izuanifclil, fti so oHogstdf. V naslednjem boino navcdli imena izumiteljev, ki so imeli srečo s svojirai izumi, s katerimi so pveplavili celi svet: Friderik Walton je opazoval, ko jc bil star 16 let, kako se dela na vrhu lanenega olja tanka koža, ki ima pre^ cej odpornosti in se da tudi raztegniti. Prišlo mu je na um, kako prenesti to kožo na platno. Po dolgotrajnih posku-' sib so mu je posrečil izum »linoleja«,1 katerega uporabljajo danes po celcm svetu kot najbolj cene i3repri_ge. Prvotno iznajdbo je izpopolni-1 s tem, da je utisnil v linolej razne in večbarvne okraske. Walton je ustanovil vec to-' varn za izdelovanje linoleja in organiziral po celem svetu več družb, ki so izrabile njegovo iznajdbo. Umrl je kot zelo bogat v starosti 94 let leta 1928. Dr. Konstantin Fahlberg je opazil pri vcčerji, da ima kruh, katerega }Q jedel, i-_redno in čudno sladak okiis. Isti okus je izsledil tudi na svojih rokah, katere si je pred vcčerjo umil. Začel je zasledovati, s kakimi predmeti in snovmi jo bil v dotiki pred večevjo. Iz teh slučajnih opazovanj je izumi! saharin, ki je danes sladilo, katercga neumorno tihotapijo iz Avstrije v našo državo. Fablberg je osnoval veliko kemično tovarno za izdelovanje saha' rina, ki je danes razširjen po celem svetu. Da je postal izumiteij &aharina izredno bogat, ni treba posebej povda^ rjati. Samuel Breeso BSorse ie bil po poklicu slikar, ki je bil uboga para. Ko js nekoč slikal, se mu je rodila misel, kako bi dal baš tedaj izumljenemu brzojavu pismenke, ki bi romale na daljavo na papir. Pred izumom Morsejc* vc brzojavne pisave so uporabljali kazalec, ki je kazal s pomočjo elektriČnc ga toka na razne črke, kar je bilo zelo zariiuiin^ Morseju je podarilo 10 evroT)skili držav za «j5?oy izum 400.000 frankov. Umrl je 80 let stai1 leta ib<2, Alcjzij Seaelelder je bil poklicni gledaliski igralec, ki je apisal tudi nekaj igev za manjše odre. Da bi razmnožcval uloge, je pisal s posebno kemično sestavino na plošče iz bakra in iz teh je odtiskoval. Ker je bil siromak, mu je bil baker kot podlaga pre<. drag. Mesto na kovino je začel pisati na cene kamenite plošCe, kakor so Solskc tablice. Na ta na:in se rau je posrečil jzum danasnje litografijp, brez katere bi moderni svet sploh ne mogel izhajati in se je poslužujejo vse tis.karne pri barvotisku in posebno pri tisskanju podob in bankovcev. Senefeldei* jp pos-tal ravnatelj l>avarske tiskarno 7<a. zcmljepisne karte in je bil sam tudi lastnik vclike tiskarne. Amerikancc EHja Howe je postopal napol izstradan po uliccli mcsta Boston. Ker je imel čas, jc opazoval pri delu tkalca, Začel je premišljevati, kako bi spravil v tkalski čolnicek šivanko in na ta način bi bil izumljen ši-] valni stroj, kar se mu jc tudi posrečilojj po veCkratnib poskusih. Pri oblasti j« dosegel, da so mu priznalc 5 dolarjev od vsakega od tovarn izdelanega in od njega izumljencga šivalnega stroja. —' Howe je neizmerno obogatel in se prostovoljno odrckel onim 5 dolarjem od, vsakega stroja. Pred Hovvejem je že bil izumil Nemec iz Kufstcina šivalnj stroj.