ï-eto 1884.
55
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos Vlil. — Izdan in razposlan dne 12. marcija 1884.
30.
®kaz ministra za bogočastje in nk in finančnega ministra
od 2. februvarja 1884,
° r°ku, v katerem je treba vpolagati dodatne prizna nice v odmero versko-založnih prispevkov omenjene v §§. 7 in 9 ukaza od 21. avgusta 1881 (Drž. zak. št-112).
V	zvršitev določil 3. odstavka v §. 7, po tem točke 1 §'“ 9 v ukazu od !• avgusta 1881 (Drž. zak. st. 112) nareja se:
V	takih slučajih, kjer je prispevek v verski zalog za desetletje 1881 —1890 odmerjen ali vsaj v §. 4 tega ukaza omenjena priznanica (fasija) uže vpolo-
ZeQa> imajo osebe prispevek dolžne za to, da se preudarijo dohodki z zemljišča P° novih katastralnih postavah in novo-odmerjeni zemljârini (zemljiškem davku) 1 ^°tiČnimi nakladami vred, vpodati odmerjajočemu oblastvu dodatne priznanice, ^jpozneje v dveh mesecih po tem, ko pride v moč ta ukaz.
Ako doslej ni bil ni versko-založni prispevek odmerjen niti je bila v to ^mero vpoložena priznanica dohodkov, dolžni so dotičniki, da ne izgubč pra-1()e, katera jim je v napomnjenih paragrafih ukaza od 21. avgusta 1881 pri-rzana, uže v priznanici, katero jim je po §. 4 vpoložiti, doprinesti pomagala °Vl katastralui dohodek, oziroma novo zemljârino z nakladami vred izka-
ZuJoČa.
Konrad s. r.
Diiiiajewski s. r.
(Slovoni,^ )
31.
Dopustno pismo od 6. februvarja 1884,
za lokomotivno železnico od Lokta v Giesshübel-
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski?
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, salcburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker je avstrijska družba lokalnih železnic v Pragi zaprosila, da bi se ji dala dopustitev ali koncesija v delo in rabo lokalne železnice od Lokta v Giess-hiibel, vzvidelo Nam se je z ozirom na občno korist tega podjetja imenovani družbi po postavi o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. Št. 238) in postavah od 25. maja 1880 (Drž. zak. št. 56) in 26. decembra 1882 (Drž-zak. št. 180) to dopustitev podeliti tako le:
Dajemo avstrijski družbi lokalnih železnic v Pragi pravico narediti in uživati lokomotivno železnico kot lokalno železnico s pravilno medkolesno širino od p °' staje Loket (Ellbogen) lokalne od družbe pridobljene Loketske železnice na Dobje, Fischern in Karlove Vare v Giesshiibel.
Družba ima dalje dolžnost, na zahtev državne uprave napraviti zvezo n»e(1 imenovano lokalno železnico in priv. Buštjegradsko železnico blizu Dalvic.
§- 2.
Železnici, ki je predmet te dopustnice, dodeljujejo se naslednja olajšila:
a)	oprostitev od štempljev in pristojbin za vse pogodbe, knjižne vpise, vloge in druge listine v nabavo kapitala in zagotovilo obresti od kapitala i° vršbe do časa, ko se začne vršba vožnje, in za pridobitev zemljišč, za delo in opravo železnice do konca prvega vršbenega leta;
b)	oprostitev od štempljev in pristojbin za prvo izdatbo delnic in predstvenjl1 obligacij z interimalnimi listi vred, in za vknjižbo predstvenih obligacij» kakor tudi od presnemščine, kar seje nabere o nakupil zemljišča;
c)	oprostitev od pristojbin in taks, dolžnih za podeljeno koncesijo in za izdati»0 te dopustnice;
d)	oprostitev od pridobnine in dohodarine, od plačevanja stempeljskih pristoj' bin kuponom in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegni vvesti s prihodnjimi postavami, na trideset (30) let od dne današnjega.

§• B.
Družba je dolžna, delo v §. 1 imonovane železnice precej zadeti in v enem letu od današnjega dne dokončati, dodelano železnico v občno službo izročiti ter v°žnjo po nji ves čas, dokler traja koncesija, nepretrgoma vzdržavati.
Da bode zgornjega roka za delo držala se, dolžna je družba državni upravi dati varnost, položivši primerno kavcijo v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo vlagati novci varovancev.
Krilo v §. 1 navedeno do p riv. BuŠtjegradske železnice blizu Dalvic bode y sestih mesecih po izdatbi dotičnega naloga trgovinskega ministerstva dodelati ln v službo izročiti.
§• 4.
Da izdela dopuščeno železnico, priteza se avstrijski družbi lokalnih železnic Pavica razlastitve (razsvojitve) po določilih dotičnih postavnih propisov.
Ista pravica se družbi dodeli tudi zastran tistih krilnih železnic, ki bi se lQlele narediti do posameznih obrtniških zavodov, in o katerih bi državna uprava poznala, da jih je v javnem interesu napraviti.
§• 5.
Družbi se je ob delu in rabi dopuščene železnice držati tega, kar ustanavlja pričujoče dopustno pismo, in dopustilnih uvetov, ki jih postavi trgovinsko ministrstvo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti železno-Cestni dopustni zakon od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in železno-Ce8tni kretni red od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od. 1852 št. 1) in pa zako-ÛOv in ukazov, kateri se morebiti pozneje dadö.
§• 6.
Državna uprava si pridržuje pravico, vršbo vožnje po koncesijonirani želez-11101 s pravico ustanavljanja tarif ves ta čas, dokler traja koncesija, na družbin račun prevzeti, a družba ji mora povrniti troske, ki bi jih državna uprava vsled te vršbe res imela, ali ki se utegnejo povprečno določiti.
§• 7.
1 _ Transporti vojakov naj bodo po znižanih tarifnih cenah, in to po tistih do-°^ih o tem in o polajšilih potujočim vojakom, katera vsak čas veljajo pri ” lv> Duštjegradski železnici.
Ta določila obsezajo tudi deželno brambovstvo občh državnih polovic, ^'ske deželne strelce, in to ne samo ob potovanji na račun državne blagaj-(r|c°) nego tudi ob službenem potovanji na svoj račun k vajam v orožji in pri-^ etlnim zborom, potem vojaško stražno krdelo civilnih sodišč Dunajskih, žan-ar'stvo, ter po vojaško osnovano finančno in varnostno stražo.
Družba avstrijska lokalnih železnic se zavezuje, pristati na dogovor med avstrijskimi železnocestnimi društvi ukrenen o nabavi in imetji opravnih reči za vojaške transporte in o vzajemnem pripomaganji z vozili ob večjih vojaških transportih, potem na organska določila in na služabni propis o bojnih železno-cestnih oddelkih, ter tudi na potlejšnji, 1. junija 1871 obveljavŠi dogovor ° transportu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležeče prevažati ob troških vojaške blagajnice.
Tako je tudi dolžna pristati na dogovor, katerega je z železnocestnimi društvi ukreniti o vzajemnem pripomaganji z osebjem ob velikih vojaških transportih i° na propis o vojaških transportih po železnicah.
Te dolžnosti družba ima samo v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje z ozi-rom na drugotnost te železnice in na polajšila vsled tega dodeljena gledé na-prave, opreme in cele vršbe zdi biti zvršno.
Družba ima dolžnost, pri oddaji služeb v zmislu zakona od 19. aprila 1872 (Drž. zak. št. 60) ozirati se na doslužene podoficirje iz vojstva, vojnega pomorstva in deželne brambe.
§. 8.
Dopustna doba in z njo vred v §. 9 lit. b) železnocestnega dopustnega zakona izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, štejoč od današnjega dneva, in mine po tem roku.
Državna uprava sme tudi izreči, da je koncesija pred iztečajem zgornjega roka izgubila svojo moč, ako se ne bi dostale dolžnosti v §. 3 ustanovljene o začetku in zvršetku delanja in ter o začetku in vzdržbi vožnje, in bi se prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu §. Il8*, lit. b) železnocestnega dopustnega zakona niti ne posebno s političnimi ali novčnimi krizami.
§• 9.
Državna uprava si prihranja pravico, da more vselej koncesijonirano. žele0' nico, ko se dodela 'in v službo izroči, odkupiti za odškodnino v gotovem, ki J° dâ družbi.
Da se določi odkupščina, seštejo se letni čisti dohodki, kar jih je podjetj0 imelo v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom ; od tega se odbijejo čis*1 dohodki dveh najslabejših let in povprečni čisti dohodek ostalih petih let s0 izračuni.
Ako bi vendar tako najdeni srednji čisti dohodek ne dosegel vsaj letnin0 potrebne za obresti po 5% imenske napravne glavnice, ki jo je dovolila državna uprava, in za nje odplačilo o času, za katerega veljâ koncesija — tedaj se letnina vzame kot čisti donos odmeri odkupščine v podlogo.
To veljâ tudi za slučaj, če se železnica odkupi pred sedmim letom.
Odškodba naj so po izboru državne uprave dâ ali v renti, enaki zgornjem^ srednjemu, odnosno minimalnemu donosu, ki naj se družbi v dobi še ostaj koncesije poluletno, 1. januvarja in 1. julija vsakega leta po dospetji plačuje, a pa z enkratnim plačilom tistega iznosa, ki jo v času odkupnje primeren kapita^11 vrednosti računsko najdeni na temelji petodstotnih obresti letnih rent, kar jih d iztečaja koncesije za izplačilo dospé.
Imenski napravni kapital po cifri je podvreči odobrenju državne uprave.
Ako bi po izteku prvega vršbenega leta bilo treba še drugih novih staveb, ali bi se pomnožile vozne oprave, smejo se dotični troskovi prišteti naprav-öerau kapitalu, ako je državna uprava privolila v gori omenjene nove stavbe ali v pomnožitev .voznih oprav, in če se troškovi ti, kakor veljâ, izkažejo.
Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država izplačavši od-kupščino brez drugega odmenila v bremen prosto last in užitek te tukaj kon-cesijonirane proge z vsemi prej omenjenimi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, — in pa vozil in zalog materijala, kakor tudi za to lokalno železnico napravljenega pričuvnega (reservnega) zaloga, kolikor bi isti ne bil po svoji namembi s privolbo državne uprave uže pošel.
§• io.
Ko mine dopustilo in tist dan, kadar mine, preide na državo brez vračila neobremčnjena svojina in užitek dopuščene železnice, in vse premične in nepremične pritikline, tudi vozilnega parka in zaloge materijala, kakor tudi za to lokalno železnico napravljenega pričuvnega (reservnega) zaloga, kolikor bi isti ne bil po svoji namembi s privolbo državne uprave uže pošel.
Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkupi železnica (§. 9), ostaja družbi last reservnega zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov podjetja in W ima denarjev terjati, po tem last posebnih del in poslopij napravljenih ali pridobljenih iz lastnega imetka, katera je sezidala ali si pridobila vsled pooblastila od državne uprave z izrečnim pristavkom, da ne bodo pritiklina železnici.
§• H.
Državni upravi se dalje prihranja pravica, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naložene v dopustnici, ali v zakonih, poprijeti se naredeb, primernih zakonom ter po okolnostih — še preduo izteče koncesija, izreči da je ista ugasnila.
Resno opominjâje vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta do-püstnica, in dodeljujoč družbi pravico, zastran izkazne škode pred Našimi sodišči zahtevati odméne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj °stro in skrbno čujejo nad to dopustnico in vsem tem, kar se v njej ustanavlja.
V dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Na-®ein cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, šestega dne meseca °bruvarja v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto osemdesetem črtrtem Našega Cesarjevanja tridesetem Šestem.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.
Pino s. r.
I>iinajew.ski s. r.
14
33.
Ukaz ministerstva za pravosodje od 8. marcija 1884,
o nekih premenah v okoliših okrajnih sodišč Oleskega, Brodskega, Zaloškega in Zborovskega
v Galiciji.
Na temelji §f> 2 postave od 11. junija 1868 (Drž. zak. št. 59) odločujejo se
I.	občine Jasionow (Jasenov), Dubie (Dobje), Kadlubiska, Ražni<5w in Czechy iz okoliša okrajnega sodišča v Olesku, potem
II.	občine Bialoglowy (Beloglave) in Neterpince iz okoliša okrajnega sodišča v Zalošcah ter odkazujejo pod I imenovane v okoliš okrajnega sodišča v Brodih in pod II imenovane v okoliš okrajnega sodišča v Zborovu.
Ta ukaz pride z moč 1. dne januvarja 1885.
Prazâk s. r.