Zakaj proslavljajo nemški liberalci cesarja Jožefa. Od česko - pruake rneje do Jadraaskega morja gibljejo ae poaebao letos nemški liberalci, slavijo nže blizu 100 let rartvega ceaarja Jožefa in mu stavijo iz železa lite podobe aa javaih prostorih. Zakaj ? Zato, ker je cesar Jožef prvi v Avatriji tako vladaril, kakor^bi tudi aedaj liberalcem aajbolje ugajalo. Cudao, pa zakaj aiso ga slavili leta 1870, ko ao bili aa krmilu ? Zakaj ae leta 1880, ko je ravao 100 let bilo od one dobe, ko je cesar Jožef po srarti cesarice Marije Terezije vladarstvo prevzel? Zakaj ravao letos? No, zato, ker se je takrat liberalcem dobro godilo, ter niso potrebovali aobeaih takšaili rogovilatev. Leta 1880 pa še aiso verovali, da jim je miaister grof Taaffe izkopal globok grob. A sedaj sprevidijo, da ae spležejo kraalu aa koaja, da se jim kot ustavoveraim liberalceia bliža političaa smrt. Avstrija kreaola je drugo pot. A temu ae uatavljajo, kolikor mogoče. Razsajajo, upijajo, žugajo, laskajo, jočejo se ia tulijo čeai hujše tem boljše. Kakor urairajoči aemirno z rokami in prati krili okolo aebe, zaletavojo se z zadajo niočjo v ministeratvo grol' Taaffejevo, ki začiaja vsem aarodom avstrijakim biti pravičao. Poprijeli ao se toraj slovitega spomiaa na cesarja Jožefa, ga začeli aeizmerao hvaliti, češ: vi gospodje, ki imate aedaj v Avatriji prvo besedo, poglejte aa vzgled alovitega ceaarja Jožefa ia spozaajte, da ne umete Avstrije prav vladariti, zato pa odstopite ia pustite aam zopet do krmila! Toda grof Taaffe se ae gaae z meata, če še tadi 300 podob Jožefovih poatavijo. Med aemškimi liberalci je gotovo maogo takšnih mož, ki ao prepričaai, da imajo prav ter mialijo, da bode Avatrija brez nemškega liberalizma aesrečaa. Tudi cesar Jožef 8e jc bil iz braaja fraa- cozkih kajig: Voltaira, Baffona, Rousseauja, Allamberta itd. aavzel tedajšajega fraucoskega liberalizma, ter je komaj čakal, da postaae vladar ia poskusi avstrijske aarode osreciti s vladarstvora po liberalaih aačelih. To je razvidao iz ajegovib pisem. Oa je priarčao želel blagor avojim aarodom. Hotel jih je srečaeje aapraviti. Toda v sredatvih ae je zmotil. Kajti kriva je bila miael, da je v osrečeaje narodov treba upliv sv. katoliake vere ia Cerkve akrčiti, kriva je bila miael, da je za obataaek Avstrije treba vaem deželam pravice pobrati ia na Dunaji ceatralizacijo uataaoviti, kriva je aapoaled bila misel, da je Avatrijo mogoce le takrat srečao ia uspeaao vladariti, ako se Arai ueaemški aarodi hitrej ko mogoče poaemčijo ali geraiaaizirajo. Te misli, te aazore je ceaar Jožef imel za resaičae ia blagoaosae, ter je celib 10 let aa vso moč prizadeval si, da jih povsod v djaasko veljavaost uvede. Ali bilo je zastoaj. Od Belgije do Erdelakega bilo je vae aezadovoljno; Ogri so se začeli puatati, na Ceakem je vrelo, Tirolci so godrajali, Belgijaaci pa cesarske uradaike pregaali in vojake zajeli. V tej stiski ae je cesar Jožef obrail cel6 do papeža, naj mn poaiaga, saj v Belgiji, da bogate dežele ae zgubi. Dalje je dae 28. januarja 1790 preklical svoje uaredbe ia 3 tedae potem urarl. Ceaar Jožef se je toraj aam moral prepričati, da Avatrije ai mogoče po liberalaih aačelih oareciti z zatirovanjem katoličaastva, s atrogo ceatralizacijo ia brezobzirno germauizacijo. Treba je druge poti. Veadar aaši aemški liberalci aiao prišli ia zvečiaoma tudi priti aoeejo do tega prepričaaja. Zato ao celih 20 let, ko ae jim je leta 1860 posrečilo pritiaati do krmila, Avstrijo akušali oarečiti s podobaim trojaim liberalizmom pa zopet ai šlo. Svitli oesar Fraac Jožet1 so gledu aa zuaaaje ia zaotraaje razmere apozaali, da z aemškimi liberalci ni mogoče cesarstvo ohraaiti mogoSao, zadovoljao ia arečao. Zato so poklicali miaiatra Taaffeja, ki je pomagal pri volitvah za državai zbor uemške liberalce la kričače potisaoti v maajšiao. Vsled tega je preaehala prejšaja borba zoper katol. Cerkvo, centralizacija ai več tako napeta, kakor pod liberalci. ia slovanskim narodoai 8e ae žnga iz Duaaja z brezobzirao germaaizacijo. Naši aemški liberalci pa mislijo, da bodo to dvojao velikaaako, aeareč polno akušnjo izbriaali a hvalisaajem tega, kar je ceaar Jožef rea dobrega dogaal. Kmetom je res pomagal, a ne za vaem. Ostali so grajščakom še podložai, dokler se aiao z rešitvijo popolaem odkupili v letih 1850—60. Zraote aemških liberalcev o pravem poklici Avstrije so tolike ia tako dopnčaae, da aiti blizu mialiti več ai, da bi še kedaj kdo reaao skušal z ajimi račuaati. Zato so pa tudi z najnovejaim slavljenjem cesarja Jožefa si prav slabo ustregli. Vlada jiai aicer otročjega veselja ni botela kaliti, pa ajeai uradaiki se aikder aiso udeležili. službeno, duhovniki tudi ae. Ce je kateri med liberalce smnknil, storil je to aa laatao roko. Baroa Hackelberg se je aad teai, aicer arečao pri kupici viaa, kaj hudo razsrdil: kričaje zakaj se niso vladiai orgaai udeležili. No, ti orgaai ao ae zglasili, ko so aiu ^Cillierco" koafiscirali, ker je preveč ajegovega govora objavila. Le aekateri učitelji in profeaorji, zlasti pa celjake gimaazije ravnatelj g. dr. Svoboda se je drznil službeno iti k svečanosti in tudi dijake vlačiti za scboj. Slovenci pa so popolaem izostali, le aekateri nemškutarji ao se prištalili ia pomagali zoper aedaajo vrlo miaiaterstvo rogoviliti. 0 ajih pa velja: odpustite jim, niso vedeli, kaj ao delali. Nemški liberalci slavijo tedaj cesarja Jožefa zato, ker je liberalno vladaril, ceatraliziral ia aarode germaaiziral, ter mislijo 8 takšnimi hrupnimi demonštracijami miaisterstvu grof Taaffejevemn aeprilik delati. Ali to apaaje je prazao ia vsa demoaatraciia bo kmalu pozabljeaal . jUeateraiaki.