali žagovodja. Govori več jezikov. - Cenj. dopise _ na upravo pod: »Zanesljiv«. Prodajalka ki je vajena tudi šivanja, i lastnim šival, strojem, išče primernega mesta. -Prevzame tudi iilijalko. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Gorenj-ka« Stev. 4362. KONTORISTINJA ld s« je ravnokar izučila v korespondenci, trg. rač., navad., ameriško in dvo-stavno knjigovod, strje-pisje, slov. stenografija -išče primerno službo. -Naslov v upravi St. 4360. KATERI KROJAČ, ki bi bil obenem cerkovnik in organist, bi bil tako dober, da bi vzel proti mali plači v pouk revnega vajenca, ki ima veselje se izučiti gori omenjenih predmetov. Naslov v upravi lista pod šifro: »Reven« št. 4319. Kmetsko gospodično1 iščem za trgovino z mešanim blagom, s 3 letnim spričevalom, za takoj ali pozneje. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 4235. Gospodinja se išče za samostoj. vodstvo kopališčne restavracije, katera zna obenem dobro kuhati. - Ponudbe z navedbo zahtevane plače na Ravnateljstvo term. kupališta Stubičke - Toplice, Hrvatska. 4430 VEČ ČEVLJARSKIH VAJENCEV se sprejme v dobri pouk. Prednost imajo oni, ki so se že učili. Oni, ki ima veselje do te obrti, se lahko priuči šivati na stroj, izdelovati gornje dele in strokovno risanje vzorcev. Ponudbe upravi pod: »Čevljarstvo« 4424. URARSKI pomočnik samostoj. delavec z lastnim orodjem, se sprejme pri FR. ZAJEC, urar, Ljubljana, Stari trg. Dva krojaška vajenca se sprejmeta. — M. Zupančič, Vižmarje 93. Izletniki! Veste U, kje n |e roda VALENTIN VODNIK, Ervi slovenski pesnik? — Med časom bivanja v jubljani si oglejte tudi njegovo rojstno grudo pri »Kamniti mizi« - Zg. šiška. »POSEST« i Pletilni stroj POSTANETE TEHNIK risar, mojster itd., s pomočjo tehn. študij na domu (Fernstudien) — vse smeri. Obširni prospekt 10 Din. Lycée Industriel, Rue Enseignement, 37. Liège, Belgija. Drž. konces. zasebno UČILIŠČE za STROJEPISJE GITA PETAČ Valvazorjev trg štev. 6. ŠOFER z garancijo dobi zaslužek kot samostojen avtotaksi-podjetnik. Istotam poceni naprodaj izboren tovorni avto- »Fiat«. Naslov pove uprava lista pod št. 4429. Lep trgov, lokal v sredini letovišča na Bledu se takoj odda. — A. Wôlllini! — Bled. Lokal pripraven za engros in détail trgovino s skladišči na promet, točki v Ljubljani, iščem, ev. pristopim z večjim kapitalom kot družabnik. Ponudbe na upravo pod »Lokal« 4434 Delavnico oddam, veliko, z elektr. razsvetljavo. — Poizvc se pri Umeku, Glince, cesta II, štev. 12. 4400 Postrežnica se išče za celi dan, ki jc zmožna vseh hišnih del in ki zna tudi kuhati. — j na promet, kraju v Rožni Naslov v upravi: št. 4431. | dolini ccsta V, štev. 23. V lepem industrij, kraju Prodam hišo 2 stanovanji in trgovino Rcalitetna pisarna, družba z o. z. - LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 4 PRODA s IIISO, visokopritlii, * pnrkr-tlrune «obe, pridig., 4 sobe, munzorda, pritiki., 600 m> vrta, lik tramvaja, 160.000 dinarjev. NOVO. vili *litno hiSo, Pod-rolnik, 600 m> yr(a, 3 stanovanji po 1 sobo, 110.000 D Vlt.O, visokopritlii, novozi- j na Gorenjskem se proda HIŠA ЈСф- kakor tudi "TfBt tovarna sNrKïE: Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 4254. Lepo vi-nogradno se takoj proda po ugodni ceni. Meri okrog 16 ora- Krojaški šivalni stroj nov, naprodaj. - FRANC SATLER, Dolnice št. 10, Št. Vid nad Ljubljano. Išče se samostojna If llh'srino katera znajlfv; 6 oralov je vinograda, &Uli£ll ll/tl dobro in drugo sadonosnik in gozd. okusno kuhati, za kopa-liščno restavracijo. V pc-štev pridejo samo one, katere so bile že v večjih podjetjih. — Ponudbe z navedbo zahtev, plače na Ravnateljstvo term. kupališta Stubičke - Toplice. Lepa gosposka hiša in 2 viničariji, z živino in vsem inventarjem vred. Nahaja se blizu glavne ceste Pod-lehnik - dnevno dvakrat avtovožnja. — Naslov v upravi lista pod št. 4356. SOBO (meblovano), z 1 ali 2 posteljama, oddam. Ilirska ul. št. 19, II. nadstr., desno. STANOVANJE v Mariboru zamenjam za stanovanje v Ljubljani. -Naslov v upravi št. 4317. Stanovanje ODDAM: 4 sobe in pritikline. Naslov v upravi lista pod številko 4350. Oddam meblovano STANOVANJE s 1. julijem: 3 sobe v sredini mesta za 3—<1 mesece, potem stanovanje na razpolago. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Snažno St. 4344«. Soba in kuhinja event. soba s souporabo kuhinje, se išče. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Stanovanje« št. 4391. Slikarske in pleskarske pomočnike dobro izvežbane, sprejmem takoj. — MIHAEL DOBRAVC, Cel|e, Glavni trg štev. 15. 4289 Za prvovrstno novo po(l-iotjc, absolutno zasiguran uspehi — se iščejo družabniki ! /.ačetni kapital 150.000 Din. Poizvc se pod štev. 4330 pri upravi lista. v bližini mesta, kupim, -Ponudbe na upravo lista pod »Dom«. 4368 Enodružinska HIŠA novo preurejena, solnčna lega, sadni in zelenjadni vrt, oddaljena 5 minut od šole in cerkve, 8 minut od postaje Črnuče, ugodno naprodaj. - Poizve se ob nedeljah in praznikih: Gmajna št. 20 — Črnuče, pošta Ježica pri Ljubljani. Prodaja. Proda se iz proste roke VRTNA ozir. STAVBNA parcela št, 145 7, kat. obč. Spod. Šiška, Medvedova ulica. — Pismene ponudbe naj se pošljejo do 15. junija 1927 na L. LEWICKI — Ljubljana, Gorupova ul. 4. Kam pa za Binkošti? Vsi na Šmarjetno goro nad Kranjem! Videli boste najkrasnejše zeleno morje in mogočne alpe. Svirnl Vam bo orkester pri pristni kapljici in prigrizku domače šunke. - Tudi za abstinente Skavte in Tabornike so pripravljeni brezalkoholni lokali. — Pridite, ne bo Vam žali Se priporoča Vodstvo, Prostovoljna SODNA DRAŽBA prodaja mlina, hiše, njiv, travnikov in gozdov Srečka Trampuša iz Seničice št. 18, ki se je vršila dne 29. maja t. 1., sc bo nadaljevala v torek dne 7. jn-nija t. 1. ob 9 dopoldne na licu mesta. Pričetek dražbe je pri mlinu v Stanežičah št. 18. Draž-beni pogoji isti ko prvič. H П T FI ob fi,avni II U ■ U i. prometni cesti, z lepimi gostilniSk, in tujskimi sobami, se z vsem inventarje™ poceni proda. K hotelu spada 15 oralov zemlje. Od tega je polovico lepega meces novega gozda, drugo do bri travniki in njive. — Naslov v upravi »Slovenca« pod Številko 4299. Več slotov suhega rnri'1 letošnji pridelek, oCiid bom imel naprodaj sredi junija. Na željo ga pripeljem na dom. — Franc LovSe, mesar, Po-gačarjev trg. 4247 Orlovski kroj in telov. obleka, popoln, nova, sc kompl. prodasta. _ Naslov pove uprava Slovenca« pod št. 4196. Električni MOTOR se proda za enosmerni tok, 440 Volt, 9 PS, 1800 obr. na min., z regulimim reostatoin. — Istotam se proda dobro ohranjen avtomatičen salonski GRAMOFON z 22 ploščami. -Kje, pove uprava št. 4260. Prostovoljna JAVNA DRAŽBA V dneh od 15. do 17. junija 1927 od 9. ure dopoldne dalje se bo prodalo v Autoftnraži O. 2UZEK, Ljubljana, Kolodvor- ska ulica 51 — več osebnih in tovornih avtomobilov 1er motornih In navadnih koles raznih znamk, kakor Mercedes, Siznirc Nnudin, Fiat, Marta, Biifcnttl. Stndelioker. t.aurln Klemeni, llarley Davidson, Peugeot, Puch. Métallurgique itd. — Interesenti se vabijo na ogled. 4386 Za takojšnjo mo cirka hrastovih za kurjavo, zane. Cena »ZORA«, Črnomlju. dobavo ima-30 vagonov odpadkov z žico pove-po dogovoru parna žaga v 4005 NAPRODAJ kompletna hrastova SPALNICA z žimnicami in 2 postelji. Zanesljivim na obroke I Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 4364. Prostovoljna JAVNA DRAŽBA Dne 20. junija t. I. ob 9. uri dopoldne se bosta prodnla v avtodelavnici KRISTAN, Ljubljana, Dunajska cesta St. 54, 1 rablj. avto De Dion Bouton, I rabljen avlo Wat. Dne 21. junija t. 1. ob 9. uri dopoldne bo naprodaj na dvo-riSču restavracije »Novi svel«, Ljubljana, Gosposvctska ccsta: S zabojev raznega avtomobil- skegn, motocikelskeg« In kolesnega materiala, kakor zračnic, plničev, malic, gonilnih osi, tečajnikov, zavor, krog- ljičnih ležiftč, žarometov zo karbldno razavetljavo, lepila fPiekzcng) itd. Navedeno blairo se bo oddajalo skupno ali tudi posamezno. - IntêU-eonîi se vabijo r.a ogled eno uro prod začetkom dražbo. NARODNE NOŠE nekaj naprodaj. Na ogled Pražakova ulica 3, Ljubljana. < Marija Kurnik, Kompl. MOTOR (Sauggas, 8 HP) z vso pripravo za kurjavo z ogljem iz tovarne Lan-gen in Wolf, kakor tudi STROJ ZA LUČ za hišno razsvetljavo, radi vpeljave elektrike takoj n a -prodaj pri: V. TAMM — PTUJ Otroški voziček naprodaj. Rožna dolina, cesta XV, Stev. 9. Л'asa obrt Kašo, ješprenj, ajdovo moke vedno svežo oddaja na debelo veletrifovlna A. VOLK. LJUBLJANA liealjeva cesta 4tev. 24. TRGOVINA LJUBI Џ DEŽNIKOV •JANA C4* ^ Zeleznato vino iz lekarne dr. Б. Ficcoli Ljubljana, Dunajska cesta 6 krepčamalokrvne, nervozno oslabele, odrasle in troke. Naroilla se točno Izvršujejo Za dcložirance v Mariboru poseben soci-jalni oddelek »Marstan« zopet otvorjen. Za reveže brezplačno. Sprejem od 9—10 dopoldne. - Koroška cesta 10/1. Prie chrlstlichen Soziallehren. 198 str, vez. 72.50 Din. Schmid P. M., Fiihrer 'zur Innerlichkelt. 315 str., vez. 48.50 Din. Schnepp P, Mit Golt allein. F.ines einsamen Ptam rers Gesprache mit Gott. I.-II. zvezek. 750 str, vez. 161.50 Din. Strigi Dr. A, Der Weg des Denkenden zar Wahr< heit. 160 str, vez. 41 Din. Wickl R, Priester-Exerzitien. 280 str, vez. 48.50 Dtai, Wickl R, Ein Bilchlein vom heiligen Gelst. 106 str, nevez. 19.50 Din. Wickl R, Ecce Jesus. BeirachtunRspunkte fdr alh| Freunde des innerlichen lebens. I. zvezek, 561 sir, vez. 73 Din. t Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša zlata mamica, babica in tašča, gospa Marijana Hočevar danes, na binkoštno soboto, po dolgem, mukepolnem trpljenju, večkrat previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 79, letu starosti, boguvdano preminula. Pogreb drage pokojnicc se bo vtSI v ponedeljek, dne 6. junija t. L, ob 5. uri popoldne na mestnem pokopališča. Sveta maša zadušnica se bo darovala v tukajšnji farni cerkvi sv. Danijela. Celje, dne 4. junija 1927, Marija por. Močan - Ana por. PerSIč, hčerki. — Alojzij, sin. — Žeta, vnuki, vnukinje in ostalo sorodstvo. МЖ 1 r 7nhV3top'° soêutïe v bolezni &.CIII V Uiti - jn 0(j smrti našega ljubljenega, blagopokojnega, gospoda Franca Bučarja revidenta držav. žeL v pok. za razkošje vcnccv in šopkov, za častno spremstvo na zadnji poti, izrekamo gg. kolegom nepozabljenega rajnega in vsem železničarjem, drugim prijateljem in znancem, kakor tudi žel. godbi za ganljive odhodnice, našo prisrčno zahvalol — Posebna zahvala ccljski mestni občini in Olepševalnemu društvu za poklonjcne vence in udeležbo pri pogrebu. — Vsem in vsakemu posebej: Iskrena hvalal Celje, dne 5. junija 1927. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALL Zahvala. Ob prebridki izgubi našega ljubljenega sina, brata, svaka in strica, gospoda Pavleta Černeta čutimo »e dolâoç. zahvaliti se tem potom vtem, ki so nam izrazili sožalje, poklonili pokojniku toliko krasnega cvetja, ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Osobito se zahvaljujemo primariju g. dr. MinaFu, čč. sestram usmiljenkam, kakor ostalemu osobju dri. bolnice za njih požrtvovalni trud. Nadalje zastopstvu vojnih invalidov in vojajtvu ter pevskemu društvu »Slavec« za ▼ »rce segajoče žalostinke. Vsem naša ponovna, iskrena zahvalal Ljubljana, 4L junija 1927. ŽALUJOČI OSTALI. Л'asa oM ŽVEPLO »Ventilato« — najfinejše, zavarovano z drî. plombo, prodaja na debelo najceneje tvrdka VLADO RADAN, Zagreb, Miha-novičeva ulica 14. Telef. 21—85. Brzojavi: Vladan. SudnlCka ulica 3/10 dobavlja dvokolesa, dele za Jvokolesa, pneumati-ke, Sivalue stroje, pra-mofone.srramofonskoplo Sče ter noffometne loge po najnižji ceni. Mehaniki dob ■ n"mi8t. Zaht;wa|te veliki :;;strovani brezpiaiin Katalog ter pošljite marko za 3'— Diu za poštnino. POPRAVILA Mehanik l\/AN LEGAT specijalist za pisarniške stroje Maribor, Vetrinjska ul. 30 Telefon int. 434. Pozor društva! O prilikah 25- in 50-letnic L dr. slavnost. prireditvah se najtopleje priporoča zi\ fotografiranje skur.in Fctfo-atelje D. ROVŠEK, Ljubljana, Kolodv. ul. 34. — Za prvovrstno delo se jamči. Cene solidne. Hctsl »Savinja« v Laškem pri Celju se otvori na binkoštni ponedeljek t. 1. - P. TROP. BLBŠtiimŠE- VA SISRHIOHSJE ui?la.Si; iem, popravljam strokovno In ceno.! Tual potujem: Naročajte po dopisnici za G. Jurâsek, Ljubljana Wolfova ulica iS Zagieb,iurievska57 priporoča najboljše tambunce, peinture, »trune, éole In «e ' >S> \INJjt, potrebiîine Odlikovan na parlik. Cenik* Iranko. razstav. za vsa glasbila Elektrotehnično podjetje Jože Markež JESENICE 54, se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Žimnice modroce, posteljne mreže, želez postelje (zložljive), otomane, divane in druge tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniko, Krekov trg št. 7 (poleg Mestnega doma). ČTAMPILJE Potniki imajo v hotelu »Savi-n j a« v Laškem pri Celju znaten popust. P. TROP. AVTO-VOŽNJE s tovornim in osebnim avtom prevzema in proda tovor, avto »Praga«, štiri-tonski, ter osebni, šest-sedežni avto »Praga« — FRANC KRISTA.N, meh. delavniee, Dunajska c. 54, kjer se prevzemajo tudi vožnje v letovišče in daje avto v najem, 4*135 POZOR! Vsakovrstne ure, zlatnino, očala, popravlja najceneje z jamstv. in hitro D. MARINKO izprašani urar, Ljubljana, Florijanska ulica 31. PEČARSKE IZDELKE v veliki izberi, sobne in krušne peči, bele pečnice za oblaganje sten in šte- dilnikov — priporoča po zmernih cenàh F. JERKO (Črnuče, Ježica). 4432 Cenjenim trgovcem, obrtnikom in industrijalcem se priporoča tvrdka „Grom" carinsko-posredniški in spedicijski biro LJUBLJANA Voina - bombaž za strojno pletenie in ročna dela, dobit* po J^" najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA. Stari trg 12 - Židovska 4. Plillfa I Zdrav, zavod rlJUUl! (Anstalt) dr. Pečnika za pljučne bolezni, na gori Janina, občina Sečovo, p. Rogaška Slatina. - Prospekt 3 Din. Primarij DR. JEŠE NE ORDINIRA od 7. do 27. junija 1.1. Cene/še kot pri RAZPRODAJAH se dobi vsakovrstno manufakturno blago samo pri i. 'IRP1N, MARIBOR, Glavni trg štev. 17 Lepo posestvo s pritiklinami, spadajoče v zapuščino po Janezu Deželak, pd. Ivšck, iz Kuretnega pri Laškem, kakor tudi premičnine, se proda na prostovoljni sodni prodaji na licu mesta v Kuretnera v nedeljo dne 12. junija 1927 ob 2 popoldne, skupno oziroma posamezno. Skupna izklicna cena 200.000 Din. Zraven spada tudi lep gozd v približni izmeri 60 oralov. - Natančnejši pogoji se izvedo pri notarju dr. Franu Prislanu v Laškem. 4159 Svinj, mast in slanino vsako količino — nudi Djordje Bosiljković, Srem — Mitrovica. • posebno priporočljiva za poslovne prostore, prodajalne, kopalnice, kuhinje, hodnike itd. — Zahtevajte pojasnila in proračune od stavbene tvrdke slovenska gradbena in industr. deln. dražba — LJUBLJANA. »Slograd« Nova hiša naprodaj, obstoječa iz 5 sob, 2 kuhinji in pripadajoči prostori. V hiši je vodovod in elektrika. Zraven je veliko zemljišče, pripravno za kako večjo lesno trgovino. Poleg je tudi mala hišica z 2 sobama in kuhinjo. Je v bližini dolenjskega kolodvora in 3 minute od Dolenjskega mostu. Proda se zaradi družinskih razmer po nizki ceni. — Več se izve: Ižanska cesta št 27. 4085 NOVO 1 PREPRIČAJTE SE ! NOVO ! Znižane cene! Kdor hoče kupiti moderno in solidno izdelano РГ$11ЈСТ\/П na' s' no-: raznovrstno: vo z a 1 o g o pri Egidiju in Karlu Erjavec, Brod (poleg tacenskega mostu — Št. Vid nad Ljubljano). Ogled tudi ob nedeljah. Za delo se jamči! (Daje se tudi na obroke.) Mestna občina Novo mesto razpisuje natečaj za napravo načrtov za poslopje ljudske in meščanske šole s tremi nagradami, in sicer: po 10.000 Din, 5000 Din in 3000 Din, ki se izplačajo za prve tri najboljše načrte. — Pogoji za tekmovanje so razvidni iz programa, ki ga občina na zahtevo pošlje. — Rok za vložitev načrtov je do 20. j u 1 i j a 1927. mora biti dobra, aromatična, in kljub temu, kot zdravilo, veljati ! Rujavi in prozorni zavitki po 200 gr. in 500 gr. originalni in pravi! Za naporne poklice, nervozne, srčno in želodčno bolne, pri ostarelosti, za dojiije, pri slabostih po dolgi bolezni Je prava zrnata kava, prosta pri kavi naha-jajočih delov, ter vsebuje vse dragocene snovi, kakor popolni najfinejši kavin aroma, ker je iz najfinejših vrst pripravljena. Ako MEDO-kave pri Vašem trgovcu ne dobite, se obrnite na glavno zalogo za S. H. S.: K. meziiarie, fflaribor, fiiauoi trg 21. Telefon štev. 16 Ustanovljena L 18S9 PoStni ček 10.533 estna hrani e i® ! 9 Stanje vloženega denarja nad 250 milijonov dinarjev (Gradska štedionica) Ljubljana Prešernova ulica Stanje vloženega denarja nad 1000 milijonov kron sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilmčnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v noši hranilnici, ker ie denar tu popolnoma varen Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice. Popolnoma varno naložite svoj denar v v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«. Hranilne vloge se obrestujejo ^aiugodirieiše. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. PROMETNI ZAVOD Zfl PREMOG D.o., LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo Premog Kovaški premog Koks livarniški, plavžarski in plinski Brikete. Prometni zavod za premog d. d. u Lliràljani, Miklošičeva IS/I. domači in inozemski za domačo kurjavo ia industrijske svrhe. vseh vrst. LJUDSKA registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko, iz lastnih sredstev - Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašaio nad 100 miliionov dinarjev Lâiiho 3 UP motorne telo (toda masivno grajeno) Vas popelje frez ari&€ in doline? ШШШ „ ШЏШ Blokmotor. Močne zavore (Innenbackenbremse). Obsežna pnevmatika. Prvovrstna oprema- Kick-Starter. Magnet R. B. Plinovnik Zenith. Maksirn. hitrost 75 km. Din 9950 — Proti prim. garanciji tudi na obroke ! Ceniki gratis franko ! HoraroRT - solidnost - enakofiowosî Glavna zaloga in samoprodaja biciklov ter motociklov Peugeot za vso Jugoslavijo imu dbeol um si ћ Zaloga : Kranj, Ign. Majnik, meh. del. Podružnica i MârIbOr, Aleksandrova c. 19. lj!li>!jQ(ia, Florjanska ul. 7 Xi$ Ufolj aLllSkO. Delniška glavnica: 50,000.000 Din Rezervni zakladi ca.: 10,000.000 Din centrala: Ljubljana^ DunaJ§ka cesta podružnice In agencije : Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, to gatec, Maribor. Metkovlc. Novi Sad. Novo mesto. Prevalle, Ptuj, Hakek, Sarajevo, Sloven)gradec, Split, Trst. Se priporoča za vse v banCno stroko spadojote posle Brzojavni naslov: Banka Ljubljana TeleJor. štev. : 261, 413, 502, 503 in 504 1» a zahtevate brezplačen proračun v slučaju nabave novih poslovnih knjig. KNJIGO VEZNICA K.T. O. črtalnfcn in ivorn!ea poslovnih knjig V LJUJBLJAMI, Kopltarieva ulice 6/И. kozi vse leto vsako množino kostanjevega taninskega lesa, mrekovega lubja, celega in drobljenega, ter smrekove hme-ove droge, proti akreditivnemu plačilu. - Ponudbe na naslov: 'RANC OSET, - Sv, Peter v Savinjski dolim. sa z najnovejšimi Ssck'ovirnl pluji za težko in lahko zemljo se №$š: pri Kmetijski šoli v Sv» jurju jluž. žel. cine 11. Junija 1927 in pri Srednji vinar, in sadjar, šoli v Maršasoru dne 18. Junija 1927. Začetek oranja v Sv. Jurju kakor tudi v Mariboru približno ob pol 9. uri dopoldne. Vabijo se vsi prijatelji naprednega gospodarstva, da sc te zelo zanimive in poučne prireditve mnogoštevilno udeleže! »Ljudska samopomoč« je podporno druStvo za Slovenijo s sedežem v larifcoru, ki izplača po smrti člana zakonitim dedičem Din 1000.—, 2000. — o 4000.—, oz'roma 10.000.— Din podpore. Za to podporo plača vsak član slučaju smrti posameznika 25 para, oziroma 1—2—5 Din članarine. — рггјтејо se do nadaljnjega vse zdrave osebe brez razlike stanu in sta »ti, torej tudi otroci, — Zahtevajte zastonj pravila in pristopno izjavo cd »Ljudske samopomoči« v Mariboru. Poverjenik, i za vsak kraj dobrodošli ! Pravo zdravilišče za srčne, ledvične In mehurne bolezni je s svojimi znamenitim! mineralnimi vrelci in naravnimi ogleničnoklslim! kopiji. Najmodernejši pripomočki zdravljenja. Lepa lega. — Izborna oskrba. Dijetetična restavracija z mlekarno in kavarno. Najnižje cene! Zahtevajte prospekt! Francoska НпЦа, Cie. Gle. Transatlantique, Kavre-Newyork, samo 5'/2 dïil čez morje - dobra hrana in pijača brezplačno. - Cie. Chargeurs Réunis, Sud Atlaatique, in Transports Maritimes za severno in južno Ameriko z ekspressparniki, kateri vozijo vsak teden iz »tatirc!, Bordeaux in Mar-silije v Argentino, Uruguay, Chile, Avstralijo in Kanado. Pojasnila in vozne listke daje zastopnik ШПМ ifanu Ш1ШШК Kolodvorska ulicu Stev. 35. Г înklîatr UUSilil Prodal sem sledeče srečke Državne razredne loterije 13. kola, ki so zadele večje dobitke: št 24650 premijo Din št. 111313 premijo Din Štev. 22715 120939 27867 36636 90706 24821 95525 108079 117567 35879 61555 65420 45635 70466 83032 93130 94971 106122 Din 400000 250000 200000 203000 £00000 e«î>00 «iOOOO ®оооо 6000® 6000® 4ШОО 40000 40000 40000 40000 40000 Štev. 108614 118782 122866 21648 22404 31478 34046 61925 70530 72633 78888 82606 86588 91812 106217 109650 11797 17912 19607 Din Štev. Din Šlev. Din Štev. Din 40000 21848 20000 6133 10000 70919 10000 40000 24121 20000 10370 10000 76024 10000 40000 31131 20000 13770 10000 76210 10000 30000 32565 20000 17701 10000 81436 10000 30000 37315 20000 21385 10000 81822 10000 30000 44490 20000 25192 10000 83631 10000 30000 45290 20000 31008 10000 90687 10000 30000 49992 20000 33590 10000 92242 10000 30000 59010 20000 34164 * 10000 99479 10000 30000 69091 20000 35008 10000 99615 10000 30000 71916 20000 35199 10000 109520 10000 30000 72723 20000 48009 10000 101016 10000 30000 109841 20000 48178 10000 102065 10000 30000 110766 20000 48554 10000 123886 10000 30000 110834 20000 52610 10000 52822 8000 30000 124790 20000 55168 10000 24000 27818 95000 61657 10000 2000P 50241 15000 66521 10000 20000 5712 foooo 70078 10000 Iz gornjih velikih uspehov mojega podjietja je razvidno, da mu je sreča stalno naklonjena, ker se z redno gotovostjo ponavlja, da zadenejo premije srečke, ki so kupljene pri moji kolek-iuri. To se godi gotovo iz vzroka, ker se moje podjetje bavi izključno le z razpečavanjem srečk državne razredne loterije, na drobno in debelo, in ker vrâi to točno po predpisih in pravilih direkcije. Nove srečke zal. razred 14. kola so že pripravljene za prodajo. Žrebanje bo 8. julija 1927. Po uradnem načrtu izda Državna razredna loterija za 14. kolo 250.000 celih srečk in sicer: 125.000 celih srečk od štev. 1 do 125.000 I. izdaja 1er 125.000 celih srečk od štev. 1 do 125.000 II. izdaja. Na ta način ima vsaka številka dve celi srečki ali 4 polovične oziroma 8 četrtinskih. V I. II. III. in IV. razredu bo izžrebano p^ 1250 številk ali 2500 celih srečk. V V. razredu se vrši žrebanje 20 dni, vsak dan po 3000 številk ali 6000 srečk. Vse cele srečke nosijo označbo I. ali II. izdaja Vsaka polovica še A ali B I. ozir. II. izdaje. Vsaka četrtinka pa A, B, C, D I. ozir. II. izd. 1 cela srečka stane 100 Din za vsak razred. 1 polovica stane 50 Din za vsak razred. 1 četrtinka stane 25 Din za vsak razred. Dvojna srečka (t. j. dvo celi srečki iste številke) stane 200 dinarjev. Vsaka dvojna srečka zadene tudi dvojni dobitek, vsled tega more dob'ti dvojna srečka v I. razredu z dvojno premijo in z dobitkom vred .... 560.000 Din v II. razredu z dvojno premijo in z dobitkom vred .... 560.000 Din v III. razredu z dvojno premijo in z dobitkom vred .... 660.000 Din v IV. razredu z dvojno premijo in z dobitkom vred .... 660.000 Din v V. razredu s 4 premijami in z glavnim dobitkom .... 4,200.000 Din Razven teh so še sledeči: 4 premije po 200 tisoč; 4 premije po 250.000 ; 2 premiji po 500.000; in dvo glavni premiji po 1,200.000. Nadalje še: 2 d< b. po 400000.— ; 2 dob. po 200000.—; 10 dob. po 80000.— ; 4 dob. po 50000.— ; 38 dob. po 30000.—; 46 dob. po 20000.—; 112 dob. po 10000.—; 10 dob. po 6000.—; 30 dob. po 3000.—; 210 dob. po 1000.-2400 dob. po 4Û0. 2 dob. po 300000.—; 2 dob. po 100000.—; 8 dob. po 60000.—; 24 dob. po 2 dob. po 4 dob. po 24 dob. po 300 dob. po ; 4500 dob. po ; 112470 dob. po ; 2400 dob. po 40000.—; 24000.— ; 15000.—; 8000.— ; 4000.— ; 2000.— ; 500.—; 300.— ; in 2400 dobitkov po 200 dinarjev. Shupâj 125.000 М1Ш9¥ v vrednosti »2 miitjonov i 1H 73 000 dinarjev (knr pomeni, da vsaka druga srečka zadene dobitek). Na podlagi gornjega pregleda dobitkov se sami lahko prepričale, da bo Vaša lastna korist, če redno in neprekinjeno kupujete srečke te velike loterije in da se iste stalno udeležujete, ker Vas more sreča lahko vsak čas prijetno iznenaditi. Moje podjetje je uradno priznano obenem kot glavna pooblaščena kolektura; obstoja že od leta 1912. v Belgradu in se bavi izključno le s predajo srečk državne razredne loterijo na malo in veliko. Srečke odpošlje vsakemu odjemalcu po pošti, pa naj stanuje kjersibodi, ravno tako po vsakem žrebanju uradni seznam izžrebanih številk ter ga obenem obvesti o rezultatu žrebanja. S takim delovanjem jc moje podjetje že mnoge osrečilo bodisi s premijo bodisi s kakšnim drugim večjim dobitkom, ki jih je takoj izplačalo, varoVajo obenem tajnost slučajno sreče. To pa jo bilo mogoče le vsled tega, ker so bile srečke knpljene direktno pri mojem podjetju. Zadostuje, da nam na dopisnici vpošljete točen in razločen naslov in koliko srečk želite, na kar Vam jih takoj odpošljemo, pa tudi tedaj, če naročite samo en komad. S srečkami vred dobite obenem ;>oš+no položnico, s katero -ivršite vplačilo popolnoma brez stroškov in brez taks. Ker je po pravilih lolerije prepovedano, da se srečke vsiljujejo s pošiljanjem po posti brez naročila, in ker moje podjetje tega tudi ue vrši, povdarjamo izrecno, da pošiljamo srečke samo onim, ki jih naročijo. Priporočam vsakemu, naj srečk no kupuje po kavarnah in ostalih javnih lokalih od nepoznanih ljudi, ker so je na ia uačin pripetila že marsikatera goljufija. Najsigurnejše, najbolje in najbolj poceni l)oste kupili srečke državne razredne loterije, če redno naročite in kupite pri moji pooblaščeni glavni kolekturi, kjer Vam bo pravočasno in v vsakem oziru ustreženo. âlaviii pooblaščen! prodajalec srečh Državne razredne Merije • 9 , Kn|. ljubice 15 TCICfOft 26- 80 RoCun pešine Hranilnice 25.100 ШШШР1 МЛ11 Da so naši proizvodi prvovrstni, je DOKAZ da so si osvojili v veliki meri svetovni trg tako, da vidite danes kamor prihajate osebne, trgovske dvo-, štiri- in šest sedežne in tovorne avtomobile od pol do pet tonske, ki vršijo na vseh cestah in pod najtežjimi pogoji svojo službo v zadovoljstvo njih posestnikov. Rezervni deli pri vseh zastopnikih vedno v zalogi. Radi lega se obrnile pred nabavo Kateregakoli avtomobila na ZASTOPSTVO SOC. on. HAÏ in SOC. ап. Ш TORINO TRltMPH-AUTO. družba I O. L. LJUBLJANA Pisarna in skladišče delov: AlehSandrOVa CCSlft Sf. 3. Garale. bencinsha pumpa. olfe: Celovšha cesta 38. Telefon int. 21—87. Lnksiszne ——— .......""'^f Tovorne ttpe: у^^Г^^Ш^^^^гА tipe: 509 M 503 Г 50? Г 25 C-SO 30 Ш 31 5»rl slabi prebavi pri zaprtju telesa in napihovanju črev, pri slabotnem delovanju črevos, hemoroidih, arteriosklerozi in izpuščajih (furunkulih), obolenjih na mokraćni kislini (Harnsiiure), obolenjih jeter, žolča in žolć-nega kamna i. t. d., izborno deluje kri osvežujoči in kri čistilni Ceniki m Ilustracije na razpolago. Priporočila so neštete lastniki našiti voz. Cenjen emu občinstvu se sporoča* (f h du se je v Straiišču pri Kranju ffikM- (п'1 Gasleju) otvorila m® TISKARNA „KOLEKTOR" Albin Pogačnik, katera je opremljena г novimi, modernimi črkami јџ materijalom. Izvršuje vsakovrstne trgovske, društvene in uradne tiskovine v okusni in solidni izdelavi. — Tiskarna je 5 minut oddaljena od železniške postaje Kranj. Priporoča se p. ». občinstvu zagotavljajoč ločno in naj-solidnejšo postrežbo. Konkurenčne cene. zdravilni čaj 122—II—— Ker l. razfopi fuje snovi v cio^cšhem telesu 2. Jlis odpravila u i leso in 3. tes organizem oiafi in obnovi. Hrvatsko Primorje, na novo preurejen, na samem morju, s krasnimi sobami, razgled na morje. Velika terasa za solnčne kopeli. Prvovrstna oskrba po zmernih cenah. - Najtopleje se priporočata lastnika Ivan m Jusfi Pečmk. „Planinka" čaj se dobi v vseh lekarnah in stane Din 20"—, kjer ga pa ne bi dobili, vpoStjite Din 20'— (tudi v znamkah) direktno na lekarno: Mr. BAHOVEC, Ljubljana 103, nakar se Vam pošlje 1 paket originalnega „Planinka" čaja brez nadaljnih stroškov. Odklanjajte vse drugo in zahtevajte originalni od lekarnarja Bahovec ..PliailiR&a" zdravilni čaj. jr^. i ^ Edini proizvajalec : Lekarna Mr. ph. L Bahcvgc ijuMJana ШШ^Р^ Dobiva se v vseh lekarnah. - ' Ako si želite nabaviti poceni in solidno pohištvo, obrnite se na obče znano tvrdko dobre in pristne vi nske kapljice iz ljutomerskih, haloških, bizeljskih in do-:: lenjskih goric se priporoča :: Tovarniška zaloga pohištva v Št. Vidu nad Ljubljano, katera ima stalno v zalogi vse vrste pohištva iz mehkega iu trdega lesa, kakor spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Sprejemajo se tudi vsa stavbeno mizarska dela. kakor tudi hotelske in pisarniške opreme itd. Cene zmerne! Zahtevajte ceniki Postrežba točna! Izvršijo se naročbe po načrtih!" Delo zajamčeno! m Aškerčevi cesii štev. 3 (podaljšan graben v neposredni bližini Obrtne šole). Na razpolago prvovrstna mrzla jedila, de-likatese itd. ob dobri postrežbi in nizki ceni. — Da se prepričate, obiščite nas še danes! Znižane cene in največje skladišče dvokoles ЛГ^ «» j motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov, jp§| it>\ Лгч vsakovrstnih nadomestnih delov, pnevmatike. «feij&V^y ЕХ7 • Posebni oddelek za popolno popravo, emajli-Vr.?«/ ranjeinponiklanje dvokoles, otroških vozičkov šivalnih strojev ild. — Prodaja na obroke. (ббтажЖУ Ceniki franko. TOïBtiNA" F.B. L., tovarna dvokoles in otroš. vozičkov. Ljubljana, Karlovska 4, Razlagova ulica 5 z velikim dvoriščem in vrtom je m prC&aj. Pripravna je za stanovanja, trgovine, skladišča. Prostor meji na kolodvor. Ponudbe z natančno navedbo kupnine in plačilnih pogojev se naj vlože do 15. 6. 1927 pri Krajnem šolskem svetu za celjsko okolico v Celju. Uradna cenitev 350.000 Din. za Slovenijo SE oefdst. Kavcija Din 15.000-— potrebna. Ponudbe pod „V. i. 2849" na upravo lista. Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da jc naša nadvse ljubljena, prçdobra mamica, tašča in stara mama v soboto dne 4. junija 1927 po dolgotrajni in mučni bolezni, pre-videna s sv. zakramenti izdihnila svojo blago dušo. Pogreb blage pokojnice se bo vršil dne 6. junija ob 5 uri pop. iz hiše žalosti, Razlagova ul, 3, na pokopališče k sv. Jožeiu. Celje, dne 4. junija 1927. Društvo za zgradbo Društvenega doma na DOLU pri Hrastniku razpisuje pismeno ofeitalno licitacijo za prizidek in delno adaptacijo društvenega doma na Dolu na dan 12. junija 1927 do vštevši 12. ure predpoldne, in sicer: Zidarska in tesarska dela posebej; mizarska dela posebej, kleparska dela posebej, pleskarska in soboslikarska dela posebej, pečarska dela posebej in steklarska dela posebej. Pogoji, načrti in proračun so na ogled med poslovnimi urami pri kmetijski zadrugi na Dolu. Društvo si pridržuje pravico oddati stavbo ozir. posamezna dela ne glede na najnižjo ponudbo. Zidarska dela se oddajo samo osebam, ki so upravičene izvrševati železobetonska dela. Ponudbe je nasloviti na: Kmetijsko zadrugo v Dolu pri Hrastniku. Žalujoče rodbine: HOČEVAR, MOČAN, PERČIČ, Ob nenadomestljivi izgubi naše zlate soproge, mamicc, babice in prababice, gospe Električne instalacije, električna razsvetljava, telefonske centrale, hišni telefoni in zvonci smo bili deležni tolikih sožaljnih izjav, da nam je nemogoče zahvaliti se vsakemu posebej. Naj bo tem potom izrečena vsem naša najprisrčnejša zahvala. Posebno se zahvaljujemo tudi vsem, ki so nam drago pokoj-nico spremili na njeni zadnji poti, vsem darovalcem cvetja ter pevskemu zboru »Graiika« za v srce segajoče žalostinke. Vsem in vsakemu posebej naša najiskrenejša zahvala. Sv, maša zadušnica se bo služila v torek ob pol 7 v stolnici. V Ljubljani, dne 4. junija 1927. Žalujoče rodbine: STERNAD, PIBERNIK, ROZMAN, SEDEJ. honces. elehtroteliniCno poučile Lfubliana. Kongresni Irg si, 19 (poleg nunske cerkve) Ček. račun št. 12619 - - - Telefon št. 2003 izredno zdravilna voda proti reumalizmn in išiasu. želodčnim m Črevesnim boleznim fer za nego ran dobiva se zopet v vsaki lekarni. Skladišče za giusiste: Isis d. d. Ljubijana. TRGOVINA IN ZALOGA: inštalacijski matcrijal, motorji, telef, aparati, moderni lestenci in svetilke - Radio aparati DRIGIHHLHE BARVE, MATRICE (KOŽE), VOŠČEN PAPIR, ZA GESTE TNER-CYKLOSTIL, SPECIJALNI PAPIR ZA RAZMNOŽEVANJE, SE DOBI VEDNO IN NAJCENEJE PRI LUD. BHRHfliH, LJUBLJHNH..... TELEFON St. 980 ША OBLEKA bode izgledala zopet kakor I10VQ, ako jo pustite Kemično ClStltl v lovornl I0S. RCICII LJUBLJANA Tovarna: Poljanski nasip 4—6 Podružnica : Šelenburgova uL 3. PllSlranlC v najmodernejših vzorcih tekom 24 ur. Dorvanle ODleh V različnih barvah. „Speclrum" dl. d. Inž. Kopista, Dubsky in Krstić tvornica ogledal in brušenega stekla Ljubljana VII Medvedova ulica 38, telefon 343 Zagreb, Beograd, Osijek. Središnjica: ZAGREB. Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5—b mm, ogledala, brušena v vseh velikostih ln oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izbočene plošče, vstoklevaujo v med. Fina, navadna ogledala. Inscrirajfe v „Slovencu"! IzMovalnlca fambarlc I. VARDSAN. SiSUh 54. (ПГ¥.) priporoča kot stara izdelovalnica svojo najboljše tamburice vseh vrst — Ceniki na razpolago. Za potovalno sezono priporoča kovčke, kasete, torbe, nahrbtnike itd. * veliki izberi, vseh vrst in tudi v vseh cenah IVAN KRAVOS — MARIBOR. Specialni kovčki in torbice za potnike in vzorce sc izgotove v lastni torbarski delavnici na Slomškovem trgu Stev. 6. Dr. Schacierja ЕрНерздн proti Ford Jour ing 4—5 sedežna odprta karoserija, elektr. razsvetljava, samopogon, dvojno (baterijsko in magnetno) vžiganje, 1 rezervno platišče s pnevmatiko, odbijači spredaj in zadaj, streha s stranskimi deli ter prevleko dvodelni vetrobran s stranskimi stekli, automatičen čistilec za vetrobran, „stop" svetilka, kompletno orodje. Cena franko Ljubljana. ШП 3S.0Û0*—. Na obroke: Din 13.000'— (vštevši zavarovanje za 1 leto) ostanek v 11 mesečnih obrokih po ca. Din 2'500-—, skupno ca. Din 40.500. Nouost ЈШзфч^ lahkofoirarni THE UN1VERSAL CAR Danka prost - Ista oprema - Ista cena Tudi na obroke. 2 sedežna odprta karoserija, jekleni plato za tovor do 300 kg. Elegantna linija. Cene na podlagi današnjih kurzov in prevoznih tarif, spremembe pridržane. najboljši ooz za nainižio ceno! II kuaiiteti nedosegljlo! Tovarna bo producirala dosedaj model 2e 15 let najbolje uveden. Dnevno prihajajo priznanja. Pobližja pojasnila daje '.n pošilja lekarna sv. Štefana, Mr. M. Fiîter, Osijek III. Večji — Ifio£neiši — HiireJSi - Dobaueu o Jeseni! Brezobvezna pojasnila daje Telef. 24-77. Dniaaiska cesta 9. Tetesr.,,191110 V 1дНђ1|апа. швкштт! ^ Predno gradite uodno kolo ali uodno moč zahtevajte ponudbe n turbine pn G. F. SCHNEITER, Skofia Loka podjetje za gradbo vodnih turbin. RCrORII STEKLENICE za konzerviranje sadja ln povrtntn ▼ veeh velikostih ter vse druge pritikline in Znpančevo knjigo: Konc^rriranjo sadja hi povrtnin Ima v zalogi tvrdka IOVRO PETOVAR. IVANJKOVCI Ceniki so pošljejo na zahtevo. Nizke cene t Najsigurnejšo v porabi, torej najboljše. OPEKARNA (Ringofenziegelel) in POSESTVO v bližini Maribora, ■ prvovrstno ilovnato zemljo, okrog 24 johov, v polnem obratu, je zaradi smrtnega slučaja ugodno NAPRODAJ. Retlektanti naj se obrnejo na Tschernitschek dediči, Maribor Trubarjeva štev. 5. ШКОМОВШ MOTORJI S»™, GATER j I Sg&fgg Ugodili plačilni pogoji Braća Fischer d. d. Zagreb, Pantovčak lb Hiša (vila) na Taboru št.Z v Ljubljani, z gospodarskimi, pisarniškim!, stanovanjskimi poslopji, dvoriščem in vrtom, viol. St. 476, k. o. Sv. Petra predmestje (sodno cenjeno na 687.515 dinarjev) ter J^ TRAVNIK Z JAMO ZA PESEK ^ pri »I i m f a b r i k i«, vlož. št. 212, k. o. Sv. Petra predmestje (sodno cenjeno na 25.602 dinarjev), se proda na javni dražbi pri okrajnem sodišču v Ljubljani, »oba St. 15, dn« 14. junija 1927 ob 10. ari dopoldne. Nadaljnja pojasnila se dobe v odvetn. pisarni dr. D. MAJARONA, LJubljana, Miklošičeva c. 13. Sven Elvestad: Mož, ki je oropa! mesto. Gospod d' Albert jo ostal v sobi skoro pol ure. Sprva je bilo slišati, kako je hodil nemirno sem in tja, kakor bi nekaj globoko premišljeval. Potem je vse utihnilo. Končno se je prikazal spet na hodniku, zaklenil skrbno za sabo vrata in odšel v jedilnico, kjer je pil čaj in bral časopise. Nato je odšel k telefonu. Krag ni mogel doznati, s kom se je razgovarjal, brez dvoma pa z nekom v mestu. Med temi sicer vsakdanjimi dogodki je detekti-vovo pričakovanje nestrpno naraščalo, kar čutil je, kako se je nekaj pripravljalo. Ta tišina po hodnikih hotela in učenjakovo mirno obnašanje se je odražalo od drugega nemirnega življenja naokoli. Krag je čutil, da se bliža ura odločitve v tej ali oni smeri. Morda nov preokret, morda rešitev uganke; nekaj je v teku. Gospod d' Albert je odšel spet v svojo sobo. Jens jo javil, da se je spravil nad kovčege in obleko. Ni mogel sicer nič videti, toda slišal je, kako skrivnostni učenjak zapira in odpira kovčege, sezuva čevlje in tako naprej. Krag je sklepal takoj, da so kani preobleči ali vsaj menjati obleko., Nekaj minut nato se je Jens spet prikazal in sporočil, dfci ni slišati sedaj nobenega šuma več, zato meni, da je moral gospod pred nekaj trenutki oditi iz sobe. Sedaj je odšel Krag hitro na hodnik, pred vrata učerjakove sobe. Skozi luknjo v ključavnici je mogel videti svetlobo v sobi. Iz tega je sledilo, da ni ključa v ključavnici. Gospod d' Albert je moral že oditi. Krag se je obrnil in hotel k vratarju. Nenadoma Pa je zagledal na dolgem hodniku pred seboj postavo, ki se mu je dozdevala čudno znana. Zajetna postava г osivelimi lasmi in prav takimi zalisci. Naenkrat je detektivu šinilo v glavo, kdo je človek pred njim, in Polastilo se ga je čustvo izrednega zadovoljstva. V tem trenutku ni več dvomil, da stoji pred rešitvijo vseh ugank in da se sme izvršiti dejanje, ki mu je v zadnjih dneh le bdelo neprestano pred očrni: da sme namreč gospoda d' Alberta prijeti. Saj postava pred njim, ki je umerjeno in težko stopala po hodniku, ni mogla biti nihče drugi, ko skrivnostni učenjaki Sedaj je razumel, zakaj je bil čul Jens v učenjakovi sobi čudno ropotanje. Gospod d' Albert se je bil preoblačil. Veder spomin je šinil detektivu v glavo: spomin na večer pri konzulu Birgerju, ko je bil ukraden ves denar za igro. Pred njim je stal tat. Bil je gospod d' Albert, preoblečen v starega, vrlega slugo Jeanal Krag se je spomnil, kako je bil drzni tat igral slugo in imel tako priliko, da je okradel vso družbo. Spomnil se je dalje, da je bil pred nekaj urami, ko je preiskoval učenjakovo sobo, našel na svojo veliko začudenje lasuljo in krivo brado v odprtem kovčegu, in da ga je obojo izredno spominjalo na starega slugo. Ze tedaj je bil jasno spoznal, da je moral biti takratni tat samo gospod d' Albert In sedaj je imel končno dokaz, nepobiten in odločilen dokaz. Gospod d' Albert, zločinec in učenjak, se jo ravnal torej na nov pohod in je smatral za primerno, preobleči se za ta slučaj v starega slugo. Dočim je sledil Krag postavi in premišljeval vso te podrobnosti, je moral nehote občudovati naravnost sijajno zmožnost, s katero se jo znal mož pritvar-jevati. Kakor je šel sedaj po hodniku, je bil stari sluga do najmanjših potankosti — koraki, upognjena postava in vse drugo. Krag se je na tihem čudil in se obenem veselil na trenutek, ko bo zgrabil moža za roko in ga razkrinkal. Starec je nosil pod pazduho majhen zabojček, pripravo za britje ali škatlico za dragotine. Kragu se jo dozdevalo, da krije zabojček neko skrivnost in prsti so ga srbeli, da bi segei po njem. Vendar je hotel najprej počakati, da bi se približal mož vratarjev! sobici, kajti želel je imeti pričo, ko bo razkrinkal zločinca. Ko sta se torej preganjani in njegov preganjalec približala vratarju, je stopil Krag tik slugo in dejal v francoščini: »Gospod, govoril bi rad z Vami.« Obenem je pomignil vratarju. Ta se je nekoliko začudil in stopil bliže. Krag je zagrabil slugo za desnico in ga pridržal. Sluga se je obrnil k detektivu in ga pogledal s svojimi starimi osteklenelimi očmi. Tudi Krag ga je pogledal in na mah ga je prešinil skrajno neprijeten občutek. Veliki Bog, ali zna mož preminjati tudi svojo dušo? To niso njegove oči... »Ne razumem Vas,« jo odgovoril sluga v norveškem jeziku, »kaj bi radi?« »Govoriti moreva tudi norveški,« je dejal Krag in krepkeje stisnil slugo v roko, »toda nehajte s svojo igro.« Starec je izbuljil oči. »Igro?« jo zašepetal. »Kaj zahtevate od mene: Star mož sem, ali sem morda kaj zagrešil?« Tedaj jo zgrabil Krag slugo za brado. »Odstranite to grdobijo,« je ukazal. Detektivi so je stemnilo pred očmi, kajti sluga je bolestno jeknil. Brada se ni dala odstraniti, bila je prava. Mož torej, ki je stal pred njim, ni bil slepar... Nenadoma je iztrgal Krag starcu zabojček iz rok in ga odprl. V njem so bili biseri, prekrasna zbirka biserov. Krag so je začutil čudovito olajšanega, ko je opazoval nakit Niti za trenutek ni podvomil, da so bili biseri ukradeni. Medtem je stal starec pred njim in tarnal: »Gospodovi biseri, gospodovi biseri!« Krag ga je pogledal in si ni mogel kaj, da ne bi prijel starca tudi za lase in ga začel zanje stresati. Starec je obledel od sramu in bolečine. Hotel je za-klicati na pomoč, toda besedn mu je zastala, ko je pogledal detektivu v obraz. Videlo se mu je, kako se jo iznenadil in z lica se mu ie bralo,, da je Kraga spoznal. = 111 = 111 > t» h n f I i d ■s s st I d «a ■S 2 S d I? o o ■Où 9 « O У i z s2 Si * a o i? « o V) > a . 4 2 13 а U o R o« a J f » 2 S — 1 а „, s : ■oc -2. •oc q n a ^ o S. d rrf^Q > d S "f * " il m <5 I o S -П ■ O ЧЈ » O U o. • •-O i I 8 д 3 I S i . » o i i ' a 14 2 tf j li fS - i з - * o UmI lH = lll = 99 ETOILE" GorC?ca naiboliša, dobi se u wseh delikatesnih 1и sogcerll. fr^ouinah SVETUJEMO VAM da si naročite PUCH-KOLO kš je najboljše! Dobi se po solidni ceni in tudi na obroke ie pri tvrdki EGtt. VOK, LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica štev. 7 Bučno oS£e najboljše kakovosti in pristno - priporoča L HOCHMOLLEK, tovarna bučnega olja v Mariboru. Pod mostom 7. ZAMENJAVA JEDERC ZA OLJE. KUPUJTE POVSOD LE DOMAČO KOSO F. KAJETAN AHACIČ — TRŽIČ Najboljši in najekonomičnejši Elektromotorji iz znanih čeških tvornic Skodovih Zavodov v Plznju se nahajajo v velikosti V4KS do 30 KS «talno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na Civ. inž. M, A. Štebi, Ljubljana Selenburgova 7 Telefon 2966 Trgovske knjige in šolske zvezke! A. Janežič Ljubljana, Florjanska ul. 14 Knjifjovezntca, Industrija šolskih zvezkov ia trgovskih knjig Prvovrstni izdelki! Nizke cene! Najpopolnejši STOEWER šivalni stroji m Šivilje, kroiate In £ev-liane Ur zs vsak dom Predan Ji nabav, stroi, «glejte si to urednost pri tvrdki It. BARAGA Llubllana Selenburgova ulica št 6Д Brezplačen pouk. IS I. ïamt. Teleion etev 080 Wralî. angleSKa parobrodna llnlfo iiOYilL MAIL LIME za JUŽNO AMERIKO Drazlllio - (jruguaa - Arfientlnljo In MllBO -cnsit- PERU. InformsMje ee dobe brezplačno pri zastopnika: LJUBLJANA. Holodvorsha ulica 26 manufakturna trgovina na debelo Telef. inter, 232 ÏWAtRlBOR Slovenska uliea št. 13 V AMERIKO POTUJEM 14. JUNIJA. Obiičem Newyork, Washington, Chicago, Pittsburg, Cleveland — i, sprejmem še nekaj radev v osebno ureditei DR. IVAN ČERNE Gospodarska pisarna, Miklošičeva cesta 6 LJUBLJANA Ue zamudite obiskati specielnega, zasebnega tečaja za gg. čevljarske mojstre in pomočnike, ki se prične 11. julija t. L — Vse informacije daje g. vod. tečaja J. STEINMANN, Ljubljana. — Zahtevajte prospekti TVORNICA KEH.(N an.8MWiAK0V^IRHeiA INSTIKJaDA PHUŽBA Z.OX.O U BL3ANA PRVOVRSTNI MATER3AL-NIZKECENEJI Strokovnjaki so si edini v 1еш, da so ca$ï in aparati га vkuhavanje najzanesljivejši. Zato dobra gospodinja zahteva in trgovec prodaia samo W»ck-J Tovarniška zaloga: Ljubljana, Krekov trg 10/1. Pri tvrdki Fruclue — — Znatno znižane cene.-- твштавшт Kot prva pomoč pri obolenju prašičev tor v za hranjenje rdečice se jo izkazal v ne&totih elućajih kot edino uspešno zdravilo Sadnikarjev itiravilnf pra£ek zoper obotenje praSičev To vedno učinkujoče aleopatično sredstvo očinti prebavila in odvaja iz njih kužne bacile. Pospešuje tek in rejo zdravim živalim ter pri obolelih pravočasno uporabljen nabrani rdečico Previden rojoo imej ta prašek vodno domal 1 zavoj 12 Din, in zavojev 100 Din. preprodajalci poseben popust.. Ce se poèljo denar naprej poštnine prosto, sicer o povzetju. Izdeluje in razpošilja z natančnim navodilom samo Lekarna Mr. Stanko Hočevar, Vrhnika 23. V zalogi eo vsa druga zdravila. Mlekarska zadruga v Semiči prodaja prvovrstno, prima, vedno svež čajno maslo in polnomastni in pol- сји po najnižji mastni trapistovski cenah. Z^druzfia gospodarska liaiilca Brzoiav. naslov: Gospobanka Telefon št. 2057,2470 n 2979 Ljubljana, Miklošičeva cesta IO Račun poštno ček. urada št. 11.945 Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novisad, Sarajevo, Sombor, Split, àibenlk. Ekspozitura: Bled Kapital In rezerve skupno nad Din 16,000.000 -, vloge nad Oin 250,000.000 - Trgovski krediti, eskompt menic, lombard vrednostnih papirjev, Safes deposits, nakup in prodaja valut in deviz, vloge na tekoči račun in vložne knjižice. Direktne zveze z vsemi svetovnimi bankami. Izvršuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. — Prodaja srečk Državne razredne loterije. lidaiateli: dr, Fr. Kolovec. Urednik; Franc IeraeđlaT.