Politični ogled. Avstrijske dežele. ŽivJjenje deželnih. zborov ponehuje, njih večji del je svoje delo že izvršil, zboruje še samo v Ljubljani, v Pragu pa v Lvovu. V* Ljubljani je dež. zbor dovolii 50.000 gld. podpore železuici, J_i bi imela vezati Ljubljano s Karanikom. Ce postane iz te železnice resnica, dobode jo tudi prej ali slej naša prelepa Savinjska dolina. — V Ceskem dež. zborvi vrši se razprava o dveh važnih nasvetih. Plener nasvetuje, naj se Česka kraljevina razdeli v okraje po narodnostih, Trojan pa, naj imate obe narodnosti, nemška pa češka, jednake pravice po vseh političnih in sodnijskih uradih. Vlada je zoper prvi nasvet, drugi pa se po njenih mislih že itak izpeljuje, kjer se da. — Koroški dež. zbor je vzprejel postavo, da se vpeljejo karte za lovce po 3 gld. Deuar pripade deželi. — V Tirolskem dež. zboru je Dordi predlagal, naj se šolski jezik ravna po krajih, tedaj naj bo italijanski, kjer bivajo Italijani in nemški, kjer je uemško ljudstvo v večini, za Italijane terja še posebej oddelek deželn. šolskega sveta. Ce rečemo na mesto italijansko, slovensko, pa smo tudi tni, če se nam dovoli, popolnem zadovoljni z nasvetom. — Gornje avstrijski dež. zbor vzprejel je nasvet, da se more tudi po realnib. šolah verozakon učiti. Tak nasvet bi tudi v našem dež. zboru prav prišel. — Drž. zbor se snide dne 28. jan. na novo delovanje. Uže v prvih dneh februvarija se ima budgetna debata zaL-eti. Kakor stoje razmere, bode jako burna. — V Ogerskem državnem zboru imajo sedaj budgetno debato. Finančni minister prosi poslance, naj so bolj varčno ravna z denarjem, kajti od lani je blizu 14 milijonov primanjkljeja. Veliko tega so krivi stroški za državne železnice. — Slovakom se godi od Madjarov malo drugače, kakor Slovencem po Stajerskem in Koroškem. Po vseb sodnijah in drugih uradih velja pri njih samo madjarščina. — V Lvovu se je dne 17. t. m. unelo skladišče sena in je nastal vsled tega velik požar. Tudi nekaj ljudi je zgorelo. — V Trstu bojda ni kolere in so torej vse novice o tacih, ki bi bili za njo zboleli, gole domišljije. I'ri volitvah v mestni zastop so zmagali irre dentovci; okolica bo volila v nedeljo dne 24. januvarja, v njej je zmaga Slovencev toliko, kakor gotova. Vnanje države. Če je resuica, kar se zatrjuje, izvrše se, kedar pride do njih, pogajanja za mir med Srbi in Bolgari v Bukareštu. Sedaj ni še ničesar o njih slišati. Srbi kažejo, seveda prepozno, sedaj veliko poguma in veselja za vojsko. Treba še je bilo, da jim je naša vlada namignila, naj bi ne zavlekii sklepa min\ ker bi jim sicer ne mogla več pomoči. — Bolgarski knez molči, pa za to tem bolj dela, da se vravnajo razmere po _umeliji. Bolgarski dijaki, ki so bili v začetku vojske hiteli z Dunaja domov, vračajo se že nazaj v šole ia je to znamenje, da pride kmalu do miru. Da se Rumelija zedini z Bolgarijo, po volji je, razven Turčije, vsem velevlastim, tudi _usija bojda ni več nasproti. — V Rusiji še ne dajo nihilisti mirii, celo med vojaki se jih nabaja in so te dni vee oficirjev za take izpoznali. — Na Nemškem je kralj "VVilhelm odprl s prestolnim govorom deželni (pruski) zbor. V njem omenja, da je treba nemški živelj bi'aniti zoper Poljake in se torej naj izžene tuje, "nenemško ljudstvo iz vzhodnjih provincij. To se godi sicer že celo leto sem ali kakor se lehko iz tega sklene, hujše še le pride. Kakor odgovor pa je na to ukaz Ruskega cara, da do poletja mora vsak tujec Nemec, iz Ruske zemlje, ki nima do 1. januvarja na Ruskem domovinske pravice. Oboje je nečloveško. — Predsednik francoskega ministeratva je naznanil, da so vsi pomiloačeni, ki so se od 1. 1870 bili kjekako v političnih rečeh zagrešili, nekaterim drugim pa ae je kazen skrajšala. Kakor se brzojavlja, je princ Napoleon nevarno vzbolel. — Sv. Oče v Rimu so poalali encikliko nemškim škofom, v njej se pritožujejo za voljo krivice, ki jo trpi kršč. cerkev na Nemškem, ker ai ne sme vzrejevati duhovnikov, kakor jib ji je treba. — Angleška vlada namerava zopet oatro poatopati zoper kat, Irce, terjajo baje preveč pravic. — Na Španjskem so pozaprli mnogo ljudi. ki so na sumu, da so ae vdeležili upora v Kartageni. — Vlada v Kongu anuje si vojsko za varatvo državnib. naprav, poročnik belgijske armade, Roger, ima vse to v rokab.