JOS. KOROŠEC: Jama Babji zob. §li si že bil na Blejskem gradu? Ko obiščeš Bled, pojdl gori, ne bo ti žal! Z gradu je proti vzhodu lep razgled proti Lescam in Radovljici. V daljavi se vidijo krasne Kamniške pla-nine in celo dolenjski Kum. Proti severozahodu možato kraljuje sivoglavi Triglav, a proti jugu kaže stari Babji zob svojo škrbino. Babji zob je severni podaljšek gozdr nate Jelovice in nad 300 metrov visoka navpična skal-nata stena, ki leži 1129 m nad morjem. Poleg stene stoji samostojno nad dvesto metrov visoka piramida — Zob. Pred dvajsetimi leti je rasla vrhu Zoba zelena smreka. Neke viharne noči je podrla strela smreko in z njo vred odtrgala tudi deset metrov Zoba. Od tedaj je Zob nekoliko odlomljen, kar prav dobro vidiš iz vlaka, ko se pelješ iz Radov-ljice proti Jesenicam. Nedaleč od Babjega zoba proti Soteski je nad gozdom tik podt skalami ,,Jama Babji zob" ali ,,Jama v svetlih skalah". Pojdimo proti za-hodnemu koncu Blejskega jezera čez prelaz Zako ali pa po gladki bohinj- ______^_______ sk' cesti in v pol ure smo na ^^¦^¦¦¦^¦¦¦m^H^^^^^^^^^^Hi prjjazn; Bohinjski Beli. Tu se ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^_SS^B nam P°kaže Babji zob v vsej ^^^^^^^^^^^^^^|^|hHh|BH| veličini in nas vabi, naj obišeemo ^^|^^^^^^^^^^^^^^^^^^Hj^^H|| njegovepodzemeljskekrasnepro- ^^^^^^^^^^^^^^^^H^^^H^^^HS store. Oglejmo si torej vse zani- ^^^^^^^^^^^^^Hp^^H^^B^H mivosti ,,Svetlih skal" v Babjem '^^^^^^¦Bj&^^^^H zobu! Večinoma senčnata pot HM^^^^ 't^_______________H nas Pe'le P° bukovem, deloma Brt^flB^^R" " " ~.,22________________Kh|I smi"ekovem gozdu od belskega ,Hlfl|^^I^E2iisi^^_——H^flaHl »Savskega mosta" v vijugah (ser- „ .. . . ., . pentinah) do 860 m visoko nacl Bohmjska Bela. r '. , , morjem. V poldrugi un smo ze pred vhodom jame. V precej visoki, na zapad odprti votlini se odpočijemo pri veliki leseni mizi. Sedaj prižgemo suho plamenico (bakljo) ali dobro acetilenko. Vsak pa naj ima še vsaj eno svečo, da si posveti pod noge in ne zdrsne na preprostih kamenitih pa vlažnih stopnicah in vijugah v jami. Skozi železna mrežasta vrata stopimo v temno in hladno 10 metrov široko votlino, ki je proti vzhodu jako nagnjena. Kmalu smo v prednjem dvoru, v cerkvi sličnem prostoru. Tu pazimo, da ne zdrknemo v nad 70 m 170 globok prepad! Vrzimo kamen v to brezdno____________________„ in čez več sekund se odbije globoko pod |HOfXaii^^^&Sllfva"l nami na posevni stem. A preden cujemo padec ^^^^^^^^^^^^H|fl|^^ z dna globočine, mine zopet nekaj časa. Iz |^H^H^^^^^^^^^^^|H prednjega dvora dospemo skozi ozke prehode HH^H^^^^^^^^^^H! po stopnicah navzgor in kmalu zopet navzdol |^^^|^^^^^^^^^^^H do večjih zaporednih votlin z oboki, ki so l^^^^^^^^^^^^^^^^H podobni kupolam. Votline se širijo in zopet f^B^^^^^^^^^^^^^^H zožujejo. Ob stenah se vzdigujejo mogočne I^HJ^^^^^^^^^^^^^H sohe — kapniki z lepimi podstavki in kras- U^^^^^^^^^^^^^^^m nimi glavami. Tam na gričku so orgle in |^^^^^^^^^^^^^HB| prižnica, ob stezi pa mala kapelica. Stene :e I^^^^^^^^|^^^^H^H j^^^^^^^^^__^^_^_ Ieskečejo, ker so |^^^^^^^^^^^^^^^^^| j^^K^^^^^^^^^^Hj^H polne kristalov. ^^|HL^ ^^t^H ^^^^^^^^^MjlZaradi te?a kra- ^^BiPllj "H ^^^^^^^^^^^^^^^HM jan' zovejo ,,Ja- H^^B^ J^ '^ffl ^^H^I^^^^^^^^Bll mo v svetlih ska- PPI^H^Blah<<- Ovor' If^iž^ ¦ "i^^^^^^^^^H P° vijugasti poti dospemo slednjič skozi '¦-'' " '^^^^H^^^^l prav ozek in nizek hodnik, ki je poln kap-I ^^n^^^^H n^ov 'n stebrov, v zadnjo dvorano. Tudi \ Ii^^^^ShI tukaj vidimo delo proničujoče apnene vode v ?!9d«| stropu. Stene so obložene z lesketajočimi se .^^f^^M apnenčevimi kristali. Najlepši v tej podzem-^^^»^^^^^ i^^^^^H ski dvorani je l^ :' j^^^^^^^^HH^^^^^H zastor. Ni tako ^^^^^^H j^^^^^^^^^^^^^^^^HI leP ^°t oni v Po- ^^^^^^H^ j^H^^^^^ stojnski jami, a ^^^^^^^K _ , vendar ga vsak- ^^^^^^B Orgle. , ° . _, V^^m&^B do obcuduje. 1 u- HHfeaHt di je v tem oddelku še eno brezdno, vendar l|nPlflE ne tako globoko kot prvo. lii^wifii^»aaA-J Manjše brezdno zveže z večjim nizek H^MvflKB podzemeljski hodnik. V brezdna ali prepade HHH^^^HilPIS dospemo pa le po vrvi. ^^^^H^bT^ ' ' Posestnik ,,Jame Babji zob" je bil nekoč ^^^^^^^K as^"¦¦^J hotelir Mallner na Bledu. Pred vojno pa se ^^^^^^Hr : je oblastno šopirilo že več let nemško planin- I^^^^^H^ | sko društvo kot njen lastnik. Ta dva lastnika ^^^^^^^B ^i sta tudi zgradila steze iz Boh. Bele in iz ^^^^^^t —31 Kupljenika do ,,Jame v svetlih skalah" in za Stebri. 171 silo v jami sami. Baje je sedaj ,,Jamo Babji zob" pre\zela v last radov- BBsss^a^sa ljiška podružnica Slovenskega planinskega j^^^^^^^^^^^^^^^H društva. Leta 1917 je bivalo nekaj nemških ^^^^^^^^^^^^^^^H vojakov vso zimo na Boh. Beli, ti so stikali ^^^^^^^^^^^^^^^H po okolici in izsledili tudi ,,Jamo Babji zob". ^^^^^^^^^^^^^^^H Udrli so s silo vanjo in odnesli nekaj lepih ^^^^^^^^^^^^^^^^^H kapnikov v Miinchen. Ključavnice še sedaj ^^^^^^^^^^^^^^^^^H ni. Vsak posetnik jame gospodari s kap- ^^^^^^^^^^^^^^^^^H niki, kakor se mu zljubi. Naj bi vsaj nepo- ^ ^^^^^^^H^^I^^^^^H klicanim zatvorili našo ,,gorenjsko vilenico". ^^^^^K^^^^^^T^^^^B Nazaj grede jo mahnemo po težavnejši, ^^^^H" * ^^^B^ a romantičnejši poti tik pot skalnato steno ^^^B[", Babjega zoba ter objemamo precej daleč ^^|HL ^^^^ Zob. Nato jo krenemo čez Gradišče v vas ^^¦^k ^^^^tŠi Kupljenik in dalje proti Bledu. Iz Gradišča ^^^^B^^^^^r ^^^^^^Bl na<^ Kupljenikom je lep razgled po blejski |^m^H^^9^^^|H| okolici, in tako nam je dala težavnejša pot Kapniki. ugodno zadostilo.