Po Tečaj, ki ga je prdredilo poverjeništvo kot svoj prvi samoizoibraževalni tečaj, je uspel. Uspel je, kar se tiče njegovega o r = ganiziranja, uspel je, kar se tiče o b * delave snovi. Dasi se tak tečaj bolje obnese, ako se vrši s potrebno klavzuro, tako, da se udele* ženci zberejo v kraju, kjer so ves čas sami med seboj, vendar je bilo razpoloženje med učiteljstvom tekom tečajnih dni dobro, vzlic utrudljivemu poteku vsega razpravlja« nja in vzlic ncudobnostim, ki so bile zdra« žene s tečajem. Posebno važno pa je, da smo videli na tečaju zastopnike z vseh strani slovenske domovine, da so bila zastopana vsa društva — z nečastno izjemo treh edi* nih. Učiteljstvo se je torej disciplinirano odzvalo klicu noverjeništva, ki je smatralo za najvažnejše, da dobi tudi ob tej priliki stik z vsem svojim članstvom. Tudi to je razveseljivo dejstvo, ako čutim z vso silo potrebo, da smo stmjena, enotna gmota ne le organizačno, ampak tudi miselno v vseh vprašanjih, ki zadevajo vsaj naš stan in šolo. Svoj poseben pomen pa je dobil tečaj s tem, da so se obravnavala na njem aktu< a 1 n)a v p, r a'š a n j a , k i ' s o s k u p n a vsem,u sl o V 6 ris!k e mii ulc i!t/e ^j' stvu. Vprašanja vzgoje, šole in vsega na= šega dela med ljudstvom, so naša vpraša« nja. Naša dolžnost je, da se o njih vsaj v glavnem, v bistvenem zedinimo. Edino te= čaj, pri katerem prisostvuje in sodeluje učiteljstvo od Prekmurja do Notranjske, od Mežiške doline do Gorjancev, nam mo= re ustvariti skupne, občeveljavne vidike. Izmenjava misli iz oči v oči, primerja: nje dejstev razmer, pretehtanje potreb šole in naroda. le taka živa metoda more dozoreti jasne pravce, nam more podati trdno orientacijo. Ce bi tudi imeli široko, moderno splo= šno in pedagoško ter metodično s,lov'= s t v o , če bi ibile naše zasebne in o k r a j = ne knjižnice polne lepih del iz panog, ki so združene z vsem našim dnevnim de* lom vendar ostane najboljši način, da se najdemo vsi na eni črti, ta. da pridemo skupaj, da se razgovorimo, 6e treba, tudi trčimo skupaj in izbojujemo izkristalizira« mo trdnejši, enotnejši nazor. Ta namen imajo naši tečaji in zafco — upamo — se bodo vzdržali radi udejstvovanja ueitelj* stva v javnosti, dokler bo v nas le iskra idealističnega stremljenja, da živimo z na= rodom in mu pomagamo navzgor po svojih močeh. Prvi poskus, ki smo ga napravili, je mnogo več kot organizačno=tehni6no vpras šanje, jc duhovna revija naših v r s t, pregled našega umskega življenja, našega napredka, naših stremljenj in prakj tičnega dela. Kakor je bil tečaj nepopoln in se je izgubljal mestoma na stranska pota, je vendar večina udeležencev prišla do za= vesti njegovega pravega pomena za razvoj stanu, za poglobljenje vsega našega vzgoj* pega in šolskega dela. Ves potek tečaja je lzpričal, kako je potrebno, da se učiteljstvo vsaj vsako leto sestane z vseh strani naše zemlje, da premeri pot za seboj in se ozre naprej, v prihodnost. Na tečaju se je najprej obravnavala potreba s ajn o i z obir azibje učiteljs stva. To je dokaz, da čutimo vrzeli, nepo* polnost svojega znanja že v strokovnem oziru, posebno pa še v našem splošnem po-gledu na svet in življenje. Dasi smo v osrč« ju Evrope, vendar prihajajo le polagoma do nas nove pridobitve v vzgojnem in šol« skem področju. A tudi to ni dovolj široko, ker se seznanjamo z naprednimi idejami le redlki poedinci. Če jih pa skušajo udejstviti, nalete na ovire in na odpor. Često je u6i= teljstvo samo najbolj nazadnjaško, ker je trdno prepričano, da je stara pot, ki jo hodi, edino prava in edino zvelicavna. Ako pa je tečaj pričal, da ne gremo vštric s šolskimi reformatorji naprednejših dežei, je obenem dokazoval, da moramo kot autodidakti pogio bi t i stvoje splošno znanje. Naš poklic ni poklic obrtnika, ki mora biti kos svojemu delu. Poleg svoje strokovne sposobnosti rnoramo imeti že kot učitelji dovolj široko obzorje. To že radi duš, ki so nam izročene, veliko bolj pa še radi našega stališča sredi ljud* stva. Učiteljski poklic ni dninarski. Kdor nima zavesti, da je višji poklic, ne bo nik» dar pomenjal v ljudstvu to, kar bi moral. Ne ibo njegov duševni voditelj, ampak ostane igrača v vetru, človek, ki hodi daleč za časom. Izobrazba, ki so nam jo uradno dali, je nedostatna v strokovnem in še ve« liko bolj v splošnem pagledu. Proti temu stanju se moramo boriti z vso silo tako poj edinci, kot organizacija. Poznati moramo svoje nedostatke in jih odpraviti. Če ni* smo na višku, moramo s pridnostjo in z žilavostjo premagati to stanje ter se spo« polniti. UčSteljstvo mora poznati pojave v družbi, si mora znati ra.ztolmačiti dejstva, ki imajo svoje vzroke, mora videti odnose najrazličnejšega družabnega človeškega snovanja. Če jih hoče poznati, se mora po» globiti vanje, mora jih preučevati. Ne po= trebujemo znanstvenikov, specializiranih po neštetih vejah današnje vede. Moramo pa stati v ljudstvu kot Ijudje, ki imajo ja= sno vizijo življenja in njegovih problemov. Zato moramo doseči družboslovno spoznanje. Doseči ga moramo sami, ker ga nam nihče ne bo dal. Prav tu ima organizacija veliko nalogo in bo morala z močno voljo in z neizprosnostjo, ki jo ter^ jajo koristi stanu, razviti sistematično de = lo po krožkih, da se dvignejo vsi duševni zakladi stanu. Naši najboljši duhovi naj se široko razmahnejo, tok pa naj vodi organizacija. Udeleženci tečaja so si bili v svesti te potrebe. Zato bodo v svojih društvih no= silci misli, ne morda, ker hoče to organiza* cija, ampak radi svojega globljega prepri^ čanja. Uverjenje, kako je to delo važno in v interesu vsega stanu, jim bo daLo moč in vztrajnost, vodila jih bo vera v do== bro. Poleg razpravljanja o samoizobrazbi stanu se je na tečaju govorilo o vzgoji. Naš materialistični čas je vzgojo zavrgel in jo nadomestil s poukom. Pdkopal je vzgojo kot vedo, pokopal je pomen.biologije, psi= hologije, fiziologije za vzgojo, zamenjal je vzgojeslovje z ukoslovjem. Prezrl je važ= nost vzgajanja v prvi mladosti otroka, po« stavil je načelo, da je znanje vse. Razvil je šolstvo ter uvedel nesmiselnosti v pouku prav radi zametanja vzgojstva. Izločil je prirodno vzgajanje, ki ga more vršiti edino le mati. Namesto da bi šSril spoznanje vzgojnih načel, je še pouk dzmaličil tako, da je postal marsikje sam sebi namen. Naš čas je izgubil iz ©6i dalekosežnost pomena nravne vzgoje. Izgubil je iz oči kolektivistično vzgojenega človdka, etičnega človeka, zato pa je rodil sebičnega, poželjivega, upornega, |brezsrč= nega zajedavca, ki hoče živeti od tujega dela. Celo pouku samemu je vzel njegov pravi smisel, smisel praktičnosti. Vseh tch dejstev se naš stan premalo zaveda. Zato preveč poučuje in ne žanje onega, kar bi sam želel. Razočarano in ma> lodušno stoji učiteljstvo pogosto nad last* nim delom in ne razume, da ni samo krivo vseh svojih neuspehov. Gotovo je, da šola, ki ni praktična, ne more imeti one z a = slombe v ljudstvu kot bi jo lahko imela. Toda o vsem tem mora Jbiti na jas* nem najprej stan sam, učiteljstvo. Dobro mora ločevati pojma vzgoje in pouka in propagirati načela nravne vzgoje, nje bis stvo in nje pomen. Tu naj gre učiteljstvo lastno pot. Če se loči pri tem od vsega dosedanjega, predvsem od vsega uradnega, bo samo po* moglo izčistiti pojme. Kdor hoce, da se uveljavijo nove misli, mora prelomiti s preteklim. Srednje poti ni, ker je resnica samo ena. Iščimo jo sami, raziskujmo vpra? šanja, ki so naša, kopljimo, kjer je čas zas sul vse, kar je pravo! Osnovna šola je že dve generaciji ena in ista. Družba se razvija, svetovna vojna je šla preko nas, države so se rušile in nove so nastajale, samo šola je ostala pri nas blizu taka, kakršna je bila pred pol stolet* jem. Niso je dosegle reforme, ni prišel vanjo svež zrak, delovna šola je pri nas neznana. To je hidi naša krivda. Ne dolžimo vedno le drugih, obdolžimo tudi sami sebe! Nismo se seznanili ž njo niti teoretično, dasi ibi bila to naša strokovna dolžnost, kakor je dolžnost pravnika, da se seznanja z novimi zakoni, ako noce za= ostati. Ako je bila osnovna šola pri nas dolga desetletja izraz potreb svetovnega prometa in velike trgovine, pa bodi deiovna šola šola kmetiškega in industrijaU nega življa. Industrijalni tip osnovne šole je že kolikor toliko izdelan. Reforma= torji so imeli pred očmi predvsem potrebe velikih industrijalnih središč. Delovna š o 1 a n a k m e t i h je pa komaj v povos jih. Kakor silijo potrebe industrijalnega delavstva v šolski pouk, tako hočejo za» hteve racionelnega kmetijstva, da jih upos števa osnovna šola. Čitanja, pisanja, raču= nanja naj se uči mladina na kmetih tako, da dobe praktično vsebino. Naj bodo torej v neločljivi zvezi z zemljedelstvom. Z e m s ljedelski pouk naj se postavi v središče vsega pouka, da bo organska celota. Spremeniti je torej bi^tvo in metodo pouka tako, da objame šola vse življenje na kmetih: njegovo gospodar? stvo najprej in potem kulturo od najprimi* tivnejših zdravstvenih zahtev pa do najtež« jih socialnih pojavov, do vsega, kar raz» kraja danes tudi zdrav kmečki rod. Vsi, ki hočejo res uvesti delovno načelo v šolo in praktično prikrojiti pouk, naj poizkusijo svojo zmožnost. Ko učimo, se učimo tudi sami. Poizkušajmo! Vsaka nova stvar je težka, toda le v začetku. Vodilna misel nam bodi, da se pouk na kmetih skladaj z življenjem, s tem, kar je najvažnejše, s pri* dobivanjem vsakdanjega kruha. Tudi kmet hoče dalje. Sili ga boj za dbstanek, sili ga razvoj moderne tehnike. Šola mu bodi pri tem opora. Če se danes tudi kmetijstvo in* dustrializira, naj gre vzporedno šola. Uči« telj pa naj se ogleda okrog, da ne bo na* posled element regresa, nazadovanja, am« pak napredka. Delo.vno ®V>,lo na kmetih b(o moralo učiteljstvo šele ustvari« ti. Pri tem naj se ne zanaša na pomoč nikogar, temveč le samo n a s e. Javnost mu bo kmalu stavila še ovire. Toda najzvestejši podpornik mu bo naposled kmečko ljudstvo samo. Seveda mora učitelj pokazati ljudstvu, da čuti ž njim. Če je danes naš kmet veči* noma zanemarjan od izobraženstva, 6e ga včasi celo izkoriščajo, mora učitelj poka« zati, da ni proti njemu, ampak ž njim. V šoli ima za to lepo priložnost in nič manj hvaležno tudi izven šole. Dela naj v kuh turnih društvih, posebno pa še v gospodarskih. Tu je široko področje, ki ga uciteljstvo še lahko odpre. Tudi učiteljica ima hvaležnih na* log posebno kot v z ,g o j i t e 1 j i c a. Tudi ona more poseči v javnost, čeprav tišje. Ako vodi dekleta, bo njeno delo lahko globlje, važnejše in intenzivnejše kot delo učitelja. Skupno moreta obnoviti in dvignlti vse življenje na kmetih, ogreti spet ljuds stvo za domačo grudo, obvarovati ga pred mnogočem, kar danes razjeda in ruši kmečki d o m. Učiteljstvo je bilo sicer tudi doslej de< lavno med ljudstvom, toda vse to delo je često Ibolehalo na brezciljnosti. Nismo imeli vedno pravih vidikov, prepos gosto so nas vodili s 1 a b 5 k r i )t e t i j i. Našemu delu je nedostajala globlja ko.n ce pBij.a. Naloga brganizaclje je, da tudi tu poišče zdrave osnove in da ne prepušča vsega našega izvenšolskega dela zgolj osebni podjetnosti in golemu slučaju. Tudi to delo bo treba pravilno usmeriti, in razpravljanje med učitelj* stvom, ki preučuje krajevne razmere, naj pove, kako bo to mogoče. Vse te in še druge stvari so se obrav« navale na našem tečaju. Ni veliko, toda storjen je začetek. Skušali smo postaviti podlago, s t r n i t i nazore ufliteljsltv^ v nekatenh vprašanjih, ki so nam vsem skupna. Obisk in potek tečaja pravita, da je bilo to delo potrebno. Poverjeništvo je napravilo korak dalje, d a u t r d i o r ig a n i z a c i j o ,, d a d v i« gne uciteljstvo in da ga napoti s p e t k IjudsrtVu, V tem ) je pomen te» čaja tako izreden, kakor je to čutila večina udeležencev. V zadoščenje nam mora bij* da je tečaj uspel in da bo rodil dobrih sadov. I. Slak.