Avgust Senoa: M Povest lz važkega življenja »A kaj boste storili, kiim Mato?« je vpraaal duhovDik. >Prosim vas. gospod, T)okličite rai sina!« Kpplan je storil po njegovi besedi in kmalu je stal Andrija pred očetovo posteljo. »Sin.c je rekel starec, *3 Bogom som se spravil. hočem se tudi z liudmi. Stopi k sosedu Martinu, da ga prosira, naj pride k meni! Jaz bi šel sara k njemu, ko bi iie kazen božja ne bila prikovala na posteljo. Prosi ga lepo v mojem imenu, reci mu, da bo moji duši laže, Bogu pa irulo!« »Bom, oče.c je odvrnil mladi veselo zacuden in je odhitel k Martinu. Nekaj časa je minulo, preden so se odprla vrata, na katerih se je prikazal mirnega, resnega 1!ca sosed Martin. »Hvaljen Bog!« je rekel Martin in snel klobuk. »Na vekomaj, kum!« je odzdravil bolnik in kakor od 3ramu obrnil oči k zidu. »Klicali ste me, kum Mato,« je nadaljeval Martin, »kaj bi radi?« »Klical sem vas, ker sam ne morem priti. Na!« js rekel bolnik in ponudil levico, »sprejuiito vsaj to, ko mi je desnica za nio! Dajte, pomiriva se, ali hoeete? Odpustite! BiJ sem neumen. Vrag mi ni dal miru. Kri se je vžgala. Toda dobil sem svoje plačilo. No, glejte samo, tu ležim kakor kak jLazar.« Martin je prijel roko, pokimal z glavo in rekel: »Ljudje snio, dragi sosed, od Boga je vsem odpaščeno, a če ste inene s čim užalili, naj vam bo odpuščeno od mer.e; če sem vam pa jaz kaj prizadel, odpustito t-rS. vi raeni! Jaz ne nosim zamere v srcu. Hvala Bogu, da je naju miiost božja na mir in pokoj navraila. da si bcva, kar sva si prej bi!s, dobra, s!ožna soseda. V sreii 3va se raršia jezna, v nesreči sva se našla prijatelja. Tudi to Bog ve: kar nesrcča skuje, to drži močneje, kalcor >ia je skoval kovač.« »Sedi, kumŁ« ga .ie bolnik povabiL Martin je sedel. »Hvala ti za tvojo dobroto! Tebe so ranili ljudja kal:or mene. Da. da, dobro je, da se dva varujeta tretjega. Tebi so zažgali seno in koruzo, čujem.« >Da!« >Ali je mnogo Skode?« »Mnogo, mnogo!« »Hudo mi je.« »Hvala! Bog je dal, Bog je vzel. Tako je sojeno. Bog bo dal, pa bo spet vse dobro.« »Še za besedo te prosim, Martin. Podriva tisti ne•rečni plot med najinima domačijama!« >Ni treba. Izgorel je do zemlje.« >Bogu hvala tudl za to! Bog daj, da ne bo nikoll več plota med nama!< >Ne bo ga, če Bog da.< »Jaz ne mislim le tako, Jaz mislim ved. Vidiš, na tvoji domačiji je le eno dekle, na moji le en fant; če še ta dva izgineta brez semena, ne bo več treba ognjišča, domačiji se bosta sami od sebe podrli in pokopali bosta naSe staro, pošteno ime. Daj, da ne bo tako! Naj bosta obe hiši skupen dom najinih otrok in če ne bo več tvojega imena, bo vsaj kri tvoja živela pod mojim lraenom. Glej, ta moj Andro se nekako razume s tvojo Maro in vem, da sta se že zmenila, ker mi je sam rekel, da noče nobene druge kakor Maro in da sta si že davno v besedl. Bila »va sprta, ko je Andro prišel. Silil sem ga, naj se ženi, pa mi je rekel, da se hoče, toda le s tvojo Maro. Sam si lahko misliš, kako mi je nato vzkipel žolč Zaradi tega Je sin tudi Sel zdoma. Srce ga je bolelo. Zdaj je vse dobro, zdaj te tu vprašam, ali mi daš Maro za mojega Aiidra. če tl je prav tako brez drugih snubokov, kakor je navada, reci!« »Ni nama treba snubokov,« je odgovoril Martin. »Kakršna sva zdaj jaz in ti, itak nisva za hrup in pitje. Meni je ljubo, če je Andriju prav,« se je obrnll Martin k mlademu stražmojstru, ki je stal žarečih llo zraven kaplana. »Hvala za vprašanje, kum Martin,« se j« nasmejal Andro, »jaz nisem nifi nasproten, samo hitro mora biti.c »Eh da, glej ga!< se je nasmehnil bolnik. »Ali gori?« »Ne gori, oče. Prej ko bo, bolje bo, ker sva se, hvala Bogu, že dosti načakala.« »Počakaj, Andro,« je rekel Martin, »da bvojo revščino spet popravim! Zdaj na pogorišču bi bila ialoatna svatba. Bog bo dal dobro leto pa bom pokrpal svojo nesrečo.« »Za to si ne delaj skrbi, Martin,« mu je segel Mato v besedo. >Imam jaz tudi Se kak groš in kar je moje, je tudi tvoje. Bog nam daj dobro leto, ampak čakali ne bomo.« 6e 8ta ostala kmeta v pogovoru ln sta drug drugega tolažila. Ko je mladi kapian želel >Lahko noč!«, se mu 1e Mato od srca zahvalil, češ da je šele zdaj postal pravi človek. • Mara ni bila v hiši, ko je prišel Andro po Martina, ampak je bila zadaj na vrtu. Ko se Je vrnila v hišo, 86 j« eelo tačudila, da očeta nl doma, a fte bolj, da ga tako dolgo nl od nikoder. Sedla je na prag, gledala v Siroki svct, ˇ to lepo jasno nebo in mesec in zvezde. Povsodi okoli je bO blag mir, samo njeno srce nl bilo mirno, to srce Jl je pripovedovalo o očetovi nesreči in Andrijevi Ijubeznl. Vtem so 8« odprle durl prl sosedu Matu, skozl nje pa je stopil — Bvojkn oiem nl mogla verjetl — Martin, njen ofie. »Lahko noč, kum Martln!« se je oglasil Andrija. »Pozdravite mi Marol« >Bog daj lahko no5, Andrija! Bom,« je odzdravil Martln. Nekaj Jo je prljelo ta srce, odMtela Je v hlšo, ali hltro za njo je vstopil tudi očo. »Dober večer, oče!« je pozdravilo dekle očeta ln ga prl tem gledalo plaho In radovedno. »Bog daj!« je rekel kmet toi vrgel klobuk na mizo. »Poslusaj, Mara! Ali so tl skrinje polne?« »Skrinje?« se je začudila Mara. >So, oče.« »Poglej dobro, 6e so!« »Zakaj, oče?« »Da ne bo sramote, ko Jlh popelješ na drugi dom!« »Kam?« »K Andriju. — Kum Mato te je sasnubil za svojega ¦Ina. Noi All ti nl prav?« »Ha! Ha! Ha! Je, prav! Prav, prav, dragi ofie!« so Je nasmejala skozi jok in se z roko prijela mizo, da sa ne bi sesedla od presilnega veselja. X. Danes volljo ˇ meatu novo gosposko. Enl hodejo, naj ostane atara, drugi, da pride nova. Bog ve, na kaiero stran se bo sreča nagnila. Ze je odbila ura osem, ob devetlh pa se začnejo voUtve v mestnl hiši. S strehe se vije zastava, rdeča je, bela in modra. Po stopnicah prideS v veliko dvorano, kjer so po stenah slike svetnikov, kralj&v in banov. Sredl dvorane je velika miza, z zelenim suknom pokrita, na mizi je lesena skrinjica na dva ključa, v to se mečejo listki skozi ozko ftpranjo. Na čelu mize sedi star gospod, njemu na vsaki strani po eden. Pisar zlaga papir, protl soncu ogleduje pero, gleda na veliko uro, na kateri nihalo počasi sem ln tja niha. Blizu je deveta, tri ure pozneje, opoldne, se bo žo vedelo, komu se je sreča nasmehnila. Tiho je v hiši, živo je pred njo. Ljudje se zbirafo v množicah. Tam stoji šop mojstrov; na glavl imajo bele listke. Nekaj sl šepečejo in gledajo po strani na drugl trop, ki nosi rdeče listke. Rdeči dvigajo glave, smejejo se belim, eh, danes so oni gospodarji. »Glejte, glejte! Gospod Galovič prihaja!« se je oglasilo med rdečimi. >In goapod Bradič!« Gospod Galovič je stopal slovesno protl mestni iiiSi. Kako tudi ne? Dane3 je važna oseba, danes ga bodo volili. Pa tudi go3pod Bradie koraka ponosno, 5e nov klobuk si je kupii in ga pomaknil na stran. Stopila sta k rdečim. >Zivio, gospod Galovič! Živio, gospod Bradie!« >Uobro jutro, gospodje meščani! Ka.ko? Kako?« »Hvala, goapod Galovič, danes je dobro.« >A!i ste dobili pri .Zvezdi* zejtrk?« »Srno, srac, hvala!« >Dobro vino, kaj?« se je nasmejal Galovič in ai jsavihal brke. »Severia! Sam škof bi ga pri maši pil.< >lz inojc kleti! Imam ga še veŁ!« je pristavH GaJovič važno. >No, ali ste kaj katerega ovna spreobrnili?« je yprašal Brodič s bripavim glasom. »Smo, smo. Siaoči. D^set smo jih ulovili pri ,Belem konju'.« »No, to jih fcomo danes skresali!« to je pokašljal Bradič. »Danes bo prišel vrag po svoje. A ti neumni belci še vedno mislijo, da jim bo kak Elija pripeljal bataljon angelov iz nebes.« »Angeli nimajo pravice glasovati,c se je zasmcjal prvi rdečL Tedaj je odbila v stolpu ura dovet, »Pojdino, gospodje!« se je obrnil Galovič dostojanstvcno k rdečim. »čn.i je, da opravimo svojo dolžnost, potem pa pridite tani čez ulico v krčmo, tam čaka dobor guljaž. Ti, Bradič, moraš ostati na straži; pazi na Jelenjčane! Ti so naša zadnja puška, ti pridejo okoli poldneva. Pojdino, gospodje!« Dostojanstveno je šel Galovič po stopnicah mestne posvetovalnice, za njim pa trom rdečih, visoko je dvigal glavo, saj je vedel, da bo kmalu gospodar ˇ tej hiši. Prezirljivo se je režal, ko se je priklonil volilni komisiji, povedal je svoje ime iii vrgel rdcSi listek v skrinjico, za njim pa ostali rdeči. Ko so opranii, 30 vsi spet šli, le Bradič je ostal; poatavil se je k vratom, vtaknil roke v žep in z dostojanstvenim prezirom gledal slavno volilno komisijo. Bil je angel varuh rdečih. Toda prihajali 30 tudi beli in ko mu je zabrusi' miadi odvetnik Andrič: »Servus, domine collega! Kdo bo katerega?« — je zamomljal večni kandidat Bradič: »Za zajtrk vas bomo imeli.« Bila je že deseta ura. Vedno več ljudi se J6 nabralo. Odvetniški pisarji, trgovski pomočniki in drugi korteši so letali sem in tja, po stopnicah gor, po stopnicah dol in ponujaii volilcem eden bele, drugi rdeče glasovniee. V dvorani ai je Bradič zapisal vsak rdeči, Andrič pa vsak beli glas. Ob desetih je bilo za rdeče šestdeset glasov, za bele štirideset. [{Dalje sl«U)