KULTURNO GLASILO Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt p- |jl |)l LETNIK XXII. / ŠTEVILKA 9 CELOVEC, DNE 26. FEBRUARJA 1970 CENA 2.50 ŠILINGA Po volitvah - pred volitvami Po petih letih je koroško prebivalstvo spet določilo sestav koroškega deželnega zbora. Zavestno je tudi Narodni svet koroških Slovencev zavzel stališče do volilne odločitve. Večkrat smo zapisali, da nameravamo s pozitivno nevtralnostjo slovenskim volivcem omogočiti glas za korško OVP, istočasno pa zabeležili, da je v marsikateri občini zadržanje strankinih funkcionarjev in pristašev do Slovencev neprijazno ali celo žaljivo. Zdi se, da se prav to dejstvo zrcali v rezultatu nedeljskih deželnozborskih volitev. Iz izida volitev je mogoče razbrati več teženj: 1. Koroško prebivalstvo se je odpovedalo ekstremnim silam na levi in na desni. Za nas koroške Slovence je prav gotovo razveseljivo, da se je znašla koroška zvobodnjaška stranka (FPO) v oslabljenem položaju. Na deželni ravni ni zgubila samo petega poslanca, ampak tudi — in to je za stranko še usodneje — sedež v koroški deželni vladi. Iz dejstva FPo-jevskega poraza je razvidno, da volivci ne nasedajo več demagoškim zahtevam po ugotavljanju manjšine in nacionalnim geslom iz preteklih stoletij. Iz tega pa prav tako sledi, da se 'tudi koroškima večinskima strankama ni treba bati, da bi dosledna in pozitivna manjšinska politika u-tegnila škodovati njunemu ogledu. 2. Slovenski volivci, ki so pri zadnjih deželnozborskih volitvah leta 1965 oddali svoj glas za Koroško volilno skupnost, so — sicer po občinah različno — ampak v povprečju oddali svoj glas približno enaki meri koroški OVP in koroški SPo. V Bistrici pri Pliberku, Globasnici in Št. Jakobu v Rožu na primer je OVP dobila največji delež slovenskih glasov, prav tako v Selah, medtem ko sta si v nekaterih drugih občinah večinski stranki slovenske glasove približno enako delili. Tu so pač bili odločilni krajevni in občinski momenti. 3. Opazno je, da so v nekaterih slovenskih občinah komunistični glasovi razmeroma močno narasli. Tak rezultat vidimo v Pliberku, v Škocijanu, v Globasnici, na Djekšah, v Slovenjem Plajberku. Tudi socialisti tega nikakor ne morejo predeti, saj so — proti splošnemu trendu ~ prav v Slovenjem Plajberku na pri-nier v primerjavi z zadnjimi državnozborskimi volitvami celo nazadovali na fačun komunistov. Pri volivcih, ki so tokrat nanovo podprli komunistično stranko, ne moremo govoriti o marksistih, pač pa so oddali svoj glas komunistom iz protesta do pojavov v koroški narodnostni poetiki, ki sta jih zakrivili obe večinski stranki. Pri tej odločitvi je pač odigrala svojo vlogo tudi televizijska debata koroških politikov, pri kateri se je edinole Raimund ~~ iz jasnih oportunističnih vzrokov — za-vzemal za interese koroških Slovencev. Zdi Se> da mora prav ta pojav biti obema strankama alarm, da zagovarjata odločnejšo in učinkovitejšo manjšinsko politiko, kajti kokoški Slovenci so se že naveličali stalnega čakanja na pravice, ki jim po državni pogodbi gredo. 4. Koroška OVP ne bo smela prezreti, da je v velikovškem okraju, kjer je slovenski živelj najmočnejši, najmočneje napredova-Ja> medtem ko je na primer v nemškem šentviškem okraju celo nazadovala. To je spričo razmer, v katerih se morajo volivci ,najri, močno zaupanje v stranko, ki je ko-r°ški Slovenci na deželni ravni, to naj bo Poudarjeno, doslej še nismo podprli. Tudi koroški socialisti pa se bodo pri svoji bodoči manjšinski politiki morali zavedati 'lejstva, da se njih volivci rekrutirajo iz ut>eh slovenskih političnih taborov. Števil-ni komunistični glasovi so »vetrinjski« gla- Zmaga SPO na Koroškem Prepričljiv zmagovalec pri -nedeljskih koroških deželnozborskih volitvah je SPO. Socialistom, ki imajo že od leta 1945 večino in deželnega glavarja, se je tokrat prvič v drugi republiki posrečilo dobiti absolutno večino. Od 286.191 oddanih glasov so dobili socialisti 151.978 ali 53,10 odstotka glasov. S tem ima SPO v novem deželnem zboru 20 poslancev, doslej so jih imeli od skupno 36 sedežev le 18. Avstrijska ljudska stranka je obdržala enako število mandatov kot pri zadnjih deželnozborskih volitvah, in sicer jih ima 12, in ni dosegla svojega zastavljenega cilja, da bi namreč lahko preprečila absolutno večino socialistov. OVP je prejela pri nedeljskih deželnozborskih volitvah 92.938 glasov ali 32,47 odstotka (doslej 32,9 odstotka). Negativno presenečenje pa je v teh volitvah doživela svobodnjaška stranka (FPO). Svobodnjaška stranka, ki je računala s pri- Na 119 straneh obsegajoči -poslanici je Nixon v sredo, 18. 2. predložil ameriškemu kongresu -poročilo o zunanji politiki ZDA v prihodnjih desetih letih. Nixon je v poročilu dejal, da prehajamo v novo obdobje -pogajanj, s komunističnimi državami. V tem poglavju poziva Sovjetsko-zvezo k sodelovanju za prenehanje vojne v Vietnamu. Pri tem ameriški predsednik obljublja, da bodo ZDA opustile svojo staro vlogo premoči v zadevah svobodnega sveta -ter načele novo politiko, osnovano na sledečem načelu: »ZDA si ne morejo prevzeti bremena- za- načrtovanje in -uresničenje obrambe držav svobodnega sveta, marveč bodo pomagale v primerih, ko ibo naš -poseg dejansko pripdmogel spremembi stvari, ki bo tudi v našo korist.« sovi. Koroški Slovenci trdno pričakujemo, da ne bomo doživeli ponovnega Vetrinja. * . V nedeljo bomo ponovno šli na volišče — tokrat na volitve v državni zbor. Koroški Slovenci bomo izpovedali v volilni celici zaupanje dosedanji vladni stranki, ki je pod vodstvom Korošca dr. Klausa srečno prebrodila vse težave, ki so jih zadnja leta prinesla s sabo. Kanclerja Klausa, ki je ponovno dal zagotovilo, da mala koalicija zanj ne pride v poštev, poznamo kot vzornega politika. oVP-jevski prosvetni minister Drimmel je dekretiral najpomemb- dobitvijo dveh poslanskih sedežev (doslej jih je imela -pet), je izgubila en mandat. Tako ni mogla ponoviti uspeha, .ki ga je dosegla leta 1966 pri deželnozborskih volitvah v drugih zveznih deželah. FPO je prejela 34.704 ali 12,2 odstotka glasov (do seda-j 13, 4 odstotka). Končno je izgubila komunistična stranka svoj edini mandat v deželnem zboru. KPO je -dobila 6571 glasov ali 2,29 odstotka (doslej 2,8 odstotka). Razdelitev poslanskih mest v deželnem zboru je: socialistična stranka 20, ljudska stra-nka 12 in svobodnjaška stranka 4 poslance. Na podlagi absolutne večine bodo imeli odslej socialisti v »zveznem svetu« namesto dosedanjih treh, kar štiri zvezne svetnike, medtem ko izgubi OVP en sedež. S tem se spremeni tudi celotno razmerje v zveznem svetu: socialisti so imeli doslej 28, OVP 26 zveznih svetnikov, sedaj bo novo razmerje 29 SP : 25 VP. Nixon v svojem -poročilu zavrača mnenje, da se Združene države Amerike vračajo v izolacionizem in izjavlja, da je opustil načelo o »dveh vojnah in -pol«, ki je bilo osnova ameriške strategije v -prejšnjih letih (upreti se hkrati sovjetskemu napadu v Evropi in kitajskemu v Aziji in prevzeti manjše obveznosti), marveč da je sprejel strategijo »ene vojske in pol«, češ da ni mogoče pričakovati sovjetskega in kitajskega napada na dveh frontah hkrati, zaradi nevarnosti jedrskega spopada i-n ker je skoraj neverjetno, da bo prišlo do kitajsko-sovjetskega sodelovanja. Glede Srednjega vzhoda Nixon -poudarja, da bodo Združene države smat-rale vsak poskus Sovjetske zveze, da si pridobi -premoč nad tem področjem za hudo nevarno. V nejšo slovensko kulturno ustanovo, slovensko gimnazijo. Sedanja vlada je začela s pripravami za gradnjo lastnega poslopja. Prosvetno ministrstvo upošteva pri dodelitvi subvencij kulturne in gospodarske potrebe koroških Slovencev. Predvsem pa nam zagotavlja vlada pod vodstvom kanclerja Klausa tudi še nadaljnji uspešni gospodarski razvoj. Avstrija je danes oaza notranjega miru in gospodarske prosperitete v osrčju nemirne Evrope. Zato se bomo vsi koroški Slovenci 1. marca odločili za OVP in s tem za nadaljnji uspešni razvoj naše države. zvezi z Vietnamom Nixon obtožuje Sovjetsko zvezo, da je kriva za nadaljevanje vojne, ker pošilja orožje Severnemu Vietnamu. V svoji poslanici Nixon nadalje govori o medcelinskih raketah in ugotavlja, da so imele ZDA 1965. leta 710 raket več kot Sovjetska zveza, medtem ko jih bo imela slednja konec 1970 236 več kot Združene države Amerike, torej bi jih imela Sovjetska zveza 1920, ZDA pa 1054. V istem času bodo sovjetske podmornice oborožene s 300, one ZDA pa s 650 raketami. Glede Kitajske pa pravi, da -bodo ZDA ohranile svoje obveznosti in branile For-mozo, da pa bodo hkrati, skušale izboljšati odnose s Kitajsko ne zato, da bi izkoristile spor med Pekingom in Moskvo, temveč v upanju, da bo Kitajska prej ali slej, pripravljena vrniti se v mednarodno skupnost. Poleg tega Nixon zavrača Brežnjevo doktrino glede vzhodne Evrope in poudarja, da je pripravljen začeti, -pogajanja za izboljšanje odnosov med Vzhodom in Zahodom, kot je to začel lani z Romunijo (obisk te dežele poleti). Jugoslavija in atomska pogodba Odbori za zunanjo politiko na-rodov in družbeno političnega sveta parlamenta so sprejeli v torek, 17. februarja, predlog zakona o odobritvi pogodbe proti širjenju jedrskega orožja in na potrebo odobritve (ratifikacije). Istočasno pa so prikazali tudi znane pridržke Jugoslavije do te -pogodbe. Med drugim je bilo rečeno, da bo Jugoslavija z ratifikacijo dala svoj prispevek k izvajanju te pogodbe, ki navkljub raznim pomanjkljivostim, vendarle pomeni korak naprej v smeri razorožitve in mednarodne varnosti. Z druge strani- je bilo v razpravi poudarjeno, da ta pogodba postavlja v privilegiran položaj države, ki imajo atomsko orožje. Z njim -prav -ta-ko ni rešeno vprašanje kolektivne mednarodne varnosti in se ne predvidevajo konkretni ukrepi atomske razorožitve. Bomba v avstrijskem letalu V prtljažnem prostoru letala »Caravelle« avstrijske letalske družbe Austrian Airlines j-e v soboto prišlo do eksplozije. Letalo je bilo namenjeno iz Frankfurta preko Dunaja v Tel Aviv. Do eksplozije je prišlo takoj po vzletu, vendar se je letalo še srečno r spustilo nazaj na letališče in nihče ni bil poškodovan. Z letalom je potovalo 33 oseb in 5 članov posadke. Policija je takoj po atentatu zaprla letališče v Frankfurtu i-n uvedla preiskavo. Ker je do eksplozije prišlo v oddelku za pošto, ni mogoče, da bi peklenski stroj namestil kak potnik. Ni dvoma, da gre za atentat arabskih teroristov. Zaradi tega atentata so avstrijske oblasti pričele pregledovati vsa letala, ki bi morala vzleteti na Bližnji vzhod. Atentat na letalo v Sviti V Švici je prišlo 21. februarja do letalske nesreče, ki je zahtevala 47 mrtvih, štiri-motorno letalo vrste »Coronado HBICD«, švicarske letalske družbe »Swissair« se je zrušilo na zemljo -pri kraju Wurenlingen, blizu Badna. Letalo je potovalo na progi Tel Aviv—Ziirich—Tel Aviv. V njem je bilo 38 potnikov in 9 članov posadke. Ta atentat je delo organizacije arabskih gverilcev. Ti namreč pravijo, »da je nujno povsod zasledovati sovražne rablje.« Koroški Slovenci! Državnozborske volitve 1. marca bodo odločale o nadaljnji avstrijski usodi za prihodnja štiri leta. Pri državnozborskih volitvah bomo koroški Slovenci podprli Avstrijsko ljudsko stranko (OVP). Zadnja štiri leta so bila leta uspešnega gospodarskega razvoja in nemotenega notranjega miru. Zvezni kancler dr. Josef Klaus se je kot prvi in edini vidni avstrijski politik izrekel jasno proti ugotavljanju manjšine. Kancler Klaus se priznava k reševanju manjšinskih vprašanj v sodelovanju s prizadeto manjšino. Najpomembnejšo slovensko povojno kulturno ustanovo je dekretiral prosvetni minister dr. Heinrich Drimmel. Še letos bodo pričeli z gradnjo lastnega poslopja za slovensko gimnazijo. Od Avstrijske ljudske stranke pričakujemo, da bo uspešneje kot doslej ob sodelovanju manjšine reševala oziroma soreševala tudi še ostala odprta vprašanja koroških Slovencev. Narodni svet koroških Slovencev Nixon o »novi strategiji za mir“ OD TEDNA DO TEDNA 400 VOHLJAČEV V VESOLJU Združene države Amerike in Sovjetska zveza sta poslali v zadnjih letih v vesolje kakih 400 vohunskih satelitov, ki iz velike višine s posebnimi Objektivi fotografirajo in raziskujejo z mikro valovi vsak kotiček Zemlje ter vohljajo za vojaškimi skrivnostmi. V Washin-gtonu so te dni prvič olbjavili natančneje podatke o nebesnih vohunih. Američani trdijo, da je Sovjetska zveza izstrelila lani 32 vohunskih satelitov, kar je rekord. Leta 1968 so jih izstrelili samo 29, leta 1967 pa 22 »elektronskih vohljačev«. Američani so po lastnih podatkih izstrelili lani 21 tajnih satelitov, toda po njihovih podatkih obkroža Zemljo več ameriških vohljačev kot sovjetskih: od leta 1960 so izstrelili Američani skupno 295 satelitov s tajnimi, vojaškimi nalogami. Pri najmodernejših ameriških vohunskih satelitih gre baje za kompletne laboratorije, ki prenašajo televizijske slike in prodre s kamerami z infra rdečimi žarki še tako gosto plast oblakov. V določenih časovnih obdobjih odvrže satelit kaseto s filmom, ki je oprmeljena z zaščitnim ohišjem, tako da pride nepoškodovana na Zemljo, kjer jo nad Pacifikom prestrežejo posebna letala ameršikega letalstva. 30 MILIJONOV KITAJCEV NA SOVJETSKI MEJI Sovjetski zunanji minister Gromiko je obiskovalcem izjavil — tako poročajo ameriški listi — da je kitajska vlada preselila okrog 30 milijonov Kitajcev na sovjetsko mejo. Iz istega vira poročajo, da so se Rusi obrnili na Japonce ter z njimi sklenili dogovor glede graditve tovarn v Sibiriji; pri tem pa so nastale težave. V zadnjem času skušajo pridobiti Italijane, da bi sodelovali pri gospodarskem razvoju v vzhodni Sibiriji. SVETLANI STALIN ODVZELI SOVJETSKO DRŽAVLJANSTVO Sovjetsko vodstvo je Stalinovi hčerki Svetlani Alilujevi odvzelo sovjetsko državljanstvo. Dekret o tem so objavili pred dnevi v sporočilu vrhovnega sovjeta. Dekret pravi, da so Svetlani Ulilujevi odvzeli sovjetsko državljanstvo »na podlagi ravnanja, ki krši uigled sovjetskega državljana«. • Dekret sloni na nekem zakonu od 19. avgusta 1938. Takrat so stalinistične čistke v Sovjetski zvezi dosegle svoj. vrhunec. Znano je, da je Stalinova hčerka med svojim bivanjem v Indiji leta 1967 zaprosila v ameriškem veleposlaništvu v New Delhiju za politični azil. Od tam je prek Švice odpotovala v ZDA. Zdaj živi v Princetownu v zvezni državi New Jersey. Svoje spomine na čas v Sovjetski zvezi je opisala v dveh knjigah. V Princetcnvnu se je spoprijateljila is sosedo Margot Einstein, hčerko pokojnega Alberta Einsteina. Septembra lani je Svetlana v neki ameriški televizijski oddaji izjavila, da je svoj potni list sežgala in da se noče nikoli več vrniti v Sovjetsko zvezo. Že takrat je izrazila upanje, da bo dobila ameriško državljanstvo. GOSPODARSKA POGODBA MED SOVJETSKO ZVEZO IN ZAHODNO NEMČIJO Pravkaršnji veliki posel med Sovjetsko zvezo in Zvezno republiko Nemčijo o menjavi zahodnonemških plinovodskifa cevi za sovjetski naravni plin se delno ujema s podobno »kupčijo stoletja«, ki sta jo v minulem decembru sklenili Sovjetska zveza in Italija. ZahodnememBki gospodarski minister dr. Schiller in sovjetski zunanjetrgovinski minister Patoličev sta v Essnu s svojo prisotnostjo ob podpisovanju po,godbe primerno slavnostno obarvala pogodbo, ki ima sama ob sebi malo slavnostne, in izredno dosti realne vsebine. Glavne točke aranžmaja so naslednje. Koncema Thyssen in Mannesmann bosta sovjetski zunanjetrgovinski organizaciji » Pro-misirimport« dobavila za 1,2 milijona ton debelih jeklenih cevi. S temi cevmi bodo sestavili plinovod od zahodne Sibirije do Marktredtvitza na Bavarskem. Količina, ki jo bosta zahodno nemška proizvajalca poslala v Sovjetsko zvezo, ustreza ob sedanjih zmogljivostih njuni dveletni proizvodnji. Sovjetska organizacija »Sojuznefteks-port« bo po novem plinovodu čez tri leta začela pošiljati zahodno,nemškemu koncernu Ruhrgas A. G. zaihodnosibirski naravni plin. Financiral bo aranžma konzorcij, ki ga sestavlja štirinajst zahodnonemških bank. Le-te odpirajo Sovjetski zvezi za nabavo jeklenih cevi kredit v znesku 1,5 milijarde mark. Vse tri pogodbe, tista o ceveh, tista o plinu in ona o financah, veljajo za dvajset let. V tem času bo ZSSR dobavila ZRN 52 milijard kubičnih metrov naravnega plina. V ozadju teh dveh velikih plinskih prodorov v osrčje Evrope (podobno pogodbo so Sovjeti sklenili lani z Italijo) se skriva novo veliko n af ton osno in plinsko območje tik za zahodnim Uralom, o katerem je konec januarja povedal nekaj več sovjetski časopis »Izvestija«. Sovjetski CK in vlada sta namreč sklenila v tistih krajih razviti nov, orjaški center za pridobivanje nafte in plina. Center naj bi že v letu 1975 dal 100—120 milijonov ton nafte, v letu 1980 pa 230—260 milijonov ton. Na območju, kjer so naftna in plinska ležišča, že pospešeno gradijo ceste, železniške zveze, letališča in delavska naselja. Bolj kot jasno je, da so v tako daljnosežne posle spre teni zelo pisani interesi. Naj očitnejši so seveda -gospodarski, zakaj Sovjetska zveza is tem dvema aranžmajema -najodločneje posega na tržišče nafte in plina, ki je bilo do nedavnega še skoraj, izključno rezervirano za dobavitelje s Srednjega vzhoda, iz severne Afrike -in — »za vsak primer« — morda še delno iz Amerike. Tu pa zdaj prodira konkurenca,, ki nastopa z nižjimi cenami, večjimi ponudbami, vabljivejšim-i kompenzacijami in številnejšimi obeti za širjenj e stikov. NI SLABO PLAČAN A. Ernest Fitzgerald je bil odpuščen iz službe -pri ameriškem vojnem letalstvu, kjer je prejemal mesečno plačo 31.000 dolarjev (okoli 775.000 šilingov). Odslovili so ga, ker j,e zgrešil pri proračunu za izdelavo prevoznega letala C-5A. To je stalo 60 odstotkov več, kakor je znašal proračun Ernesta Fitzgeralda. Zdaj je ta svetovalec v vladnem gospodarskem pododboru ter prejema 82 dolarjev (2050 šilingov) na dan. Poleg tega sestavlja govore -za trgovski vzgojni sklad (Businessmen’s Educa.tional Fun-d), to je zasebno skupino, ki nastopa proti vojni, v Vietnamu. ADOLF VON THADEN PONOVNO VODJA NPD S pesmijo »Deutschland, Deutschland liber alles« se je v nedeljo v Werth-eimu končal kongres zahodnonemške skrajno desničarske »Nationaldemokratske stranke« (NPD). V soboto so Adolfa von Thadena ponovno izvolili za voditelja te stranke. V nedeljo je objavil »Wertheimer manifest«, s katerim ta neonacistična stranka opozarja proti »premikanju rdečih« v Zvezni republiki Nemčiji. V tem manifestu se stranka salma naziva kot »konservativno«, ki se bojuje »izrecno- za ohranitev brezčasovnih vrednot« iin izahteva «pravico samoodločbe za vse narode, tudi nemškega«. NPD izaihteva združitev Nemčije in istočasno izjavlja, da ne more soglašati s protizakonitem odtujevanju delov nemškega ozemlja. Adolf von Thaden je napadel kanclerja Brandta iza-radi bo-nnske -diplomatske dejavnosti z vzhodnoevropskimi državami,. Izrazil je prepričanje, da bodo pripadniki, njegove stranke strnili svoje vrste in dosegli, da bo »Na-tionaldemokratska stranka« postala ena izmed glavnih sil v državi. U TANT V ŽENEVI Glavni tajnik Organizacije združenih narodov U Tant jie imel v sredo, 18. februarja, na zasedanju odbora za razorožitev v Ženevi daljši govor, v katerem j,e opozoril udeležence zasedanja na sklep glavne skupščine svetovne organizacije o »desetletju miru«. Pozval je odbor naj stori vse za sestavo podrobnega programa za razorožitev. Poudaril je, -da je bil prvi korak na -poti razorožitve načet že v preteklem desetletju, da ipa so bili rezultati te pobude zelo skromni, -zlasti zaradi, povečanja izdatkov za oborožitev, ki so lani dosegli 200 milijard dolarjev. Potem ko je izrazil upanje na ugoden po- tek razgovorov med ZDA in Sovjetsko zvezo, ki so se začeli v Helsinkih (kot znano v decembru lani) in se bodo nadaljevali na Dunaju, je opozoril člane odbora za razorožitev na sklep skupščine OZN na mobilizacijo vseh sil za dosego popolne razorožitve. TISKOVNA KONFERENCA GLAVNEGA TAJNIKA OZN Na sedežu svetovne organizacije v New Yorku j,e imel pred kratkim njen glavni tajnik U Tant tiskovno konferenco, na kateri je -dejal, -da je položaj, na Bližnjem vzhodu -ponovno izredno nevaren, da pa samo zelo močni ukrepi lahko preprečijo novo vojno. U Tant je nadalje povedal, da je ostala ustavitev sovražnosti, ki jo je ukazal varnostni svet OZN junija leta 1967, samo na papirju. U Tant je izrazil zaskrbljenost zlasti zaradi položaja ob Sueškem prekopu, kjer prihaja do vsakodnevnih kršitev premirja, ki jih vojskujoče se strani niti ne skušajo tajiti. Po drugi strani je U Tant dejal, da še zmerom verjame v možnost -politične rešitve spora ter da ne soglaša s splošnim pesimizmom glede rezultatov posvetovanj med velesilami. V tej, zvezi je omenil, da predstavniki velesil trenutno razpravljajo o možnosti pošiljanja mirovnih sil Združenih inarodov na Bližnji, vzhod, kar bi lahko po njegovem pripomoglo k trajni rešitvi na tem področju. U Tant je tudi povedal, da obstaja v stališčih velesil nekaj skupnih imenovalcev o številnih temeljnih vprašanjih glede Srednjega vzhoda. AVSTRIJA MODERNIZIRA PLOVBO PO DONAVI Prva podonavska parniška družba na Dunaju (DDSG) bo modernizirala svoj ladijski park in v bodoče z manj ladjami dosegla najmanj enak, če že ne še večji prevozni uspeh. Od leta 1966 so izločili iz plovbe 6 vlačilcev in 43 čolnov, nasprotno pa postavili v obrat dve novi vlačilni ladji. Z modernizacijami in nategnitvijo voznega reda, pa tudi s povečanjem tarif so lahko znižali primanjkljaj v potniškem prometu leta 1969 za 6 milijonov šilingov. V blagovnem prometu so -povečali hitrost plovbe. Primanjkljaj družbe izvira v glavnem od jugovzhodnega prometa, ki sili družbo (ki je sedaj podržavljena), da -ima enako nizke tarife kot vzhodne družbe. Dunajska družba pa, mora ohraniti tudi ta promet, ker obstaja sicer -nevarnost, da -zgubi, del donosne zahodne kupčije. Družba je sedaj naročila za 80 milijonov šilingov pri ladjedelnici v Linzu dve motorni tovorni ladji in dva motorna tankerja. Vse te ladje že gradijo. V ladjedelnici v Koirneuiburgu gradijo -potniško ladjo za 600 oseb. Ta ladjedelnica, ki je povezana z DDSG, gradi nadalje 9 kontejnerskih ladij, za nemško podjetje Johannes Bos v vrednosti 350 mil. šilingov. V Korneubur-gu so od 1955, ko je prenehala sovjetska uprava, zgradili za tuje naročnike 20 ladij za plovbo po oceanih. miiiiiiiiiiminiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||||||||||||||||||||||||||||IHIIII|||ll|||||lllllllllllllllllll,lll,llll,l,,lllll™H,HIIIIIIII,m|llllll,mHW|^||™|Wu||iiiii«iiiiiiiiii|iiuiiiiHiHw TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA — TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - KOMENTAR - TEDENSKO OGLEDALO ...........................................................................................................................................................m............umu..............................iiiiiiiihi.........mini.......tim.......um.......................................................um............ »Južnotirolski p, (Nadaljevanje) Jasno- je, da bosta osrednja politični, organizaciji koroških Slovencev morali tudi v bodoče dosledno imeti, pred očmi nemoten razvoj narodne skupnosti,. Ne bom našteval nerešenih vprašanj. Zdi se mi pa, da bi koroškim Slovencem bilo potrebno -predvsem primemo zastopništvo v raznih forumih, ki odločajo in ukrepajo t-u-di o -naši usodi,. Mišljenje številčnega političnega proporca, ki je udomačeno, onemogoča tako aktivno sodelovanje. Tako koroški Slovenci nimajo zastopnika v koroškem deželnem zboru, ker je pač boleč zgodovinski razvoj privedel do današnje stopnje. Menim, da bo moralo naše prizadevanje iti -predvsem v smer, ki teži po odpravi vsakršnega formalno številčnega gledanja v vseh pristojnih krogih -na deželni in -državni ravni. Geslo »Paket tudi za južno Koroško« se pojavlja v zadnjem času pogosteje — in to predvsem pri mlajši generaciji. Politično zastopstvo -koroških Slovencev bo moralo na osnovi skupne spomenice ikel" in Slovenci iiz leta 1955 pretehtati -položaj, in priti do ustreznih zaključkov. Pri tern ne bomo smeli biti nerealistični, ampak predvsem tudi ne pre-ponižni. Dejstvo, da je Avstrija v -dolgotrajnih pogajanjih dosegla za jiuižnotirolsko skupino obširen paket, nam potrdi pravilnost in -polno upravičenost naše poti. Dialogi: 2. Politika matičnega naroda ima pri oblikovanju narodne avtonomnosti Južnih Tirolcev v Italiji odločilno vlogo, o tem ni dvoma. Kaj pričakujete od politike svoje slovenske matice — kaj bi želeli od nje pričakovati — oziroma od jugoslovanske politične stavbe, s čim bi ukrepala uspešneje in od-ločilneje in kdaj naj to stori? Dr. Vospernik: 2. Južmotirolski problem igra v avstrijski, politiki poleg integracijskih teženj v Evropsko -gospodarsko skupnost najvažnejšo vlogo. Publicistika ter vsa komunikacijska sredstva so posvečala in posvečajo tem vprašanjem dobršen del svoje aktivnosti Tudi s sprejemom operacijskega koledarja in paketa v avstrijskem parlamentu Avstrija svoje vloge zaščitne sile za južne Tirolce ni, odigrala. Nasprotno: Avstrija bo t-u-di v bodoče — kljub zagotovljenim koncesijam — z načrtno kulturno in gospodarsko politiko (na primer z naselitvijo avstrijskih podjetij v Poadižju) skrbela krepko za narodnostno učvrstitev svoje manjšine. Brez dvoma pripada Jugoslaviji -kot sopodpisnici Avstrijske državne pogodbe (in s tem seveda tudi člena 7) odločilna vloga čuvarja nad izvedbo tozadevnih določil. Zdi se torej, da bi se moral prav Beograd odločneje in pogosteje kot doslej zavzemati za uresničitev zajamčenih pravic. Beograd je za to nalogo nedvomno bolj poklican kot Ljubljana,. Tako zaščitno vlogo bi moral Beograd vršiti vedno in povsod, kjer se nudi prilika. Zdi se mi, da tako sicer prijateljsko, a odločno postopanje ne bi motilo tradicionalno -dobrih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo. Prav koroško spominsko -leto (letos mineva 50 let od južnokoro-škega plebiscita 10. oktobra 1920) je ugodna prilika, -da opozori jugoslovanska vlada na nerešena vprašanja in izrazi pričakovanje, da se bodo v doglednem času rešila. Prav zaradi tega tudi, ker se Avstrija glede koroških Slovencev nima bati nobenih iredentističnih -teženj — ne glede na to, da je vsakršno premikanje meja v dobi evropske integracije anahronizem — bi pa morah1 jugoslovanska vlada svoje predstave o rešitvi problemov -nujno koordinirati s koroškimi Slovenci. Do take koordinacije bi -moglo priti, morda ob oficialnem srečanj11 zastopnikov ,koroških Slovencev z za-s toipni' ki beograjske vlade. Slovenija bi morala svojo posredovalo« vlogo- vršiti tudi vnaprej. Tudi. tu je žele11 kdaj- pa kdaj, odločnejših besed, čeprav je slovenska narodna skupnost na Koroške«1 v vseh oficialnih stikih med Koroško- h1 Slovenijo navzoča. Poleg tega pa se dane5 razvija- prek odprte meje živa kulturna k«' munikajcija, ki ,po -svoje ustvarja pri sosedih — seveda tudi pri -politikih — ozračje večje o-dprtoisti in pripravljenosti. Nikdar pa «L bi smelo biti vprašanje koroških Slovence' žrtvovano ;na oltarju dobrososedskih odn«' sov, akora-vno prav mi koroški Slovenci tC dobrososedske odn-ose iskreno pozdravi)a' mo. (Dalje na 6. stran« Otok bleski, kinč nebeški... V ljubljanskem Delu je izšel pred kratkim izpod peresa Janeza Zrneca lep in zanimiv članek o večno lepem Blejskem otoku pod imenom „Polepšana lepota Blejskega otočka”. Poslušajmo, kaj piše avtor sledečega članka, ki ga mi objavljamo v skrajšani obliki: O časih pred naselitvijo Slovanov piše doktor Jože Kastelic: »Na Otoku so ugotovljene skromne sledi prazgodovinske naselitve, oziroma prazgodovinskih stikov s tem terenom od osmega do petega stoletja pred Kristusom. Rimski sledovi na Otoku so problematični, v vsakem primeru pa neznatni...« In dalje: Potem so prišli naši predniki in se naselili ob Blejskem jezeru, o čemer pričajo 'neizpodbitne najdbe okrog jezera in še bolj na samem otoku. Doktor France Prešeren je v svojii pesnitvi »Krst pri Savici« postavil na otok lepo Bogomilo in njenega očeta, ki sta skrbela za žrtvenik boginje Žive. Pesnik je zgodovino otoka dobro poznal, morda gre zasluga pri tem starinoslovcu Breckerfeldu in zgodovinarju Linhartu, ki sta zgolj teoretično domnevala, da je bilo na otoku svetišče 'poganske boginje. Kljub temu, da gre za idealizirana zgodovinska dejstva, nam je Prešeren v čudovitih stihih zarisal skoraj, popolnoma resnično bodobo otoka pred stoletji, otoka, ki ga imenuje »osredek«. Drugo obdobje zgodovinskega razvoja otoka je zdaj mnogo bolj poznano, saj ne temelji več na domnevah, ampak na predmetih, ki jih je odkrila arheologova lopatica. Te izkopanine, večinoma so to skeleti iz mnogih grobov, pričajo, da je bilo na otoku pokopališče iz časov staroslovanske naselitve. Starost grobov ni popolnoma določena, gotovo pa ti grobovi datirajo iz osmega pa nekako do' enajstega stoletja. To bi bilo torej obdobje samostojnosti karantanskih Slovencev do kolonizacije brik-senških škofov. V tretje obdobje otoka pa štejejo zgodnje krščanske kultne dbjekte. Na Blejskem otoku je stala taka cerkev že na koncu osmega ali na začetku devetega stoletja. Po vsej verjetnosti so to sledovi delovanja mi-s ion ar je v oglejskega patriarha Pavlina iz časov vladavine Karla, Velikega. Pavlin naj bi bil prvi, ki je zaoral pogansko ledino Pri naših davnih prednikih. Cerkvica za cerkvico se vrsti Drugo nekoliko večjo iin izboljšano cerkev zasledimo na otoku v času, ko so brik-senški škofje prevzeli oblast nad Bledom in okolico, kar se je zgodilo leta 1004. Škofje s skromno cerkvico na otoku niso bili zadovoljni in zato je verjetno na koncu dvanajstega stoletja zrasla troladijska bazilika v romanskem slogu. Ta je stala skoraj do konca srednjega veka, nakar so jo delno podrli. Pri gradnji njene naslednice, gotske cerkve, so uporabili južno steno zunanje desne ladje. Za spremembo od takratne, je imela nova posebej, stoječ zvonik. Vendar tudi ta pridobitev otoka poznejšim cerkvenim predstojnikom ni bila všeč. Se enkrat je zavel preko poslopja veter drugega sloga, tokrat baroka. Nekatere dele cerkve so podrli in jih spremenjene spet dozidali, povečali so okna in prekrili Viharni aplavzi za Burgtheater v Beogradu Več kot 60 članov slovitega dunajskega burgthcatra je na gostovanju v Beogradu Pretekli teden doživelo viharne aplavze ob uPrizoritvi Goethejeve tragedije »Ifigenija na Tavridi«, v kateri je bila zlasti nosilka glavne vloge Judith Holzmcister deležna največjega priznanja gledalcev, ki jih je Prevzelo klasično poslanstvo humanosti in sprave. * S freske furlanskotirolskega sloga. Z manjšimi dodatki je ta cerkev ostala do danes. Razgaljene skrivnosti skalnega čoka Gradbena dela za obnovo in ureditev otoka so razdeljena v dva dela, in sicer v kulturnospomeniški in gostinski del. »Princip projekta je, da bo ostal otok tak kott j,e, na novo bo zgrajen le manjši gostinski objekt, ki bo odprt ob povečanih obiskih,« je dejal. »Obenem pa bomo spremenili v gostinski prostor tudi spodnji del prolštije.« Po novem bo otok razdeljen v kultuirno-zigodovinski in gostinski del. Prvi bo obsegal cerkev, zvonik in puščavo (hišo poleg) ter dvorišče okrog cerkve. Gostinski del pa V Združenih državah Amerike zavzema napetost v šoli med belimi in črnimi osebami vedno bolj, zaskrbljujoč obseg. Pojav, ki je bil nekoč omejen le na šole v velikih mestih, se je sedaj razširil na vse šole, brez izjeme, kjer obiskujejo pouk učenci, dijaki in študentje črne in bele polti, ali kjer poučujejo pripadniki belcev ali črncev. Ponekod, kot se j,e to zgodilo v New Yor-ku, so dogodki krute rasne nestrpnosti prisilili oblasti, da so na šolah namestile policaje, ki morajo skrbeti za red. Ko so sociologi proučevali vzroke nenehnega naraščanja nestrpnosti v zadnjih dveh mesecih, so ugotovili, da temu ni kriv le različen družbeni položaj prebivalcev na jugu in severu, industrijskih pokrajin i!n 'poljedeljskih ozemelj, temveč, da se črnci in belci vedno manj razumejo med seboj. O tem piše »New York Times«, ki poudarja, da je nerazumevanje združeno z »rasnim ponosom«, ki je pri črncih stopil na mesto »podrejenosti«, prepričalo belo in temnopolto prebivalstvo v Združenih državah Amerike, da so obljube o popolni in pravični šolski rasni integraciji (vključitvi) že preživele. Vzgojitelji in sociologi so si edini v tem, da nenehni odpor južnih rasističnih držav do rasnega vključevanja v šolah, ki jo je ukazalo vrhovno sodišče v Združenih ameriških državah zelo vpliva na upornost temnoipolltih učencev. Po njihovem mnenju, bi ta problem mogli rešiti le s tem, da bi popolnoma obnovili šolski sistem, ki naj bi ne pozabljal, kot ;se dogaja sedaj, upoštevati črnce, kot zgodovinsko, socialno i.n človeško enoto. K temu bi seveda pripomoglo tudi naprednejše stališče upraviteljev in šolnikov. Pri vsem tem ugotavljanju lastnih napak, pa v Združenih državah Amerike še vedlno ni pravega duha strpnosti do črncev. Bivši guverner v Alabami George Wallace, čigar ime je ria novo v ospredju zanimanja zaradi »ljudsike užaljenosti globokega juga« v zvezi z rasnim vključevanjem, je začel akcijo nespoštovanja sklepov vrhovnega sodišča v ZDA in obljubil, da bo kandidiral na predsedniških volitvah leta 1972. bo imel staro gostilno, bivšo proštijo in pa novii 'gostinski objekt, ki bo na novo zgrajen med olbema starima. »Proštijo, ki je včasih služila muzeju, zdaj pa prihaja v gostinsko uporabo, bomo pustili v ^starem baročnem stilu,« je dejal tovariš Janežič. »Cerkev pa bo opremljena kot muzej, vendar ne bo imela te funkcije. V tlaku bodo bosebna okna, skozi katera se bodo lahko videli stari temelji in grobovi. Tudi orgle v cerkvi sodijo med izredne starine. Njih pravo starost so odkrili šele med popravilom, ko so ugotovili, da so, le na zunaj oblečene v nov les, notranjščina pa je iz leta 1641.« Do zdaj cerkveni zvonik za obiskovalce ni bil dostopen, v prihodnje pa bo na o-gled tudi ta. Turisti se bodo lahko povzpeli v zvonik in si ogledali delovanje stare ure in pa seveda zvonove. Redkokje, ali pa celo nikjer ne bi našli tako starih zvonov kot prav v otoški cerkvici. Drugje so cerkvene zvonove pobirale vojske in jih prelile v topove, otoške pa je varovala voda, saj bi bil transport precej težaven. Tako so se ohranili trije zvonovi z letnicami 1719. Na zborovanju v Birminghamu je Wal-lace 15.000 osebam govoril: »Jug sedaj, nadzoruje ravnovesje oblasti, ravno tako bo to ravnovesje nadzoroval leta 1972. Če Nbron ne bo izpolnjeval svoje dolžnosti, bomo sami poskrbeli da ne bo na novo izvoljen.« Navdušeni kriki, ki so tem besedam sledili, so javnost spomnile na leto 1968, ko je Georg Wallace kot kandidat za predsednika Združenih držav Amerike dobil v znaku rasizma 10 milijonov glasov. Seveda daje tokrat Wallace v boju za svoje rasistične ideje največji poudarek rasni integraciji v sedmih šolah na jugu. To integracijo so na jugu v kratkem izvršili, ker je vrhovno zvezno sodišče takoj izdalo nalog za rasno integracijo in zahtevalo od zvezne vlade, da ta nalog spoštuje, preden je kdo mogel protestirati. Za tein je bilo seveda nešteto pritožb: belci so protestirali, češ, da je tak ukaz pro- Dr. France Cigan - odlikovan Prof. dr. France Cigan, dolgoletni uspešni učitelj glasbe na Slovenski gimnaziji v Celovcu in plodovit kulturni delavec, je pred nedavnim postal član Društva slovenskih skladateljev. K temu zasluženemu odlikovanju mu koroški Slovenci iskreno čestitamo. * v ti njihovim tradicionalnim načelom, kar se tiče šolanja njihovih otrok — nekateri starši so celo zbrali denar in začeli graditi nove privatne šole, ki naj bi jih njihovi otroci obiskovali. Guvernerji južnih držav v Združenih ameriških državah so se zbrali v kraju Mo-biile v Alabami, da bi skupaj začrtali strateško pot, s katero bi preslepili, 'kar se šolskega rasnega vključevanja tiče, zvezno vlado. Štirje guvernerji iz Mississippija, Georgije, Alabame in Lousiane niso mogli najti te skupne poti, kljub temu, da so si bili edini v trditvi, da je rasna integracija v šolah za vzgojo škodljiva in da so se odločili, da zavrnejo vsako nasilje pri, reševanju tega svojega problema.« Emil Zola in Lurd Rasno vključevanje v šolah Zmerom večje nerazumevanje med belimi in črnimi v Združenih državah Amerike Po predstavi je bil za dunajski ansambel 'elik sprejem, na katerem sta govorila med drugim avstrijski veleposlanik dr. Peinsipp 'n vodja gledališke uprave dr. Heindl. Kot *adnji je odgovoril upravnik beograjske * name Bojan Stupica. Dejal je, da pomeni kulturna izmenjava krepitev obojestranskega razumevanja in prijateljstva. Jugoslovanska televizija je dvakrat prinesla v ^ctrtumih oddajah poročila o gostovanju »urgtheatra. ^KONCILSKI RADIJSKI POGOVOR T petek, 5. marca, se od 14.15—14.30 po-dHarjajo celovški akademiki v radijski od-aJ' o snovi »Kulturni napredek luči koncila«. Za osnovo jim služi °u$titucija »Cerkev v svetu«, katere misli S.° čredno važne za bodoči razvoj. Prijatelje u'lovne prosvete na oddajo opozarjamo. Emil Zola (1840—1902) je bil nadarjen in plodovit francoski: pisatelj. Bil pa je tudi velik nasprotnik Cerkve. Njegove knjige še danes berejo in prevajajo. Med temi je tudi roman z .naslovom Lurd, ki ga imamo tudi v slovenskem prevodu. Leta 1892 se je Zola napotil v Lurd. Sam je dejal, da bi rad tam videl resnico in da bo potem pisal resnico. Že medpotorna je spoznal v vlaku na smrt bolno Marijo Lebranchu. Izjavil je: če ona ozdravi, bom veroval. Videl jo je ozdraveti, bil je zraven, ko je prišla v zdravniški urad. Videl je tudi drugi čudež, ko je v trenutku ozdravela Marija Lemar-chand, ki je imela ves obraz razjeden od raka. Videl je torej resnico, toda ni veroval in ni pisal resnice. Vrnil se je v Pariz in dve leti pozneje je izšel njegov roman »Lurd«. Marijo Lebranchu je opisal pod imenom Grivotte. V romanu trdi, da se ji je zdravje le trenutno zboljšalo. Komaj pa j.e sedla v vlak, da se vrne domov, ji je postalo slabo. Začela je bruhati kri in je morala v bolnišnico. V resnici je Marija Lebranchu ostala zdrava na poti domov in doma. Poročila se je ter živela do 11. avgusta 1920. Da ibi se je kot neprijetne priče znebil, ji je Zola 1895 ponudil večjo vsoto denarja s predlogom, naj se odseli k sorodnikom v Belgijo. Marija je ponudbo odklonila. Marijo Lemarchand opisuje Zola pod imenom Elise Rouquet. Tudi za njo trdi, da njeno ozdravljenje ni bilo pravo in trajno. Dejstvo pa j,e, da je popolnoma o-zdravela. Na njenem obrazu ni ostalo prav nobenih sledov prejšnje razjedenosti in iz-nakaženosti. Tudi ona se je poročila in postala mati petim otrokom. Dr. Bossarie, takratni zdravnik v lurškem SLOVENCI d&ma in po metu V Mariboru so imeli eno biserno in kar štiri zlate poroke V Mariboru ne pomnijo tako slavnostnega razpoloženja, kot je bilo pred kratkim v poročni dvorani na Rotovžu, ko je občinski odbornik svečano znova „poročil” biserna zakonca Stanka in Zofko Premužak ter kar štiri pave, ki so slavili petdesetletnico skupnega življenja: Alojzija in Jožef Sere, Marija in Henrik Škerget, Lucija in Alojz Gradišnik ter Marija in Janez Visočnik. Prvi zlati par — 74-letna Alojzija in 74-letni Jožef šerc — stanuje v Bistrici pri Rušah. Prvič sta oba rekla svoj da natanko 1. januarja 1920 v Rušah. Torej sta poročena že nad 50 let. 72-letna Marija in 70-letni Henrik Škerget sta se poročila 12. januarja pri Sv. Juriju ob Pesnici. Svoja zlata leta preživljata v Špičniku in se kljub precejšnji starosti še zmerom imenitno počutita. Zlat poljub po jubilejni poročni slovesnosti je bil prav tako sladak kot prvi. Lucija in Alojz Gradišnik, ki imata oba že 73 let in živita v Mariboru, se imata še zmerom tako rada kot prvi dan. Iz Razvanja pri Mariboru sta prišla na Rotovž tudi 74.1etna Marija in 79-letni Janez Visočnik. Krepko sta stopila proti dvorani, kjer sta svoj 50-letni jubilej potrdila z novim da. Jože Horvat-Jaki v New Yorku Razstava sodobnega primitivnega slikarstva Haitija iz Jugoslavije v Galeriji naivnih v New Torku je vzbudila med tamkajšnjimi krogi veliko zanimanje. Na tej razstavi so bila tudi dela Jožeta Horvata-Jakija iz Nazarij. Dva slovenska avtorja v konkurenci Te dni je izbirna komisija mednarodnega festivala kratkih filmov v Obcrhausenu (sestavljali so jo Will VVehling, programski direktor festivala, kritik Jochen Schumann in docent akademije za gledališče, film in televizijo v Beogradu Dušan Stojanovič) na osnovi izbora žirije zvezne komisije za kulturne stike s tujino določila jugoslovanske filme za to pomembno mednarodno prireditev. V njeno konkurenco bosta uvrščena tudi dva slovenska filma, .,Be 1 i ljudje” (kratki igrani film slovenskega debutanta Naška Križnarja, posnel za novomeško „Neoplanto”) in „Ko sem še majhen bil, sem bil zdrav, vesel” (dokumentarec Jožeta Pogačnika). Jože Župančič — sedemdesetletnik Jože Župančič, ki je po rodu iz Novega mesta, se je izšolal za učitelja in je potem služboval v Škofji Loki in v Poljanah, dokler ni za stalno prišel v Litijo. Tam je svoj prosti čas smotrno posvečal sedanjosti in preteklosti Zasavja. Postal je tudi raziskovalec njegove zgodovine, posebej še zgodovine Litije in je svoja dognanja priobčeval v raznih brošurah in časniških prispevkih. Intenzivnejše zanimanje za preteklost pa Župančiča ni odvrnilo od opisovanja novih pojavov; tako je postal tudi prizadeven kronist Litije in njene okolice, o čemer pričajo njegovi številni članki v ljubljanskih dnevnikih od Slovenskega naroda” in „Jutra" do „De-la”. Na svoji življenjski poti se je jubilant sprijateljil tudi z nekaterimi literarnimi delavci in je tako lahko napisal marsikaj zanimivega o Cvetku Golarju, Miranu Jarcu, Slavku Grumu in drugih. Svoje življenjsko poslanstvo nadaljuje tudi kot upokojenec s prispevki za liste in radiotelevizijo. medicinskem uradu, ki, je bil skupaj