Leto LXXH, st. 27
Preis - cena L 1
Uredništvo-oprava: LJubljana, Kopitarjeva 6. Telefofi 4001-4004
Mesečna naročnina 18 lir, za Inozemstvo 31.50 lir.
Cek. raft. Ljubljana 10.650 za naročnino, in 10.394 za inserate Rokopisov ne vračamo

FEBRUAK 1944
PETEK
Die schweren Abwehrkampfe im Osten
Abwehrerfolg im Raum Witebsk - Rowno u. Luzk aufgegeben Erbittertes Ringen um das Bergmassiv von Cassino
DNB Aus dem Fiihrerhauptquartier, 3. I D. Das Oberkommando der Webrmacht ' gib t bekannti	I
Wahrend unsere Truppen am Briik-kenkopi von Nikopol ortliche Angriiie der Sovvjets abwehrten, stehen sie im Raum siidvvestlich Dnjeprope-trovfsk in schwerem Abwehrkampi mit vordringenden Panzerverbanden des Gegners.
Im Kampiraum zwischen K i r o w o-jg r a d und Belaja-Zerkow stiess eine eigene Angrilisgruppe aui beitige ieindliche Gegenangriile. Es entwickelten sich harte Kampfe, die noch andauern.
Im Gebiet siidlich der P r i p j e t -Siimpie brachen wiederholte Angriiie der Sovvjets aui Schepetowka zusam-men, Weiter nordwestllch vvurden im Verlauf erbitterter Abwehrkampie dic Drte Rovih und Luzk aufgegeben.
Zwischen P r i p j e t und B e r c s i n a sovvie im Raum nordwestlich W i t e b s k, Uvo die Sowjets ihre Angriiie crneut aul-liahmen, errangen unsere Truppen gestern loach wechselvollem Ringen einen Ab-vvehrerfolg.
Zwischen 11 m e n s e e und F i n n i -s c h e m Meerbusen stehen unsere Divisionen weiterhin in schwerem Ab-wehrkampi. Besonders westlich N o w -g o r o d , wo bei erlolgrelchen Gegenan-griffen 22 ieindliche Panzer abgeschos-sen wurden, und ostlich N a r w a setzten die Sowjets ihre Angriiie mit starken Kralten lort.
In Siiditalien fiihrte der Feind im Landekopi von N e 11 u n o gestern einige eriolglose ortliche Angriiie gegen die Nordfront. Durch konzentrisehe Gegenangriile vvurden die gestrigen Angrifis-erlolge des Feindes zunichte gemacht.
An der Siidlront wlrd um das Bergmassiv von Cassino erbittert gerungen. Die beherrschenden Hohen blieben in deutscher Hand. Die Verluste auf beiden Seiten sind hoeh.
An der iibrigen Front verlief der Tag ruhig,
Einige {eindliche Flugieuge tvarfen in der vergangenen Nacht Bomben in West. und N o r d w e s t d e u t s c h • I a n d.
Težki obrambni boji na vzhodu
Obrambni uspeh na področju Vitebska - Rovno in Luck izpraznjena - Ogorčeni boji za gorski masiv Cassina
Fiihrerjev glavni stan, 3. febr. DNB. — Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Medtem po so naše čete na mostišču N i k o p o 1 j a odbile krajevne sovjetske napade, so na področju jugozahodno od Dnjepropetrovska v težkem obrambnem boju z napredujočimi oklepnimi oddelki nasprotnika.
Na bojišču med K o r v i m gradom je naletela neka naša napadalna skupina na srdite .sovražnikove protinapade. Razvili so sc hudi boji, ki še trajajo.
Med Ilmenskim jezerom in Finskim zalivom so naše divizije še vedno v težkem obrambnem boju. Posebno zapadno od Novgoroda, kjer je bilo pri uspešnih protinapadih sestreljenih 22 sovražnikovih oklepnikov, in vzhodno od N a r v c so nadaljevali Sovjeti svoje nspade z močnimi silami.
V južni Italiji je izvedel sovražnik včeraj na mostišču N c I t u n a nekaj brezuspešnih krajevnih napadov proti severni četrti. S koncentričnimi protinapadi so bili
Na ozemlju južno od pripjetskih včerajšnji sovražnikovi napadalni uspehi
Sovjetski sunek pri Nikopolju izjalovljen
Berlin, 2. februarja. DNB, Uporablja- j Tudi na odsekih vzhodnega bojišča, mje množičnih boljševiških sil na žariščih i kjer so boji mimogrede popustili, so bolj-feimske bitke je kajpak na enem ali dru- j ševiki znova obnovili svoje napade. Po
močvirij so propadli ponovni sovjetski napadi na Šepetovko. Dalje severozahodno sta bila izpraznjena v teku ogorčenih obrambnih bojev kraja Rovno in Luck.
Med Pripjetom in Berezino ter na področju severozahodno od Vitebska, kjer so Sovjeti ponovno obnovili svoje napade, so dosegle včeraj naše čete po izprememb polnih bojih obramben uspeh.
uničeni.
Na južnem bojišču se vodi ogorčena borba za gorski masiv Cassina. Prevladujoče višine so ostale v nemških rokah. Izgube so na obeh straneh visoke.
Na ostalem bojišču je potekel dan mirno.
Nekaj sovražnikovih letal je odvrglo v pretekli noči bombe na zahodno in severozahodno Nemčijo.
Inozemski znanstvenik o sovjetski laži
•gem mestu moralo dovesti tudi do vdorov v nemške obrambne postojanke. To-Ida vedno znova so prihajali nemški gre-tiedirii in oklepniki v protisunke, da bi zajeli prodirajoče Sovjet«, oziroma jih yrgli nazaj. Dne 31. januarja je pričel Sovražnik z novimi napadi na mostišče Nikopolj. Štiri dni so se Sovjeti s tremi strelskimi divizijami in deli dveh nadaljnjih divizij zaman zaganjali proti nemškim postojankam. Nemški grenadirji so odbili vse sovjetske sunke in obdržali jglavno bojno črto trdno v rokah. Boljševiki so pri tem izgubili 22 od 45 napa-'dajočih oklepnikov, na odseku neke divizije pa nad 3000 mrtvih in ranjenih. Na drugem mestu mostišča je boljševikom uspelo doseči krajevni vdor in se z močnimi silami zakopati v nemških jarkih. Nato sta dve ojačeni grenadirski četi napadli vdorno mesto iz vzeli Sovjete v klešče. Po silovitem ognju težkega nemškega orožja, ki je Sovjetoin zadal hude izguba, je grenadirjem uspelo vzpostaviti staro glavno bojno črto
izjalovljenju obkolitvenih napadov pri Vitebsku je sovražnik v zadnjih januarskih dneh otipaval nemške postojanke jugozahodno od Smolenska in je napadel z dvema bataljonoma odsek neke rensko-vvestfalske grenadirske divizije, da bi zavzel neko za nemškimi bojnimi črtami ležečo višino. Pri tem je uspelo močnejšim sovražnim silam prodreti v ranih jutranjih urah v širini okoli 900 m v glavni strelski jarek, in zavzeti nek kraj. Toda že po nekaj urah so nemški grenadirji v žilavem pouličnem boju očistili kraj, zajezili vdorno mesto in stisnili boljševike v širini 200 m. Opoldne je bil nato sovražnik z drugim sunkom popolnoma razbit in večina napadalcev je padla. Ostanek obeh sovjetskih bataljonov z 10 častniki in 38 možmi je prišel v ujetništvo. Zaplenjenih je bilo 32 strojnic, 5 protitankovskih pušk, 3 metalci min in številne avtomatske pištole. Že v prvih popoldanskih urah je bil tako sovjetski napad popolnoma razbit.
Slepilna sprememba sovjetske ustave
Stockholm, 2. febr. Zunanji minister Molotov je imel pred v Kremlju zborujočim Vrhovnim Sovjetom pomemben govor. Bavil se je s preosnovo komi-sarijata za narodno obrambo ter komisari-jata za zunanje zadeve iz dosedaniih sovjetskih državnih komisarijatov v ljudska komisarijata posameznih zveznih republik.
Molotov je dejal, da je svet ljudskih komisarjev mnenja, da je to vprašanje postalo sedaj pereče. Pri tem ne gre za običajno preobrazbo dveh ljudskih komisarijatov, temveč predvsem zato, da prevzamejo zvezne republike nove odgovorne naloge. Te naloge se tičejo v prvi vrsti obrambe in mednarodnih odnosov z drugimi državami ter v zvezi s tem važnih izprememb cele sovjetske države. Po zaključku debate, ki so se je udeležili delegati iz mnogih sovjetskih republik, sta obe zbornici vrhovnega sovjetskega sveta soglasno sprejeli od Molotova predlagane predloge. Glasovanje je bilo izvedeno z dviganjem rok.
Diplomatski dopisnik DNB-ja dr. Sieg-Iried Horn piše k preosnovi sovjetsko-ruskih ljudskih komisarijatov za narodno obrambo in za zunanje zadeve, ki naj bi bila izvedena v smislu obširne decentra-
lizacije in avtonomije, sledeče:
Ukrep, ki je sedaj postal dejstvo, je bil znan že po napovedi angleških listov. V resnici pa gre le navidezno za decentra-lističen ukrep, dejansko pomeni vse to tako notranje- kot zunanje politično oja-čenje centralističnega vodstva v Sovjetski zvezi. S tem bo Moskvi omogočeno, da bo pri vseh važnih zunanjeoolitičnih in gospodarskih odločitvah, ki bodo obravnavane v medzavezniških odborih, lahko nastopila z morda odločilno večino glasov. Ta stvar jc spravila k razmišljanju tudi že nekatere britanske in ameriške liste.
Posebno pereč pa je postal ta ukrep zaradi rešitve vprašanj, ki stoie v zadnjem času v osoredju svetovno-političnega zanimanja. Državam, oziroma pokrajinam, ki bi jih Sovj. Rusija posredno ali neposredno rada dobita pod svojo oblast, naj bi bil s pričaranjem nekake avtonomije olajšan skok v neznano, za Angleže in Ame-rikance pa istočasno zgrajen zlat most, ki bi jim omogočil sedaj tudi javno priznanje sovjetskih ekspanzijskih teženj, to se pravi predvsem moskovskih želj po Poljski, ne da bi si morali pred svetovno javnostio naprtiti breme, da so zavrgli Atlantsko listino.
Bruselj, 1. februarja. Zaradi sovjetske trditve, da so poljske častnike v Katynu umorili Nemci, objavlja belgijski tisk stališče ženevskega profesorja Speleersa, ki je svoječasno pripadal zdravniški komisiji za preiskavo katynskih umorov. Profesor Spcleers je izjavil: »Zaradi tega, ker so trditve sovjetsko-ruske preiskovalne komisije v očividnem protislovju z znanstveno dokazanimi ugotovitvami medevropske komisije in ker postaja s tem sporno vprašanje naše časti, ne moremo ostati tiho ter moramo ugotoviti na poročilo, ki ga je razširil moskovski radio. Zaradi tega hočemo opozoriti na sledeča dejstva: 1. Mi smo izvršili svojo preiskavo v popolni svobodi, po lastni vesti in brez vsakršnega nemškega vpliva. 2. Naša komisija se je pri preiskavi
in pri izdelavi svojega poročila opirala izključno na znanstvene izsledke. 3. Naši znanstveni zaključki so prinesli neovrg-Ijiv dokaz, da so bili poljski častniki pokopani najkasneje med mesecema marcem in aprilom 1940, o čemer priča tudi starost na grobovih zasajenih dreves. To dejstvo nadalje potrjujejo dokumenti, najdeni pri mrličih, izmed katerih datirajo najmlajši z dne 22. aprila 1940. Isto iz haja tudi iz ugotovljenega razkroja možganov, iz prašnatega stanja lobanjskih kosti ter iz izpovedi okoliškega prebivalstva, ki ga je zaslišal profesor Orsoz v njegovem materinskem jeziku in brez vsakega vmešavanja Nemcev. Vse to dokazuje, da so bila trupla pokopana pred prihodom nemških čet v Smolensk v juniju 1941.
Glasovi o preosnovi moskovske zunanje politike
Stockholm, 3. febr. »Dai!y Express« piše, da se morajo smatrati od sovjetske vlade najavljene reforme zunanjega in obrambnega komisariata kot važen prispevek k odločitvam v vzhodni Evropi. Če bi sovjetska vlada zahtevala interesna področja v vzhodni Evropi, potlej bi v vsakem primeru prišle baltske države pod ta področja. Če bi si pa te države hotele svobodno izbrati lastno politično pot, potlej bi mnogo argumentov, ki danes govore proti sovjetski zahtevi, odpadlo. Nadaljnja posledica moskovskega sklepa bo, da bodo ojačili moč glasov sovjetskih narodov v mednarodni politiki.
Beograd, 3. febr. Priznanje avtonomnih pravic posameznim zveznim republikam Sovjetske zveze ironizira srbski tisk. »Obnova« vidi v tem novo slepilo, ki naj prevari tiste narode, ki jih želi Stalin sprejeti v zvezo sovjetskih republik, in tako podvreči ves svet svojemu režimu.
Ženeva, »Associated Press« piše: Sovjetski načrt, da odobri 16 članom — republikam — Sovjetske zveze dokaj visoko stopnjo suverenosti, bodo imeli daljnosežne posledice. Prvič bo s tem imela Sovjetska zveza 16 glasov v kaki bodoči povojni zvezi narodov, dočim bodo Združene ameriške države imele zgolj en glas. Nadaljnja zanimiva točka, ki pa morda ni tako očitna, vendar pa vsekakor možna, je, da bo ta »nova Commonvvealth« predstavljala popolnoma prilagodljivo organizacijo, ki bo lahko popolnoma neovirano brez otežkujočih anektiranj ali zmanj-
i sami bomo povedali svetu svoje mnenje'
Riga, 3. febr. Latvijski dnevnik »Tevija« piše k najnovejšemu Stalinovemu slepilnemu manevru: Po dovršeni »likvidaciji« kominterne, brezbožniškega gibanja in sličnih ustanov je pričel Stalin sedaj z »za sovjetske razmere posebno revolucionarnim ukrepom«: spremembo sovjetske ustave. S tem se navidezno oddaljuje od načel leninizma, čeprav istočasno priobčuje novo knjigo, v kateri podčrtava neomajno zvestobo boljševizma do načel svojega ustanovitelja.
Kako izgleda prav za prav najnovejši sklep Moskve, se sprašuje latvijski list? Vemo, da bodo praktično tudi še nadalje židovski moskovski komisarji enako vodili življenje in politiko sovjetskih republik, in to čisto vseeno, ali se bodo ti komisarji posihmal nahajali v Moskvi ali pa v prestolnici Kazakstana. Vemo, da bodo židovski polilikanti enako gonili množice sovjetskih narodov tudi še nadalje v vojno, in to čisto vseeno, ali se bodo odslej imenovali sovjetska aH kazakstanka vojska. Praktično ne bo nobene razlike.
Po novem Stalinovem ukrepu pa vemo nekaj drugega: Na podlagi nove izpre-membe ustave bi se utegnili sedaj nekega dne pojaviti v Londonu in Washingtonu poslaniki »sovjetske Latvije«, da predajo angleškem kralju ali mistru Rooseveltu poverilna pisma, Anglija in Zedinjene ameriške države se bosta morali s tem zadovoljiti, Nas pa ne zanima, kakšno stališče bodo v tem pogledu zavzeli v Londonu ali Washingtonu. Mi odklanjamo ta
novi moskovski poskus, da bi kjer koli na svetu govorili v našem imenu. Mi sami bomo tisti, ki bomo svetu povedali naše mnenje in ne od Moskve plačani najemniki.
Angleško nezaupanje v teroristične tolpe
Bruselj, 1. febr. Novi francoski propagandni minister je izjavil po poročilu pariškega dopisnika bruseljskega lista »L'Avenir«, da je upanje Angloameri-kancev, da bodo v svojim izkrcevalnim poskusom istočasno začeli upor v Franciji, nepravilno, ker je »ugodni čas že minul«. Na vprašanje, ali hoče minister s tem reči, da je teroristična nevarnost trenutno manjša, je slednji odgovoril: »Terorizem je dosegel svoj višek in se nahaja sedaj že na upadu. Angleži teroristom dejansko ne pošiljajo več nikake-ga orožja. Nedavno smo dobili v roke SOS klic teroristov, ki so prosili Angleže, naj jim pošljejo orožja in živil. »Sredi poti, na katero ste nas sami spravili, nas puščate na cedilu«, pravi poročilo. Na vprašanje, čemu pripisuje minister to angleško obnašanje, je odgovoril: »Mislim, da Angleži terorističnim tolpam nič več ne zaupajo in da se boje, da bi se slednjim dobavljeno orožje iahko nekega dne obrnilo proti njim samim.«
da l>o Moskva utegnila mnogo akcij, katerih izvedbo so oviralo kakršne koli politično obveznosti, prenesli na tako-zvane »suverene« zvezne države. Romun-ski list daje prt tem sledeč konkretni primer:
Če bo Molotov končno podal kako garancijsko izjavo, da Moskva nima zahtev do Dardanel, |>otlej bosta zunanja ministra armenske azerbojdžamsko sovjetsko republike utegnila staviti svojo lastne nacionalne zahteve. Gesta Policija Pilata, 'ki si svoje roke v nedolžnosti umiva, bo poslala v sovjetski- diplomaciji ,po uvedbi nove ustavo že obredena.
Stockholm, 3. febr. Po vesti newyor-škega dopisnika lista »Svenska Dagbla-det« so politični krogi v Washingtonu zaskrbljeni radi spremembe ustave Sovjetske zveze. Ta ukrep označujejo kot »nov eksploziven Molotov cocktail »in izjavljajo, da je ta korak zelo značilen za vlogo, ki io namerava igrati Sovjetska zveza v povojni Evropi. Očividno hoče Moskva pokazati Washingtonu in Londonu, da lahko pripravi zahodnim velesilam težkoče in ustvari probleme. Splošno mislijo, da bo izprememba ustave Sovjetske zveze koristna za politično nadzorstvo nad Baltikom in drugimi obmejnimi ozemlji,
Amsterdam, 3. febr. Državni tajnik Hull je izjavil, tako poroča Rcuter, na vprašanje zastopnikov tiska glede novega reda Sovjetskih komisarjev za zunanje
Stolnica v Ferrari porušena
Milan, 1. februarja. Pri ponedcljskera angloameriškein strahovalncn, napadu na mesto Ferraro, ki je bil usmerien predvsem na glavno prometno žilo v središču mesta, je bila zadeta tudi zgodovinska stolnica. Enako je bile porušenih še več starih monumentalnih cerkva, pokopališče, bolnišnica in številne stanovanjsko hiše.
Potres uničil turško mesto
Ankara, 1. februarja. Potres, ki so ga čutili v vsej Turčiji in ki ga je zabeležila tudi potresna opazovalnica v Jeni, je porušil turško mesto Gerede (25.000 prebivalcev). O številu žrtev potresne katastrofe še ni nič znanega. Vse zveze med observatorijem v Kandiliji in Istambulom so pretrgane.
Izgube komunističnih tolp
Zagreb, 2. febr. Hrvaška poročevalska agencija javlja, da znašajo izgube komunističnih tolp v januarju preko 20.000 mrtvih, ranjenih in ujetih Poleg tega se je na osnovi zakona o pomilostitvi predalo hrvaškim oblastem preko tisoč članov uporniških tolp.
Napad na Marshallske otoke
Tokio. Glavni stan javlja, da ^o močne sovražnikove in pomorske sile dne 30 januarja pričele napad proti japonskim oporiščem na Marshalskih otokih. Japonske suhozemske in pomorske edinicc so sedaj v silovitih obrambnih bojih proti napadalcem.
Stockholm, 2. febr. K napadu na Marshallske otroke javlja iz Newycrka datirano poročilo »United Pressa«, da zadevajo severoameriške čete na od ure do ure rastoči japonski odpor. Z vojaškega mesta poročajo, da jc izkrcanje na Mar-shallskih otokih mnogo nevarnejše podjetje kot izkrcanje na Gilbertovcm otočju. Severoameriško ljudstvo pripravljajo na velike izgube Gotovo je, da so se Sevc-roamerikanci spustili v nevarno podjetje.
Vatikan bo poslal zastopnika na Finsko
Helsinki. Finska lista »Uusi Nupmi« in »Ilelsingen Sanomat« smatrata nameravano imenovanje stalnega papo-škega zastopnika v Finski zn dogodek največjega pomena. Ustanovitev tega poslaništva, tako pišeta lista, je dokaz za interes in simpatijo, ki jo izkazuj« Vatikan Finski. Poseben pomen pa šfi ima ta dogodek, ker je Finska prva skandinavska država, v katero odpošlje« Vatikan svojega stalnega zastopnika,
»Neumni in zločinski vladar«
Berlin, 1. februarja. Reuterjev posebni dopisnik poroča iz Barija, da je grof Carlo Slorza imenoval v svojem zaključnem govoru na konferenci političnih strank kralja Viktorja Emanuela kot »neumnega, podlega, malopridnega in zločinskega vladarja« ter da jc napadel njegovo vlado kot »majhnega gnijočega mrliča«.
Zastopniki so ob koncu konference sprejeli sklep, v katerem zahtevajo kraljev odstop in pozdravljajo osnovanje vlade, ki bi jo tvorile vse na konfercnci zastopane stranke.
Znani italijanski komunist aretiran
Iz severne Italije, 3. febr. Znani komunist Rovedo, ki je bil za časa Ba-doglieve vlade poverjen z vodstvom industrijskega delavstva v severni Italiji, jo bil v Rimu aretiran. V zadnjih dneh je radio Bari ponovno izjavil, da spada liovedo med vodilne italijanske državnike in je prevzel vodstvo italijanskega industrijskega delavstva v južni Italiji.
sevanj suverenosti novih članov zviševala	zadeve in državno obrambo, da ta na-
svoje število članov.	črt ni bil »pri obisku v Moskvi posebej
Bukarešta, 3. febr. »CnrentuU opo-	obravnavan«, toda da so že tedaj gotovi
zarja v četrtek pri razmotrivanjih o po-	vladni uradniki nanj namigovali. Sicer pa
sledicah moskovske izpremembe ustave,	je to izključno zadeva Sovjetske zveze.
Nevarnost boljševizma v Evropi
Madrid, 3. febr. Španski tednik »Espa-nol« priobčuje pod naslovom »Previdnost pred Sovjeti«. Nova taktika uspavanja narodne vesti. Evropa je izpostavljena nevarnosti boljševiziranja, dolg članek, v katerem piše med drugim:
»Boljševizem je na višku svoje agitacije in izkorišča dober položaj, v katerem se nahaja napram Angliji in Zedinjenim ameriškim državam, da sleherni dan oja-čuje svojo agitacijo. Njegov cilj je, ustanoviti sovjetsko republiko v Severni Afriki. Mnogo dokazov je, da se Angleži in Amerikanci pač zavedajo grozeče nevarnosti, toda ne morejo sc ji zoperstaviti. Edinost zaveznikov je v teh kritičnih tre-
nutkih glavni pogoj vojne. Ker sedaj ne morejo ničesar podvzeti, menijo, da bodo po končani vojni utegnili zavreti boljševizem. Napram Francozom in drugim sredozemskim narorjom uporablja boljševizem sedaj novo sredstvo Z dobre pretehtano agitacijo poskuša uspavati vest, ten-kočutnost in zaskrbljenost, ter postavlja trditev, da se je boljševizem že temeljito spremenil, da obstoja neka sličnost med boljševizmom in krščanstvom, da bo boljševizem rešil zahodno kulturo, da bo v Franciji »zmeren komunizem«, da bo v novi Evropi francosko-sovjctsko prijateljstvo predstavljajo temelj vsega življenja, in tako dalje.
-II-
Churchill o bodočih bojih
Ženeva, 2. febr. Churchill je v ne
Madrid. Zaradi napovedi ameriške vlade, da bo odslej ustavila petrolej-ske dobave Španiji, so španske oblasti izdale nova določila glede razdeljevanja petroleja. Odslej ne bodo zasebniki prejeli za mesec februar bencina.
Milan. Lovski oddelki novega italijanskega letalstva so po uradnem poročilu letalskega ministrstva sestrelili pri anglo-ameriških terorističnih napadih na področje Udine 28. in 30. januarja pet sovraž-kršnih še nikoli "ni "poznala kaka vlada i nikovih letel, od tega dva Stirimolornika. v z"odovuu.	I Dve italijanski letali sta bili izgubljeni.
>kcm pismu izjavil nekemu vladnemu kandidatu, da bremena vlade niso bila nikoli tako težka kot doslej, Izvojeva-nc so bile velike bitke, pri čemur se je vojna sreča izmenoma nasmihala zdaj eni, zdaj drugi strani. Čakajo nas pa še večje bitke, ki jih bo občutila vsa Anglija. Na vlado pa se. zgrinjajo zunanje in notranje politični načrti, ka-
Kratka poročila
Amsterdam, 2. febr. Britanska part* čevalska služba javlja, da je anglcild kralj sprejel v Buckinghaniski palači po« veljnika invazije generalnega poročnika Karla Spaatsa, vrhovnega poveljnika ameriških strateških bombniških kotrandosov ter zračnega maršala sira Arthurja Tc-derja, namestnika vrhovnega poveljnika.
Beograd, 1. februarja. Za komunizem v Srbiji ni mesta, piše »Novo Vreme«, To pa zato, ker ima peklenski načrt da bo uničil srbski narod, kateri mu je na poti pri njegovem načrtu, da bi boljše-viziral Balkan. Zakaj brez uničenja Srbov ne bo nikdar Balkan komunističen. Komunisti pa bi morali vedeti, tako poudarja list, da bo srbski narod v tem boju zmagal, ker je danes enoten in strnjen v svoji obrambni fronti.
Milan. General Gariboldi je bil pred posebnim sodiščem za obrambo fašistične republike obsojen na smrt, ker se je ak-tivno udeležil Badoglieve zarote. Sodba jo bila, tako javlja rimski radio, že izvršena.
Tokio, 2. 2. Tajili državni svet je na svoji seji v sredo enoglasno odobril ustanovitev japonskega poslaništva na Hrvaškem.
Istambul, 2. 2. Turška javnost je zelo pozorna na neko ameriško vest, ki pravi, da bo vlada Združenih držav skupno z ameriškimi tvrdkami zgradila iz Perzijskega zaliva vzdolž Sredozemskega morja petrolejski vod ter velike rafinerije v Ale-ksandriji, pri čemer namerava prevzeti ameriška vlada 40 odstotkov kapitala pe-trolejskih koncesij v Kovietu in nn Bahre-inskih otokih, kateri spadajo k Saudskl Arabiji.
Helsinki, Uradno poročajo, da je sklenil Vatikan ustanoviti v Helsinkih po« slaništvo (Nunciaturo), čim bodo to dopuščale prilike.
Fuhrepjev odgovor slovenskim kmetom
Prezldent gen. Rupnik na zborovanju podeželskih beguncev v frančiškanski dvorani sporoča slovenskemu kmetu Fiihrerjev odgovor na izraze lojalnosti in hvaležnosti — Bivši nar. poslanec škulj govori v imenu stoven. podeželja
Ljubljana, 3. svečana. Danes ob desetih je napolnila množica beguncev do zadnjega kotička frančiškansko dvorano. Zastor odra je bil ojtrašen s slovensko trobojnico ln dvema kranjskima orloma.
Dvorana jc bila do zadnjega mesla zasedena z možmi, begunci z Dolenjske, Notranjske in Ilele Krajine. Rilo jih je preko 1000. Zborovanja so sc udeležili vsi župani in župniki-bcgunci (okrog 00), bivša banska svetnika Skrabcc in Pove, bivi poslanec dr. Lavrič. G. prezidenta je sprendjal g. podpolkovnik Kregar.
Ko je stopil v dvorano gospod prezi-'dent divizijski general Rupnik s spremstvom, je zavel po dvorani pravi vihar. Vsa množica je sloje ploskala in vzklikala gospodu prezidentu. Ko je sedel gospod prezident za zeleno mizo na odru, je vstal gospod Škulj, bivši poslanec, in ga takole pozdravil:
»Ko se je 19. dcccmbra 1913 prišel odbor za dolenjske, notranjske in belokranjske begunce zahvalit gospodu prezidentu za njegovo skrb, jc bil nad vse ljubeznivo sprejet. Potožili smo gospodu
prezidentu naše težave in se mu zahvalili, da je izposloval ustanovitev slovenske domobranske vojske, ki nam bo spet vrnila dom in omogočila pošteno življenje. (V dvorani sc je utrgal plaz navdušenega vzklikanja našim domobrancem.) Prosili smo gospoda prezidenta, naj se zahvali nemški vojski za njen boj z našimi uničevalci komunisti. Prepričani smo, da nam bodo nnši domobranci s pomočjo nemškega vojaka očistili deželo komunistične nadloge.
Odbor za begunce jc prosil ledaj gospoda prezidenta, naj sporoči na najvišja mesta velike nemške države izraze naše hvaležnosti in brezkompromisne lojalnosti. Gospod prezident jc radevolje ustregel naši prošnji.
Danes nnm, gospod prezident, vračate
Tej stanovski organizaciji bo kot zastopnik kmetovalcev pokrajine načclo-val eden izmed vas. On kot pripadnik kmečkega stanu najbolje pozna vaše težave in potrebe in on bo kot najme-rodajnejši skrbel za obnovo in napredek našega, od komunističnih tolovajev uničenega poljedelstva. On bo najlaže vodil vsa dela ita tem področju vam v prid. Tudi njegovi najbližji sodelavci v vodstvu — po številu trije — bodo kmetje. Temu vodstvu bodo dodeljeni še zastopnica kmečkih žena, zastopnik kmečke mladine in zastopnik poljedelskih delavcev.
Zastopstvo vašega stanu bo na ta način povsem v rokah kmetov samih.
sti nam daje poguma za veliko prošnjo. Gospod prezident, Vi uživale popolno zaupanje pri Vodji. Bodite tolmač te naše želje. Občudujemo Nemcc v njihovem brezmejno požrtvovalnem boju za veličino in samostojnost domovine. Pa tudi v slovenskem srcu gori ista želja, da bi zgradili svojemu narodu lepšo bodočnost. Kužni dih komunizma, ki je zavel preko naše zemlje, nima s slovenskim srccm nič skupnegn. To je lc frnmasonsko židovska navlaka, ki se sedaj čisli z naše zemlje.
»Zato prosimo — je med viharnim odobravanjem dejal govornik — naj veliki nemški Fiilirer, najmočnejši i gali iz objema njegove družine."Vlačili
f Franjo Armeni
Med žrtvami komunističnega divjanja v novomeški okolici po badoglijevski izdaji, je padel tudi gospod Franjo Armeni, obč. tajnik v Toplicah. Rodil se je 3. dec. L 1899. v Blagovici na Gorenjskem. Mlad j® prišel v Toplic« za obč tajnika in organista in je svojo službo vestno opravljal celih enaindvajset let Prevzel je tudi mesto zastopnika pri Vzajemni zavarovalnici. S pametno besedo in dobrim nasvetom je številne kmete prepričal o koristi zavarovanja in jim tako pripomogel, da ob nezgodi niso ostali brez pomoči. Sredi marljivega dela v najlepši moški dobi — saj še ni dopolnil 44 let — so ga iztr-
mož v sodobni Evropi, izdejstvuje in
Sami že veste, da so storjeni mnogi j tudi uresniči želje slovenskega naroda
ukrepi, da se naše uničeno poljedelstvo
. „ . .	popravi in obnovi, vidimo pa tudi, ka-
obisk. Prišli sle med svoje zveste, da jim .ko je naša pokrnjina vsak dan bolj sporočite odgovor najvišjih krogov veli- j varna, da se boste mogli v najkrajšem ke Nemčije na izraze našo hvaležnosti in ' času vrniti nn svoje domove in pričeti
lojalnosti. Prišli sle med nas, da sc Vam moremo zahvaliti za vse. Danes se Vam zahvaljuje trpeči kmet kot edinemu, ki ste mu v najtežjih časih slopili ob stran. Gospod prezident, prav lepa hvala za vsel«
Govor prezidenta generala Leona Rupnika
Moji dragi slovenski kmetovalci I ' Kadar koli so našo domovino zadele ln razdejalo vojne ali druge pogubne nesrečo, vedno je slovenski kmot s svojo marljivostjo, pametjo in zaupanjem v Boga zastavil svoje sile, da je vse popravil in obnovil. On je bil tisti, ki je vedno ohranil zvestobo naši skopi remiji in je polagoma napravil iz nje vrt, da — lahko rečemo — mali zemeljski raj, ki smo bili nanj tako ponosni in ki smo ga vsi ljubili.. Naš podeželski rod pa je poleg lega mogel dajati vedno nove delovno silo mestom in trgom, cerkvi in šoli, umetnosti in znanosti, trgovini in obrti ter vsem drugim področjem človeškega udejstvovanja. Ti možjo kmečkega rodu. ki so po veliki večini ostali zvesti / domači grudi in svojemu kmečkemu rodu. iz katerega so izšli, so mnogo pripomogli k izgradnji naše slovensko narodno skupnosti. Bili smo zato na najboljši poti, da vzrastemo v nastajajočo skupnost evropskih narodov kot majhen, toda sposoben in ugleden član.
Toda prišel jo — najprej nepoznan, skrit in zahrbten — sovražnik, iidov-stvo, s svojimi strupi. Samoljublje, do-bifkaieljnost, zavist, razredno sovraštvo želja po uživanju so odtujili najprej po-cdinca, nato posamezne skupine in nato celo stanove domači zemlji in narodu, ki so jo obdelovali. Čim bolj pa so so ti odpadniki lidajali judovskemu zapo-ljivcik tem bolj so hoteli z vpitjem in hruščem zakriti svojo notranjo odtujitev od narodno skupnosti. Pri tem pa so na vsa usta rabili znana gesla o narodu in domovini.	*
Tako je postal majhen del našega naroda zrel, da preko strankarske parlamentarno demokracije povsem pade t roke judovskemu svetovnemu sovražniku. Čini jo. (o poslalo vidno, je judov-stvo zapustilo svojo tedaj skrilo rovn-renje, je postalo odkrito nasilno in nas jo po svojih poslušnih slovenskih zločincih in zapeljancih ščuvalo proti naši širši domovini — Evropi. No da bi se loga zavedal, jo bil slovenski narod gnan v upor, v vojno in končno v na.igrši samomor — samomor v boljševizmu.
Tu pa so jo — hvala Bogu — Judom in njihovim domačim pomagačem postavil po robu slovenski kmet. V svoji kot skala trdni zvestobi do rodne grude, ljubezni do starih običajev in Boga je zagrabil za oroljc in vzdržal kljub temu. da so jo položaj zilcl obupen. Kakor tolikokrat v zgodovini je tudi sedaj kmet rešil našo čast in naš obstanek ter so ni dal ubili v boljševizmu.
Hrabremu kmetu in njegovim bore čim so sinovom jo prišla pomoč, pomoč najboljših vojakov na svetu in njihovega velikega Fiihrerja. S tem pa je prišla tudi pomoč in podpora vsemu slovenske mu narodu. Tako smo bili priznani za člana družino evropskih narodov, naše domoliranstvo pa je naši narodni skupnosti pokazalo pot do rešitve. In zopet so najzvestejši sinovi našega naroda, kmetje, ki so od leta 1911. daljo prestajali najtežje in žrtvovali največ, najprej — in preden je gospoda to storila — spoznali naš položaj, prišli k meni ter me prosili, da sc v njihovem imenu
zahvalim nemški vojski za pomoč in da velikemu Fiihreriu Evrope javim, da so pripravljeni vzdržati v boju in delu proti komunizmu.
Tako so — bre« politikov in diplomatov — naši pošteni in verni kmetje obrnili na naš mali slovenski narod pozornost za vso Evropo borečega se Fiihreria nemškega naroda in krmarja evropske usode.
Bil sem zato v nedeljo, pri slovesni proslavi enajstletniee narodnoso-rinlističnegn prevzema oblasti, ponosen, ko sem pred zbrano nemško oklepno divizijo slišal skupinskega vodjo g. ge-
z rednim delom. Prepričan sem, dn boste, moji ljubi kmetovalci, tudi sedaj, ko sta obnova in varnost že na poti, kot vedno storili vse, kar je v vaši moči, za lastno korist, zn korist vsega slovenskega naroda, kakor tudi za_ novo, socialno in narodnostno urejeno Evropo.
Gospod Skulj se je v toplih besedah zahvalil gospodu prezidentu za njegove, tako razveseljive vesli in prisrčne besede: »Gospod prezident, Vaše besede so nam vlile novega poguma. Zdi se nam kot da nam je ob najhujši stiski ponudila roko v rešitev čudovita moč. Ne morem Vam reči drugega kot hvala lepa, Bog plačaj 1 Gospod prezident, povedali sle nam, kako so bili na najvišjem mestu sprejeti izrazi lojalnosti in hvaležnosti trpečega slovenskega kmeta. Vodja velike Nemčije, ki kroji usodo velikim narodom tudi naš narod ni' pozabil. Saj ima slovenski narod kot veliki evropski narodi tudi svojo kulturo in svojo zgodovino. S pomočjo Ve-
nerama Riisenerja reči med drugim' na- "ke Nemčije, ki se jc kot prvoborilcljica z slednje besede-	« orožjem poslavila v bran evropske kulture
V posebno veselje mi je, da se Pred komunističnim barbarstvom, bo tudi
zahvaliti delavni inemn slo- nam omogočeno, da se dvignemo iz gorja.
morem zahvaliti delavoljnemu slo. venskemu narodu. Vi, gospod general Rupnik, ste sporočili v svojem pismu z dne 22. decembra po pokrajinskem vodji izjavo lojalnosti več tisoč kranjskih kmetov vodji nemške države. Pooblaščen sem, da vam, gospod general, sporočim, da se je Fiilirer nemške države vašega sporočila zelo razveselil in vam po pokrajinskem vodji sporoča svojo posebno zahvalo. Obenem vas prosi, da sporočite zastopstvu slovenskih kmetov njegovo zalivalo in priznanje.«
To so bile besede gosp. generala Riisenerja.
Srečen sem, da vam morem, moji marljivi rojaki, prečitati tudi pismo, ki mi ga je o tem pisal Vrhovni komisar Jadranskega Primorja, pokrajinski vodja in državni namestnik g. dr. Rai-ner:
>V svojem pismn z dne 22. dee. ste mi sporočili, da je zastopstvo dveh tisočev kranjskih kmetov izjavilo svojo lojalnost vodji nemške države in se zaobljubilo k brezkompromisni borbi proti boljševizmu. Prosili ste me, da to spontano izjavo dolenjskega prebivalstva sporočim Fiilirer ju.
Vaše pismo sem predložil Fiihrerju. Fiihrer je bil pisma vesel in mi je naročil, da Vam sporočim njegovo zahvalo. Prosi Vas, da sporočite zastopstvu slovenskih kmetov njegovo zalivalo in njegovo priznanje.
Veseli me, da Vam morem, spoštovani gospod prezident, sporočiti to zn Kranjsko pomembno izjavo vodje. Pričakujem, da se bo prebivalstvo ljubljanskega mesta in pokrajine, vzpodbujeno po osebni zahvali in priznanju Fiihrerja, v podvojeni meri postavilo v borbo proti boljše-ševizmu in s tem doprineslo svoj prispevek k novi ureditivvi Evrope.«
Tako sc glasi pismo g. Vrhovne ga komisarja.
Poročati vam pa imam o še enem dokazu naklonjenosti, ki jo izkazuje Fiihrer Nemčije in Evrope vam kmetovalcem, kot nnjvečjemu in najvažnejšemu delu slovenskega naroda. Pravkar je namreč Vrhovni komisar kot prvo in najvažnejšo organizacijo zannšimdomobranstvomodo-ibril organizacijo kmetijstvo
kamor nas je pahnil komunizem.
Odgovor Vodje na izraze naše lojalno-
po rešitvi narodnih in socialnih vprašanj.« (Vsa dvorana z velikim navdušenjem pozdravlja te besede.)
Gospod generali Na prvem mostu stoječi sin slovenskega naroda, vodile nas v to bodočnosti (Vihar navdušenja.)«
Gospod prezident se je zuhvalil za vzklikanje in spregovoril:
»Dragi prijatelji! Bodite prepričani, da bom za vse to prosil. Svojo prošnjo bom oprl nn izraze lojalnosti in hvaležnosti slovenskega kmeta, delavnega in razsodnega človeka, ki mu je mogoče popolnoma zaupali. Hvala vam va vašo vdanosti«
Tedaj je zndoncla po dvorani himna »Hej, Slovenci...«
Vest o današnji spontani manifestaciji v Frančiškanski dvorani se je bliskovito razširila po ljubljanskem mestu in vzbudila toplo navdušenje. Tudi naše meščanstvo, ki ve ceniti borbo našega kmečkega človeka za srečnejšo bodočnost vsega slovenskega naroda in ki ie 6 tisočerimi podpisi na božični deklariciji dokazalo svojo odločno voljo iz Ljubljane napraviti našo najmočnejšo protikomunistično trdnjavo, se je odzvalo pozivu Vrhovnega komisarja in stoji enih misli in enega srca s svojim generalom ter z našim kmečkim ljudstvom v bratskem sodelovanju in enotni volji, da vsem Slovencem iz teh težkih dni zašije slednjič vcudarle zarja lepše bodočnosti.
K bitki južno od Rima
DNB., 2. febr. (PK.) (Piše vojni poročevalec dr. Fritz Meske.) Na italijanskih cestah je bilo mnogo več nadležnega prahu kot je bilo po alarmnem signalu o izkrcanju v Nettunu vrženih divizij nemških rezorv ogroženo področje južno od Rima. Prava reka oklepnikov, topov in motorizirane pehote je valovila z vseh smeri. Včasih je deževalo in nemška vozila tudi tedaj niso mogla zmanjšati svoje brzine, če so šla skozi umazane ulice in so italijanske dame žalostno gledale na svoje nogavice in obleke. Na položaje so pač hitele čete s temeljitostjo, pridobljeno na tolikih bojiščih, kajti bilo je potrebno čim prej obkoliti sovražnikovo mostišče.
Italijanske obale so preveč prostrane, da bi se moglo na vsakem mestu postaviti toliko čet, da bi lahko takoj preprečile kako presenetljivo izkrcanje velikih sovražnih sil. Toda tudi slabotnejše sile, ki jih preseneti^ takšno izkrcanje, morajo dajati odločen odpor, dn preprečijo sovražniku takojšnjo izrahitev izkrcanja. In to se je tudi primerilo pri Nettunu. Kmalu po nočnem izkrcanju dne 22. januarja so bile že močne motorizirane čete na mestu
ne ladje, če se približujejo nemška torpedna letala, ki v besnem obrambnem ognju sovražnega pomorskega in suhozemskoga protiletalskega topništva iščejo vedno nove žrtve med iz. krcevalno mornarico.
Tako je nastalo novo bojišče na tesnem prostoru, nn katerem imajo Nemci poleg mnogih drugih prednosti tudi prednost lioljšega razgleda. Da pa so dnevno vroče borbe in mora nemški borec vsako uro dati vse od sebe, ne spreminja nič na čustvu gotove nad-moei nemških čet. Pred seboj imamo, kar lahko spoznamo iz ujetnikov, angleške elitne čete in predobro čutimo, da so za ta nastop oskrbljene z odličnim topništvom.
Pač težko je predvidevati, da se pod sedanjimi razmerami _ sovražnik preveč dobro počuti na svojem mostišču južno od Rima. Vse nadaljnje pa bo še prišlo na vrsto.
Badogliu naklonjeni Italijani, ki so po sovražnikovem izkrcanju s škodo-j željnim nasmehovanjem sprejeli nem-, ške čete na vojnem področju, danes pač ne bodo več mnenja, da se je njih
so ga po ječah, potem pa so ga obenem i. drugimi, brati po veri in prepričanju, umorili v goccdu pri Birčni vasi. Moral je pasti kot so padli tisoči, ki se niso mogli navdušiti za »novi družabni red«, v katerem igrajo glavno vlogo laž, krivica in nasilje.
Nov zločin komunizma
Grosuplje, 2. febr.
Dne 23. januarja je pridrla lolpa komunistov na Polico in požgala še tista poslopja, ki so dozdaj še ostala. Ogenj je uničil šolo, prosvetni dom in župnišče. Popolnoma v smislu komunističnega programa, da je treba vzeti ljudstvu izobrazbo in ga odtrgali od verel Krivci tega zločina so znani.
»Komunist zna živeti — pleni na veliko!«
Ljubljanska brigada, katere slavni prapor smo gledali v izložbi v Prešernovi ulici, sc je v novembru udejstvovala v Delnicah in okolici. Dne 25. novembra 1U43 je prišla v Delnice. Tam je začela lakoj zapirali vse vidnejše ljudi. Samo v eni noči so komunisti pobrali 18 ljudi in jih odvedli v Drežnico v okolici Ogulina. Med temi so bili industrijalec Volf, odvetnik Drclič, trgovec Zankar Ivan, trgovec in gostilničar Bukovac in trgovec Mavec ter dr. Stipaničič. Po dr. Stipaničiča ki jc star žc 82 let, so prišli ob štirih zjutraj. Mož se jc zelo ustrašil in ni lakoj odprl. Zalo so razdrli trojna vrata in ga končno našli na podstrešju. Ta stari možiček se jc po enem mesecu vrnil domov, o ostalih pa ni sledu. Ubili so tudi nekega Ofaka Jožeta iz Stružnice. Včasih je bil organiziran ofar, pa je pozneje od njih zbežal.
Ljubljanski gospodiči so v Delnicah proglasili tudi »splošno mobilizacijo« od 17. do 40. leta. Ker se pa seveda nihče ni odzval, so po hišah delali preiskave in pri leni pridno plenili. Tatvine so izvrševali v imenu slovenstva, ker so govorili: »Slovenac zna da živi — pleni nn veliko.« Namesto »Slovenec« bi morali reči »komunist«, pa bi povedali čisto resnico.
Brezpomembne govorice
Berlin, 1. februarja. Trditev, ki so jo razširili Anglosaksonci, da namreč namerava Španija prekiniti diplomatske odnose z osnimi silami, označujejo v Berlinu kot govorico, o kateri se sploh ne splača razpravljati. Odločilni činitelji v državni prestolnici so mnenja, da je Španija dežela, ki so ji njena narodna čast, ponos ter ohranitev same sebe vedno predstavljali najvišjo dobrino. Motil bi se vsakdo, ki bi mislil, da za Fran-covo Španijo ne velja ta za Španijo splošno veljavni zakon. Vsi izsiljevalni poskusi in pretnje Španiji, ki hočejo razbiti španski notranji položaj, bodo zaradi tega ostali brez uspeha. 0 tem so v Berlinu
Strašen moralni pritisk na obupano moštvo
Brat moral v pozoru gledati ustrelitev lastnega brata Samomori v komunističnih četah
Na razbite in razkropljene komunistične edinice pritiskajo domobranske posadke in nemške čele od vseli strani. Shrambe in kleti dolenjskih kmetov so že zdavnaj izpraznjene, vojske pa šc vedno noče bili konec. Razumljivo je lorej, da so vedno preganjane, razcapane komunistične čete v obupnem položaju. Posebno med prisilnimi mobiliziranci se vsak dan bolj krha. Komunistično vodstvo more vsaj za silo vzdržali red s strahotnim priliskom nn mošlvo. Vse dezcrlcrje streljajo pred postrojenim moštvom in to že ves čas, zlasli pa še od nemške ofenzive dalje. Streljajo jih kar po več skupaj. V Čatežu so n. pr. streljali dczcrlerje Cankarjeve brigade, šest po številu. Mod njimi jc bil ludi neki Pajk in njegov bral je moral v postrojeni čeli gledali, kako so njegovega brala streljali.
Ce pn se komu le posreči uili, poleni mu komunisti uničijo domačijo, pokra-dejo vse do zadnje malenkosti in sc znesejo nad njegovo družino. Prisilni mobilizira iir.j to zaradi tctfa v tako obupnem
položaju, da si nekateri ne znajo najti druge rešitve, kot — samomor. V Trebnjem sc je zgodilo, da si jc mizar Radck iz Ponikve prerezal vrat, ker sc je bal, dn bodo komunisti zaklali njegovo ženo in otroke, kot so mil grozili, če bo dc-zcrtiral. Pri komunistih pa ni hotel ostati, zato se jc sam končal. Nekdo drugi jc iz strahu pred kaznijo, ki bi zadela njegovo družino, če bi dczcrlirnl, skočil v vodnjak, v katerem jc tudi utonil. Tudi trije od onih »rcšcnccv«, ki so jih komunisti zajeli na vlaku, v katerem so se peljali v internacijo, so napravili samomor. Moštvo žc dobro ve, da se nikakor nc bori niti za osvoboditev slovenskega naroda, niti proti okupatorju, temveč samo zato, dn bi komunistom pri nns uspela krvava rcvolucija, ki naj bi ji sledila strahotna komunistična diktatura. Tisti, ki so bili žc prej člani partije, ali so sedaj pristopili, se z zavestjo za la komunistični cilj borijo, prisilni mobiliziranci in ostali pa si seveda čmprej želijo rešitve iz tega komunističnega pekla.
/v_	______________________ ________ iisoda obrnila na srečno. Kolone bera-
in od ure do ure se je potlej ojačeval i ških beguncev se vlečejo skozi Albaiv obroč. Svet je nekaj dni s pridržanim j ske gore proti severu, da se čim bolj dihom gledal proti Rimu.	| oddaljijo od demokratskih »osvobodi ^^
Z nemških postojank na obronkih tel jev« in strahovitega ognja bitke, ki preprifani. Albanskih gora pregledamo popolnoma jo je izzval ta nastop. Skozi pnljub-	v
vso ponoramo mesta. Vsak granatni lično papeževo poletno bivališče Castcl, rapeska telesna Straža zadetek je moči dobro opazovati. Obo-j C,andolfo se vlečejo te kolone proti	niarpna
jestransko živahno letalsko delovanje Rimu, za njimi pa zbirajo nemški vo-,	ujav-ciia
povzroča skoraj neprekinjen protile- j jaki ogromne črede ovac, ki so brez Rim, 2. febr. Papcška telesna straža je tal ski ogenj in na nebu neprestano ' gospodarja, in jih spravljajo na varno, bila zvišana na 2.300 mož, istočasno je eksplodirajo topovski izstrelki. Na j Rim pa vsega tega ne občuti. I n bil ojačen tudi častniški in podčastniški zemlji bobnijo detonacije vseh vrst in ugodnem vetru se sliši v predmestjih zbor. Vatikanska skladišča oblek so mo-jasno slišimo vedno znova grmenje topovsko grmenje z mostišča, sicer pa rala izprazniti vse svojo zalogo, da so težkih ladijskih topov, ki 7, morja po- poteka življenje popolnoma normalno, lahko opremila nove čete. Dočim je bilo segajo v bitko. Pred Nettunom in An-1 Edino »nočno življenje« se mora po doskj običajno vatil ziom vidimo nervozno križariti sovraž- najnovejši naredbi že končati ob 17
Španija bo branila svojo nevtralnost
roda. Razumemo nervoznost, ki se zaradi težkega boja polašča Anglije, toda zaradi tega teptanje španske časti nikakor ni še upravičeno. Spanci so narod, čigar ponos in viteštvo sta splošno znana. Radi pristanejo na kako stvar, ako vidijo naklonjenost, so pa trdi in neizprosni, ako jih skuša kdo ponižati«.
Časopis »Ya« piše: »Špansko stališče je popolnoma jasno. Španska nevtralnost je na mednarodnem pravu temelječe dejstvo. Pod nevtralnostjo ne razumemo nikakega omahovanja na eno ali drugo stran, nikakega bojazljivega skrivanja samega sebe, temveč izraz moralne moči našega naroda, ki je prestal težak boj za svobodo.«
Bern, 2. febr. Diplomatski dopisnik »Exchange Telegrapha« piše po neki londonski vesti, da je nedvomno, da zunanji minister Eden ne bo podal pričakovane javne izjave o britansko-španskih odnosih. Kot vzrok navaja poročilo sira Samuela Hoara o razgovorih s Francom. Izgleda, da Eden na podlagi tega poročila ne smatra za primerno, izdati tako ostro izjavo, ki bi položaj trenutno le še zaostrila.
■■■■■■■»■■■■■■■»■■■■■■■M
Stockholm. Na zborovanju kanadskih zumljiv in ne samo, da nima nikakega j cionistov v Montrealu, ki se ga je ude-uspeha, tcmveC z enim tidnrcem zapravlja ležilo nad 1000 delegatov, je bilo skle-tudi vse prijatelje, ki si jih je Anglija v j njeno, da se zahteva ustanovitev židov-zadnjem času s svojo spretno diplomacijo ' ske države v Palestini pod okriljem an-pridobila v nekaterih slojih španskega na- ' gleškega imperija.
Madrid, 2. febr. Današnji madridski tisk se bavi z angloameriško živčno vojno proti Španiji. Uvodniki poudarjajo v glavnem v^i isti motiv »Španije ni mogoče spraviti iz njenega miru, ker bo branila nevtralnost, naj stane, kar že hoče«,
»Španija je trdno odločena, da bo naredila k slabi igri lep obraz in da bo zopet opustila ugodnosti, ki si jih je pridobila v zadnjem času s svojo nevtralnostjo, ako bo na ta način lahko branila narodno čast in ponos,' piše »Arriba«. List nadaljuje, da je Španija vedno pripravljena razpravljati z vojskujočimi sc državami o perečih vprašanjih po običajni, pri civiliziranih narodih navadni poti pogajanj. Z grožnjami pa se pri Španiji ne doseže ničesar. Pri takih metodah sloji ves narod strnjeno za svojim vodstvom, ker se čuti ogroženega v svoji neodvisnosti in v svojih življenskih pravicah.
»ABC« pravi: »Za lase privlečenim očitkom angleškega tiska bi lahko odgovorili s seznamom, ki bi vseboval potankosti mnogo težjih angleških kršitev. Semkaj spada z uradne strani vodeno vohunsko delovanje in nevarno vmešavanje v špansko notranjo politiko. Ponižujoči način pisanja britanskega tiska je nera-.
vatikansko orožje hele-barda, je dobila sedaj vatikanska straža poleg pušk še avtomatsko orožje in celo lahko topništvo. Poleg tega sta bila ustanovljena motorizirani zbor in poročevalska služba.
Anarhija — cilj Sovjetov
Vichy, 3. febr. Državni tajnik za informacije in propagando Henriot je izjavil v radijskem govoru, da je vztrajno zasledovani cilj Sovjetov, uvedba anarhije ▼ drugih državah z uvedbo terorističnih režimov. Henriot posebno opozarja na bolj-ševiško propagando, ki ohrabruje terorizem in tolovajstvo. Izjavil je, da to zlo, ki ga hrani tuzemstvo, nima v Franciji ničesar skupnega z rodoljubjem, temveč samo utira pot »boljševiškemu kaosu«.
Privilegirana agrarna banka na Hrvatskem. Zagrebška podružnica belgraj-ske Privilegirane agrarne banke je poslala samostojen zavod, dočim je sarajevska podružnica postala podružnica zagrebškega zavoda. Banka prevzame vse terjatve in obveznosti belgrajske Privilegirane agrarne banke na Hrvatskem. Banko vodi komisar, katerega imenuje hrvatski finančni minister, kateremu so prideljeni 4 člani sosveta. Pravire prejšnjega upravnega odbora preidejo na hrvatsko finančno ministrstvo.
Cene na Hrvatskem. Brez dovoljenja urada za tvorbo ren in mezd na Hrvatskem ni več dovoljeno zvišati cen. Na-redba o blokiranju ccn pravi, da so so cene na Hrvatskem tako stabilizirale, da jo vsako povišanje cen neupravičeno. ,

Kako so nam kvarili delavsko mladino
Prvo pravilo v delavskem vprašanju je, da odstranimo vse, kar je omogočalo vzgojo delavske mladine za komunizem
Ljubljana. 1. februarja.
Slika bi ne bila popolna, če ne bi k Članku, ki smo ga brali v »Slovencu« pod naslovom »Kako so nam kvarili mladino« in ki se nanaša predvsem na dijnštvo. dodali še *iekaj, kar velja posebno za našo delavsko mladino.
Nič se ne motijo tisti, ki pravijo, da je nosilec komunizma delavstvo, zlasti stavbinsko, tovarniško in kovinsko. Napačno pa bi bilo iz tega seznama izvzeti obrtniške delavce, pomočnike in vajence. Mirno moremo trditi, da jo bila večina našega vajenstva inficirana s komunizmom ter mu je tudi pripravljena zvesto služiti. Rekli smo, da je pripravljena; toda, kdo jo je pripravil? Oglejmo si te vestne komunistične sodelavce, katerih nekateri namenoma, drugi nehote, so vzgajali in še vzgajajo delavski in obrtniški naraščaj za komunizem.
Delo pomočnikov-komunistov
Ce izvzamemo mlado delavce in va-jcnce, ki prihajajo iz že slabih, versko in moralno nizko stoječih družin, se je naše delavstvo in vajonstvo rekrutiralo večinoma iz dobrih kmečkih družin. Fantje so prinesli s seboj vsaj nekaj krščanskega duha, poznali so vsaj osnovne zahteve poštenosti in so bili pripravljeni jih tudi kolikor mogoče izpolnjevati. Toda, nekaj mesecev po vstopu v tovarno ali uk so spremenili svoje zadržanje; postali so mlačni, malobrižni, komunizmu prijazni. Vse, kar je v zvezi s pozitivnimi vrednotami, se jim je pristudilo, zato so se tega skušali otresti.
Odkod ta pojav?
Redko, zelo redko najdemo v delavnici ali tovarni delavca, pomočnika, mojstra, ki bi bil spoštoval vajenčevo prepričanje in ga, če že ne podpiral z opominom in nasvetom, vsaj pustil v miru. Najčešče in zlasti zadnja leta so, tako so zdi, kar po naročilu ali ukazu, fante naravnost napadali zaradi njihovega prepričanja, jih uČTli kleti ne le s tem, da so sami grdo preklinjali, marveč so tudi od njih zahtevali, da kolnejo. Koliko je mladih delavcev, ki vedo povedati, da so morali prestati marsikatero bridko uro zaradi prepričanja. Zgodilo se je celo, da so se jih dejansko lotili. Kje bi se bili sicer mladi fantje naučili raznih zmot, kje zaničevati duhovne vrednote, če ne v delavnici? Na vprašanja, kje si to slišal, mladi delavci enodušno odgovoro »v delavnici«. Pomočniki, po večini navdušeni hlapci komunizma, so vestno trosili in še trosijo razno zmote in komunistična gesla med delavsko mladino in jo tako pripravljali za vstop v vrste borcev.
In moralna pokvarjenost? Delavska mladina je moralno pokvarjena, a kriv-dc^,nosijo zopet tovarne, delavnice z vsemi, ki tam delajo. Pogovori in pestni, ki bruhajo vso mogočo nesnago, se kot umazana reka valijo preko mladih duš; umazano slike, knjige in risbe dopolnjujejo to razdiralno delo. Pijača in dekleta so pomagale pripravljati bodoči rod za komunizem, kajti le moralno skvarjen človek more biti borben partijec. Geslo je bilo: najprej do dna pokvari mladega fanta in dokle, nato ga boš lahko odvrnil od pozitivnih vrednot, mu jih zasovražil, ga pridobil za organiziran odpor in oborožen boj v vrstah komunistov proti vsem, ki drugače mislijo in žive.
Nizka izobrazba
Temu se je pridružilo še tretje, in sicer duhovno zlo, ki izvira iz nizke izobrazbe, saj ima večina mladih delavcev komaj ljudsko šolo in je prepričana, da tudi kvalificiranemu delavcu ni treba ni-kakih šol. To mnenje podpirajo še izjave pomočnikov in mojstrov, ki neprestano govore, da vajenec ne potrebuje šole; zanj je potrebno, da zna delati. »Poglej mene, tudi jaz nimam šol in vendar pošteno živim,« izjavljajo starejši delavci.
Preziranje duhovnega dela
Že z vstopom v delavnico se nauče prezirati delo, saj ne slišijo nikdar dela
hvaliti, niti ne slišijo za storjeno delo priznanja, marveč le blagrovanje tistih, ki »nič ne delajo«, pa vendar lepo in prijetno žive. Mlademu delavcu se vceplja v dušo' želja po življenju brez dela in dobri plači, s katero si bo lahko ustvaril raj na zemlji. Na drugi strani pa zopet slišijo zaničevati tiste, ki ne delajo z rokami, žigosati jih kot pijavke, ki žive na račun delaven, na račun njegovih žuljev. Ta pesem odmeva iz dneva v dan in preide v meso in kri mladega delavca ter ga napolni z gnevom proti vsem, ki ne delajo z rokami.
Vzgoja k surovi siii
Na mladem delavcu pa opazujemo tudi neko podivjanost in brezobzirno ne-olikanost. Navadno pripisujemo to delu samemu; pa to no drži v polni meri. Premnogo so krive tega razmere; mladega fanta obsipavajo s psovkami, klet-vinami, pretepanjem. Seveda ne vpliva tako postopanje nanj blagodejno in ga no vzgaja k finesi čustev iu obnašanja. Prepriča ga, da samo sila, groba sila nekaj zaleže in da je samo tisti upoštevan, ki si zna z grobo silo pridobiti upoštevanje. Tako ga pripravljajo na nasilje in brezobzirnost, zlasti napram tistim, ki niso njegovega stanu.
Seveda se taki pripravi pridružuje direktni pouk v marksistični ideologiji, kar deloma in sicer priložnostno oskrbujejo pomočniki, starejši delavci, ki so v teh stvareh že doma. To store deloma z besedo, pa tudi z literaturo, ki mu jo servirajo.
Krivda delodajalcev
Toda tem se pridruži še druga skupina, ki je tudi po svoje pomagala vzgajati našo delavsko mladino za komunizem, ne sicer, vsaj v večini primerov ne, namenoma, tako, da bi jo naravnost napeljevala vanj, marveč tako, da je ustvarjala razmere, ki so omogočale razdiralno delo delavcev. Ta skupina so mojstri in delodajalci.
Kako so ti sodelovali pri vzgoji mladih komunistov delavcev?
Najprej tako, da so v večini za njihovo vzgojo in za to, kar se v delavnici godi, sploh niso menili. Nje je zanimalo, da fant dela. Kakšen jo, kako se obnaša, kako postopajo z njim delavci, kaj se v delavnicah govori, jiin ni bilo mar. To jo njihov prvi greli, kajti tako so postale naše delavnice in tovarne kolišče nemorale in komunizma. So bili pa tudi mojstri, ki so naravnost sodelovali pri vzgoji komunističnega naraščaja.
Izkoriščanje vajencev
Druga krivda delodajalcev je bila, da so ustvarjali ozračje, ki je bilo ugodno za sejanje komunističnih naukov. To so storili s tem, da so vajence izkoriščali. Čczurno delo (znani so slučaji, ko so fantje delali po 14 in več ur), nenagra-jeno delo (koliko borbe je bilo treba, da je prišla v zakon točka o nagradah vajencev, izvedla pa se ni zaradi odpora mojstrov, njihovih zadrug, ki so videli v vajencih ceneno delovno moč), nezadostna hrana (so fantje, ki nimajo opoldne toplo hrane) itd. Posebno poglavje predstavlja nedeljsko in praznično delo. To je kvarno v dvojnem oziru, najprej zato, ker je naučilo mlade delavce pro zirati božje zapovedi, saj se je od njih zahtevalo, da delajo ob nedeljah in zapovedanih praznikih in to celo tako (še danes se to zahteva po nekaterih delavnicah), da ne morejo k maši; s tem se
lavec zadovoljen, ne bo dostopen za komunistično revolucijo. Tako je bilo in e še danes z mladimi delavci.
Kvarni vpliv mladinskih organizacij
Nekatere strokovne organizacije se za delavsko mladino, zlasti za vajence niso dosli zmenile. Razlog je pač ta, da mladi delavci, /.lasti vajenci nimajo denarja, da bi plačevali večjo članarino, pa tudi ne moči in vpliva za delo v taki organizaciji, ki je predvsem kruhohorska.
Komunistične in nekatere kršč. soc. organizacije, ki so gledale v bližnji ali daljni bodočnosti revolucijo in se nanjo pripravljale, so se za delavsko mladino sicer zavzele, toda no iz človekoljubnih ali v krščanskem smislu vzgojnih razlogov, marveč iz čisto revolucionarnih in ideoloških. Vedele so, da se da zlasti mladina uporabiti za nevarne akcije in da bodo iz mladine vzgojili res borbene člane partije. Zato je bil njih cilj oblikovanje novega človeka v komunističnem smislu. Temu jo služila »Krščanska delavska mladina« tako imenovanih krščanskih socialistov, ki jo šla vsa med komuniste že takoj v začetku, pa tudi vse delo komunističnih mladinskih organizacij. Temu so služile kolonije, mitingi, zborovanja, prireditve, se-
stanki, godlia, Igro in nekatere strokovno šole, sploh vse, kar se je vršilo iu delalo v okrilju organizacij.
Brezbrižnost oblasti
Slika bi no bila popolna. Če bi je ne dopolnili z opisom nerazumevanja nekdanje otilasti za mladinsko delavsko vprašanje.
Oblast, ki je imela uzakonjen člen, da naj se vajencem uredijo nagrade, tega ni storila, pa tudi ni hotela storiti; tudi se ni zmenila, da hi se izvajala določila glede delovnega Časa; tisti, ki so skušali kaj doseči, so bili Često razočarani nad nerazumevanjem ne lo državne, marveč t ud i lokalne oblasti, ki ni ščitila potrebnih, marveč lisle, ki so jih izkoriščali. So manj pa je storila, da bi se omejila moralna in duhovna pokvarjenost mladine. zlasti delavske.
Tako je živela mladina v umetno ustvarjenem ozračju pokvarjenosti in nezadovoljstva, kar jo omogočilo uspešno organizacijo 111 vzgojo komunističnega naraščaja.
Prav jo, da smo si o tem na jasnem, ker samo tarnanje o pokvarjeni in komunistični delavski mladini ni dovolj. Treba je nekaj storiti, in prvo, kar moremo in moramo storiti, je, da odstranimo vse, kar je oipogočalo vzgojo to mladino za komunizem.
šola, ki vzgaja nov rod razbojnikov
ubija verska zavest, navaja k preziru-i" va"j je Smrt
Komunizem se povsod vrže najprej na mladino. Tudi v enodnevnih komunističnih republikah je s svojo krvuvo roko takoj segel po mladini. Veliki po-bornik komunizma se je nekoč celo izrazil, da bi bilo treba pobiti vse nad štirinajst let stare, ki niso za komuniste, preostalo mladino pa vzgojiti v novem duhu, v duhu komunizma. Šele ta rod bi bil potem vreden svojegu imena. Šolski upravitelj iz Sninrja je k tej ugotovitvi modro pripomnil: »Mlada veja se še upogne, stara se pa zlomi.«
2e drugi teden komunistične republike na Škofljici so komunistični pri-ganjači povsod naročali, da morajo otroci vsak drug dan na komunistične sestanke. Prihajati so morali v čepicah — titovkah. Res so k sestankom prihajali otroci v začetku v večjem številu. Prignala jih je že radovednost, če ne celo strah pred komunističnim maščevanjem. Dečke do 14. leta so takoj uredili v mladinske čete in tem četam postavili komandante in polit-komisarje iz vrst otrok samih. S tem pa so le preveč jasno nakazali, kaj lio-
Peterka Odon:
Vsi skupaj smo
(Prijatelj Dolfe govori iz groba)
»Kako je tebi, mati?« sem spraševal in gledal v noč... Pa se mi je prikazala z osteklenclimi očmi
—	prej so bile mi sonca žar — iu bledi obraz je prosil iz noči:
—	O sin! Ne boš več gospodar nad našo domačijo,
tam večno spanje spijo
tvoji dragi;
saj dom ti je podrt
avtoritete, kar je važen korak h komu nizmu, ki je negacija vsake avtoritete, tudi avtoritete Boga in Cerkve. Druga posledica nedeljskega dela pa je nezadovoljnost in zagrenjenost. Ves teden fant dela in gara, končno pa niti v nedeljo nima počitka. Vzrok takega ravnanja je večinoma liberalno-kapitalistič-no mišljenje delodajalcev.
Vse to je rodilo nezadovoljnost in nezadovoljen človek je dostopen za komunizem. Saj vemo, da ?o komunisti nasprotovali pametni ureditvi delavskega vprašanja, ker so vedeli, da če bo de-
nas vse pokopala.
Nagrobni spomenik — ožgane stene, na njih bršljana kita vene... —
Oči se mi tednj orosile so,
se v bisere izlile so,
srce pa zaželelo je k tebi, mati!
Zdaj spim s teboj!
Kako je lep večer nocoj;
zvezda nebroj
in v srebru luna sveti.
Vsi skupaj smo
z rokami večnosti objeti,
v tišinah sva — domal
čejo iz mladine napraviti. Zato so nekateri pametni starši svojim otrokom brž prepovedali udeležbo na teli sestankih, pri drugih se jc pa navdušenje kmalu poleglo in je stvar nn lepem zaspala. Pri teh mladinskih »pionirjih« so ostali samo otroci iz docela komunistično usmerjenih družin.
Ker pn prostovoljno ni šlo, je pn komunistična »oblast« ubrala drugo pot. Če starši ne pustijo otrok v mladinsko komunistično organizacijo, jih bodo pa morali pustiti v šolo. I11 tako se je začela šola, strogo obvezna šola. Začela se je na ukaz »prosvetnega referenta« v Grosupljem, solo so komunisti zaupali upravitelju iz Šmarja, ki je bil te časti zares vreden. Bil je neki silno ponosen na svoje povišanje. Pouk sta v Škofljici prevzeli navdušeni komu-nistki Jelka in Milica, ki sta znali zvesto izpolnjevati referentov ukaz, da mora biti ves pouk v komunističnem duhu. Branje, pisanje, računstvo, to je bilo v tej šoli postranska stvnr. Glavni učni predmet je bilo petje komunističnih revolucionarnih pesmi in pa komunistične zgodbice. Brez čepic tudi tu ni šlo: vsi otroci so morali v titovkah v šolo. Pozdrav učiteljici pa je bil: »zdravo« in dvignjena pest.
Čujte ln Strmite, tudi verouk je imela, ta komunistična šola. Toda samo za začetek in samo za tolažbo. Gospodu katehetu so oblastniki zaupno povedali, da zaenkrat poučuje na njih lastno odgovornost. Ali bo smel poučevati redno — »če ni osebnih ali političnih zadržkov« — bo odločil »okrožni šolski referent«. Gospod katehet pa odgovora ni dočakal, ker so ga prej vtaknili v zapor. Potem pa je bilo itak komunistične oblasti in tudi šole konec.
Ze prve dni šple je s stene izginil križ, na njegovo mesto pa je prišel »tovariš« Stalin v spremstvu razbojnika Tita in peterokrakih zvezd na rdečih in slovenskih zuslnvah.
Kaj pravite: ob takem učnem programu, pri takih učiteljicah in v takih okoliščinah bi nam zrastel res nov rod, ali ne? Toda ta rod bi prinesel norodu še neprimerno več gorju kot ga je prinesel rod, ki se je vzcojol v dosedanjih — tudi ne najboljših šolah.
Ne pozabimo na svoie ro:ake!
Danes le prepogosto slišimo vzdih: »0, kako je bilo pred vojsko lepo!« Kes v marsičem jo bilo lepše, kakor danes Tudi čas ni na nas slavljal takih nalog, Uakor jih duiio^ stavlja. Večina se nas jo zibala v prijetni zavesti, da prav opravljamo svojo dolžnost in da m med nami nif takega. kar hi nas moglo glede na bodočnost resno vznemirjali. Ce so se kjo pojavile napačne misli, napačni načrti, smo jih pač ugotavljali, morda o njih tudi spregovorili resno sodbo. Ce pa je kdo govoril o najresnejših posledicah napačnih misli, je bil pa kakor glas vpijočega v puščavi. Priti ie morala vojska, da 1« otlkri lu napake na našem narodu, priti so morale težave ki so nam slavile vsem Sluveureiu veliko vprašanje: ali ste vredni življenja? Pokažite, ali ste narod! — 1'soila nas je postavila pred največji tre-loslni izpit naše zgodovine.
Ako smo Slovenci v ljubljanski škotijl po zaslugi našeira Škota dr. Gregorija Rozmana spoznali tisie resnice, tiste vrednote. po katerih moremo najbolj gotovo priti iz preizkušenj, vendar naš zrelostni izpit šp ni opravljen. Prva linša naloga je, da moramo na tei poti resnice, pravice ili lepote božje vztrajati. Druga p« je še večja in^zahteva širokih src, veliko ljubezni, to ie. da to svoje spoznanje damo našim rojakom, ki tudi trpe strašno preizkušnjo izbiranja med dobrim in tlom, med nečastnim in poguhonosnini komunizmom in med lepo poln« narodno tradicijo, ki dosega svoj vrh v naši veri v lSuga.
Ali nismo prav oh prvih sobotah dolžni premišljevati ne samo u sobi. no samo n dolžnostih zailoščevanja za naše lastno napake, ampak o dolžnostih našega ta-došfovnnja 7a druge, zlasti za tiste, rojake, med knterimi je komun, zlo najhujše. Tu mislimo predvsem nn primorske Slo-vence, s katerimi letos skupaj upravljamo pohožnost petih prvih sobot.
Darujmo prav to prvo soboto vso našo zndostiluc molitve, vso naše ladostilno žrtve brezmadežnemu Marijinemu Srcu zato. du bi primorskim Slovencem Mati in Kraljica Marija izprosila razsvetljenja; da ne hi podlegli največji zmoti današnjega časa: komunizmu, ki tudi njim grozi oropali vse narodne vrednoto ter sploh časne in tudi večne dobrine!
Rodimo ena družina in rešii.inio rojake. ki jim preti poguba. Pri tem pa so zavedajmo, da je prav vernikom, ki na ta plemenit in najuspešnejši način delajo za svoje rojake, dana velika prednost pred drugimi, ki no iščejo zanje pomoči pri Rogu.
Neverni so oropani tega plemenitega dela. Njihova misel nn rojake je morda topla, morda jih nagiba tudi k tvnrnim žrtvam, a vendar no more biti nikdar tako visoko daritvenega. požrtvovalnega značaja kot je odkupovanje grehov naših rojakov r. našim zadoščevanjrm brezmadežnemu Srcu Marijinemu.
Zadoščevan jc zato, da hi tl naši slovenski rojaki, ki jih toplo ljubimo, ki jim želimo vse dobro, ki jim želimo, da bi jim bilo prihranjene strašne preizkušnjo, ki s m o jih sami doživeli in jih še d o i i v I j a in o — spregledali in našli pot resnice, pravic« i n lepoto božje!
Dajte nam železa! Z njim bomo močneje in lepše zgradili, har je porušenega.
KULTURNI OBZORNIK
Četrti sinfonični koncert
Osrednjo točko četrtega simfoničnega koncerta je tvorila Beethovnova četrta Simfonija, delo, ki ga na koncertih manj-krat slišimo kot njene ostale vrstnice slavnega imena; pa je vendar v njej toliko zdrave muzike, toliko glasbeno zanimivega snovanja, pa tudi izvirnosti v instrumentaciji, da si jo poslušalec od časa do časa znova zaželi slišati. Počasni uvod preide v živahen, iznajdljivosti poln prvi stavek; drugi, miren stavek prinese plemenito kantileno, v čije spremstvu opazimo stalno ponavljajočo se figuro; popolno nasprotje drugemu stavku je tretji stavek, poln živahne razposajenosti; simfonijo zaključi objestno razigran finale.
Druga točka sporeda, Vitezslava Novaka Slovaška suita, je, če že ne dejansko grajena po folklornih motivih, vsaj s tenkim sluhom po njih povzeta; obenem razodeva izredno, močno skladateljevo stvariteljsko silo. Omenimo še zaključno točko, burno razigrano Dvofakovo Karnevalsko uverturo 7, umirjenim, programsko pobarvanim srednjim delom.
Koncert je vodil dr. Danilo Švara, ki ee je po daljši odsotnosti zopel vrnil na koncertni oder, s čimer je izpolnil vrzel, ki je v zadnjem času po smrti N. Stritofa nastala v dirigentskih vrstah. Priprav za ta koncert se je lotil z veliko ambicijo in tudi dosegel temu primeren uspeh. Če bi hoteli precenjevati, kateremu delu je bil v izvedbi najbolj pravičen, bi se verjetno
najširše možnosti. Zelo dobro je bila podana tudi Dvorrakova uvertura.
Orkester je dobro igral, vendar je bilo opaziti, da je po močnih vzponih zadnjih dveh koncertov na intenzivnosti in podrobni izdelavi nekoliko popustil. Posebno pri Beethovnu ni podal dokončne slike izvajane simfonije. Včasih na videz čisto nepomembne stvari (v kolikor moremo pri umetnini o čem nepomembnem sploh govorili), na primer neznatna figu-racija v podrejenem instrumentu in jk>-dobno, povzročijo, da poslušalec pogreša prav zadnjih potez, ki dajo izvajanemu delu tako lice, kot si ga je zamislil skladatelj in ga tudi poslušalec po večkratnem poslušanju pozna. Kljub eni ali drugi pomanjkljivosti nas je koncert zadovoljil, zato moremo, kar so tudi poslušalci storili, dirigentu in izvajalcem samo ča-stitati k doseženemu uspehu! M. T.
Knjižica o posvetitvi družin brezmadež. Srcu Marijinemu
Škofijski odbor peterih prvih sobot v Ljubljani je izdal lepo priročno knjižico z naslovom »Posvetitev družin brezmadežnemu srcu Marijinemu« (str. 110), v kateri je razložen smisel in namen družinskega posvečenja v Marijino varstvo. — Knjižici, ki ji v današjem preroditvenem gibanju za obnovo verskega in religioznega življenja pritiče velika naloga, re-
to knjižico in premislite jo in dajte prostora brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Marija bo slovenski narod rešila, če se bo dal rešili — rešila ga bo po njegovih družinah. Kako? S tem, da se družine posvete Njenemu brezmadežnemu Srcu in v duhu te posvetitve žive. Storite tako! Resno se posvetile in po Marijini obljubi bo tudi nam zasijala spet doba miru!«
Nato sledi lepa podoba, kako Marija prosi za zemljo slovensko pri Bogu ter pesem, ki je obenem inotto knjižice:
Mari ja I
Tvojemu Srcu se posvečuje narod slovenski, ki v krvi zdihuje, Tvoja naj bo vsa zemlja slovenska... Tvoje nuj bodo slovenske družine, naša mladina, cvet domovine! Tvoji naj bodo slovenski domovi, travniki, jx>lja, zeleni gozdovi! Tebe slavijo naj naše planine, vinske gorice in sončne ravnine! Zemlja slovenska, družine, ljudje upajo v Tvoje prečisto Srce!
Po teh mottih sledi uvod, v katerem je pisano, da ne razkrajata slovenske družine le beda in uboštvo, samo socialne sestavine, temveč predvsem peklenske sile, ki motijo božji mir v družinah s preklinjanjem, pijanstvom, neposlušnimi otroki, prepiri, razprtijami, skrunitvijo zakona ter načelnim brezboštvom, ki mu je ime komunizem. Zato pa je treba najprej dvignili družino iz teh duhovnih razvalin ter postaviti zopet »za košček raja«, kar naj bi vsaka družina tudi bila: »vrt življenja, ki ga je Oče zasejal. ga Sin
šiti Mariji slovenske družine, je Prevzvi- | ureja in sv. Duh posvečuje«, Marija pa šeni škof dr. Rožinan napisai lepo pri- varuje. Tak vrt pa more uspevati samo
družine uspevati na teh temeljih, je Bog že prvemu človeškemu paru postavil za spremljevalca Njo, ki .je rekla »Moje veselje je bivati s človeškimi otroki«. Pisec lepo pove, kako je Marija vedno rada živela v družinah, ki jih je posvečevala. Zato so se vsi narodi, tudi slovenski, zbrali ob njej. Posebno v današnjem raz-rvanem času se ji posveča ves človeški rod, kakor ga je papež posvetil Njenemu Srcu v 1. 1942. Po papeževem zgledu je ludi naš škof posvetil ves narod Marijinemu Srcu 1. 1943. Zdaj je želeli, da se jmsveti tudi vsaka slovenska družina. I11 v zadnjem delu vsebuje ta knjižica pripravo na tako družinsko posvetitev in obred posvetitve s posebnimi molitvami. Nalo podaja duhovne smernice, po katerih naj se ravna družina, ki je v šoli Marijinega Srca ter sprejme nase določene dolžnosti. Le s takim posvečenjem bomo rešili svoj narod, kajti Marija je jasno rekla mali Luciji: »Nazadnje bo zmagalo moje brezmadežno srce in svetu bo spet zasijala doba miru!«
Zadnje poglavje vsebuje najnavadnej-še Marijine molitve in pesmi (»O Marija, naša ljuba Mati« in »Lepa si, lepa si roža Marija!«)
Naj slovenske družine sežejo po tej knjižici in naj se uvrste med lisle, ki s posvetitvijo brezmadežnemu Srcu Marijinemu žele rešiti narod nravnega propada; s svojo družinsko celico naj se postavijo pod Marijino varstvo proti peklenskim silam, ki razkrajajo odznotraj slovensko družinsko življenje!	T. K.
odločili za Novrtkovo suilo, ki dopušča I poročilo, ki je tiskano na prvi strani in I na treh temeljih: na spoštovanju, ljubez-1 dirigentu za njegov subjektivni razmah I so glasi: »Slovenske družine! Preberite I ni in pokorščini. Da bi megle človeške 1
»
SVETU
(< je bogato pisana beseda
Z Goriškega
Cigaret nc ho več za ženske od G. februarja dalje. Dosedaj so ženske v Gorici dobilo po 10 cigaret vsak teden.
Občinskega tajnika v Romnnsu ob Soči v Furlaniji dr. Tomaža Masellija so nazbojniki odpeljali.
Ušel je zdoma 12 letni Janez Rržen, ki je stanoval pri teti v Trstu v Ma rco-nijevi ulici št 18. Zdi se, da je hotel iti v Idrijo k staršem, a do danes šo ni prišel.
Civilni internirane! v Nemčiji. Mnogi sorodniki civilnih internlrancev v Nemčiji se obračajo na prefekturo in na druge urade s prošnjami za pojasnila in pomoč. Vedeli pa je treba, da so ne more za nikogar nič storiti, ako ni znan njegov naslov v Nemčiji. Zato je vedno treba počakati, da ee prizadeti sam oglasi in spbroči svoj naslov. To traja nekaj časa, a ne dolgo. Isto velja tudi za morebitno pošiljke denarja.
Postajni načelnik v Plaveh Pielro Punzi je prišel na svoje novo mesto šolo pred dobrim tednom in že ga je dohitela nenadna smrt. Na postaji so ga neznanci ustrelili v hrbet, da je kmalu nato umrl. Punzi je bil star 55 let ter jo bil doma iz južne Italije. Prej je služboval na postaji v Rihenberku. kjer je bil nekaj časa občinski komisar in polem župan.
Štandrež. V torek, 25. januarja, sta v mraku prišla v hišo št. 200, kjer stanuje mehanik Atilij Planiščdk. dva neznanca in zahtevala, naj gre z njima. Fant se je branil, n ker sta grozila z revolverjem, se je vdal in šel. Na cesli pa jo skušal zbežati. a ga je eden izmed njiju ustrelil v glavo, da je takoj umrl. Zločinca sta potem ušla. Rajni Planišček je bil star 33 let.
Grgar. Tolovaji so obstrelili 22 letnega Janeza Kogoja, ko jo sekal drva v gozdu. Zadeli so ga v roko, kalero so mu potem zdravniki v goriški bolnišnici morali odrezali nad komolcem.
V gozdovih okoli Goriec, zlasti v Pa-novcu, so zadnje mesece ljudje kar na debelo sekali drva ter jih vozili v ..mesto, kjer drv manjka. Gozdovi v Panovcu so državna last. Oblasti sedaj opozarjajo, da bo vsakdo, ki bo brez dovoljenja sekal les v teli gozdovih, zelo strogo kaznovan.
Zopet nesreče s strelivom. Stirelct-na Irma Kober in petletni Guerrino Furlani sta na travniku blizu hiše našla ne velik izstrelek, na katerega sta nekajkrat udarila s kamnom, da jo počil in oba ranil. Fantek je dobil težje poškodbe ter bo moral ostati v bolnišnici, medlem ko je punčka lahko šla domov.
Stare kovine za obnovo domovine
Poslušajoč pozir prezldenta pokrajinske uprave generala Rupiiika Irka te dni na vrata vseh ljubljanskih stanovanj mladina in zbira stare kovine. Res, lepa naloga Za požrtvovalno mladino, da se izkaže Iu da ne izpusti prav nobenih vral. Se lepša pa je naloga, ki čaka vse prebivalstvo, vso Ljubljančane, pa najsi stanujejo v velikih, svetlih In hogatih sobanah ali pa v podstrešnih sobicah i razgledom na mračna dvorišča.
Za obnovo domovine nabiramo. Nabiramo zato, da bodo na naši lepi zemlji popravili na tisoče razdrtih domov, da »odo znova uredili ceste, pozidali mostove in spravili v obrat železniške proge. M zadosti pri tako velikanski nalogi, če imamo le pridne roke in dobro voljo, pri-
Ieti za delo. Samo kramp in lopata no )osta popravila napravljene škode. Treba bo železa za železoheton v mostovih, treba ho najrazličnejših kovin za druga strokovna dela na stanovanjskih hišah in gospodarskih poslopjih. Medenina, baker, bron se' najpogosteje potrebujejo t hišnih gospodinjstvih -in gospodarstvih. Brez teh ne bo mogoče urediti novo postavljenih domov in gospodarstev tako kakor treba. Vseh teh kovinskih in tovarniških izdelkov pa v sedanjem vojnem času ne bomo mogli dobiti, če ne bomo dali v za- j meno potrebnih količin kovin. Uspeh vse : obnove pa posebej zavisi od tega. da bo lim hitreje opravljena, da bodo čim prej
zapuščene vasi zopet oiivele, da bodo njihovi prebivalci zopel prišli do svojega dela in opravkov, ki pomenijo znaten delež za prospeh celokupnosti.
Dvakrat da kdor hitro da, velja ie posebej za nahirko starih kovin. Nikar ne mislite, du v vašem stanovanju nimate nič takega, da bi ne bilo primerno za na-birko. Celo vrsto predmetov, ki vam leže morda že leta in leta v predalih ali zabojih, kamor odlagate staro ropotijo, lahko izročile mladim nabiralcem. To telja za razne pokvarjene kovinasto predmete, daljo za predmete, ki so se toliko izrabili, da jih s pridom ne morete več uporabljati, in končno za vse stare predmete, ki so sicer še uporabni, pa jih no potrebujete več.
Samo od vaše dobre volje je odvisno, če hočete prispevati svoj delež k obnovi naše — torej ludi vaše — domovine. Preglejte hitro, preberite staro ropotijo in poiščite vse, kar lahko odstopile. Prav za to nabirko velja, da nc sme bili niti enih vral, izpred katerih bi nabiralci odšli praznih rok. Saj ni treba, da bi povsod dobili cele vreče .starih kovin. Kolikor kdo ima nepotrebnih starih kovin, toliko naj jih pripravi. Če bodo vsi Ljubljančani delali tako, potem ho uspeh nabirko prav po izreku: >zrno do zrna« zelo velik, obnova naše lepe zemlje pa po načelu »kamen do kamna« tem uspešnejša!
Podpore svojcem vojnih ujetnikov tn civilnih internirancev
r" Podpore za mesec januaT svojcem Vojnih ujetnikov in civlnih interniranrev se izplačujejo pri vojaškem uradu Pokrajinske upravo (Poljanska cesta 2) in eicer po sledečem redu: ) a) svojcem vojnih ujetnikov: '' S. in 4. februarja: za upravičence mesta Ljubljane;
5. februarja: za one izven mesta Ljubljane.
I b) svojcem civilnih internirancev:
' 7. in 8. februarja: katerih bivališče I ]e znao;	'
9. in 10. februarja: katerih bivališče je nrznao;
11. in 12. februarja: izključno za svojce izven Ljubljane.
Upravičenci naj predloge:
1.	svojo osebno izkaznico;
2.	pisemsko pošto vojnega ujetnika oz. interniranca (pisano po mesecu oktobru 1943),
ali potrdilo hišnega lastnika (upravitelja) overjeno od rajonske policijske stražnice (oni iz okoliških občin polrdilo občine), da se dolični družinski član še ni vrnil domov.
Novi grobovi
+ Julija Fattur. Odšla je v večnost blaga mati, gospa Julija Fattur. Pokopali jo bodo v petek ob dveh popoldne iz kapelo sv. Jožefa na Žalah. Sveta maša zadušnica bo v soboto ob sedmih v stolnici.
■f Emilija Czernv. Po daljšem trpljenju je za vedno zatisnila oči gospodična Emilija Czerny. Rajnico bodo pokopali v soboto ob pol treh popoldne iz kapele sv. Krištofa na Žalah.
Naj rajnima sveti večna Inč, njihovim dragim naše iskreno sožalje 1
Osebne novice
Promocija. Na ljubljanski univerzi je promoviral za doktorja filozofije g.
£rof. Anton Praprotniik iz Šmarja pri jubljani.
V spomin BobenČkovi mami
\ torek popoldne so mnogi znanci, prijatelji in gostje spremili na njeni zadnji poti z Zal na pokopališče k Sv. K rižti, v šempetrskem predmestju, a tudi drugod znano in priljubljeno gostilničarko Marijo Kromarjevo, po domače Bobenčkovo mater. Pokojna, še krepka in trdna, je bila pred dnevi v sončni Gorici, kjer je nakupovala vino. Naporna vožnja je povzročila, da se je gospa prehladila in morala leči. Po kratki bolezni je v starosti 59 let umrla. Pogreb je pokazal, kako je bila j)okojnica povsod priljubljena in spoštovana. Doma je bila Bobenčkova mati iz Stožic na Posavju, s trdne Per-šinove kmetije. Vzgojena v pravem krščanskem duhu ie bila od mladosti navajena na delo. Nikdar ni mirovala. Sama je vedno osebno nakupovala domača vina. Poročena z višjim reviden-tom južne železnice, leta 1919 umrlim Fr. Kromarjem je leta 1911 prevzela hišo in gostilno pri Bobenčku na Svetega Petra cesti. Mirna gostilna je bila vedno zbirališče odličnih gostov, ki so tja radi prihajali, zlasti v postnem času zaradi imenitno napravljene pole-novke. Tudi mnogi begunci, zadnji čas iz Dolenjske, se toplo in prisrčno spominjajo pokojnice, ker jim je vselej skušala pošteno in lepo postreči. Sama ie vedno skrbela za dobro, meščansko kuhinjo in dobro kapljico. Na videz sicer trda, je bila vendar dobrega srca ter je marsikomu pomagala iz stisk in težav. Bodi pokojnici ohranjen časten spomini
Zgodovinski paberki
8. svečana:
I. 1758., se je rodil v šiSlci prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik;
4. svečana:
!. 1815., se je rodil v Osijeku Josip Juraj Strossmayer. V družbi z Janom Kollarjem v Pešti, kjer je študiral teologijo (1831-37), še bolj pa s Talackim in Riegerjem, ki ga je spoznal v revolucionarnem letu 1848. na Dunaju, je zgradil načrt o federativni državni ureditvi podonavske monarhije. Vodilna misel mu je bila vzajemnost, moralna skupnost in medsebojna pomoč avstrijskih Slovanov. Svoj načrt je zagovarjal v državnem svetu 18(50. leta, toda ni prodrl. V oktobrski diplomi so Hrvatje sicer dobili samoupravo na Hrvatskem in v Slavoniji, zato pa sta ostali še vedno pod posebno upravo Vojna krajina in Dalmacija, tudi za priključitev Reke se je zastonj trudil. Nad deset let je bil veliki djakovski škof osrednja politična osebnost na Hrvalskem, ko pa ni uspel v pogajanjih z Madžari, se je iz politike umaknil in se posvetil kulturno-verske-mu delu. Z velikim darilom je omogočil 1860. leta osnovanje Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, se zavzemal za ustanovitev univerze v . Zagrebu in bogato podpiral vse narodne ustanove na slovanskem jugu. Mnogo so
je trudil za združitev vzhodne cerkve z Rimom, v tem smislu moramo presojati ludi njegov nastop na vatikanskem koncilu leta 1870;
1. 1831., se je začel upor v Moden! in Bologni. Italijanski narod je bil do 1800. leta politično razdeljen v celo vrsto večjih in manjših državic. Pod vplivom francoske revolucije se je začel prebujati in stremeti za državnim zedinje-njem. Poskusi leta 1820-21. so propadli, ko je izbruhnila v Parizu julijska revolucija in je v Franriji zavladal »meščanski kralj« Ludvik Filip, so Italijani upali r. francosko pomočjo doseči svoje načrte. Toda narod je bil zato politično še premalo pripravljen, pa tudi mednarodni položaj ni bil tako ugoden, kot so uporniki mislili. Upor je bil z avstrijsko pomočjo naglo strt, vodja upornikov mo-denskl trgovec Ciro Menotti pa obcojan na vislice.
Gospodarstvo
Nemška preskrba s krompirjem
Obrok krompirja za normalne potrošnike je sedaj v Nemčiji določen na 2.5 kg tedensko. Količina je torej za okoli 1 kg nižja kot je bila lani. Vendar pa dobe potrošniki sedaj lahko šc dodatno namesto izpadlega krompirja tedensko 300 gramov kruha ali 225 gramov moke. Poleg tega je izšla odredba, po kateri se krompir za prehrano ne sme porabljati kot krmilo za živino.
Znano je, da je bilo zmanjšanje obroka krompirja potrebno zaradi slabe letine krompirja v lanskem letu. Sicer bi lahko do aprila dali dosedanje obroke krompirja, torej v nezmanjšani količini, vendar so bila merodajna oblastva mnenja, da je treba že sedaj začeti z varčevanjem pri krompirju. Tri četrtine potrošnikov je doslej že spravilo v svoje kleti njim pripadajoči krompir. Milo letošnje vreme je omogočilo, da so sedaj tudi velemesta za ložena s krompirjem v zadostni količini po dovozih nemških državnih železnic.
Gospodarski načrt za tekoče leto predvideva znatno povečanje površine, posejane s krompirjem. Ta površina se bo v krajih, kjer je bila doslej proizvodnja krompirja deficitna, povečala za okoli 20 odstotkov.
Za danafinjl dan
Koledar
Petek, 4. svečana: Andrej Korsi-
ni, škof; Raban Maurus, škof; Evt., mučenec.
Sobota, f. svečana: Agata, devica in mučenica; Genuin in Albuin, škofa; Avit, škof.
Dramsko gledališče
Zaprto.
Operno gledalt&e »Princeska in zmaj«. — Ob 15.
Kino »Matica«
»Beli sen«. — Predstave ob 15 in 17.30.
Kino »Union«
»Krnmbambuli«. — Predstave ob 15.30 in 17.30.
Kino »Sloga«
»Diesel«, — Predstave ob 15 in 17. Lekarniška služba
Nočno službo imajo lekarne:
dr. Piccoli, Bleiweisova cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta 47.
Dramsko gledališče
Petek, I. februarja: Zaprto. Sobota, S. februarja, ob 16: »Normanskl junaki«. Red Sobota. Nedelja, I. februarja, ob 16: »Cvrček ca pečjo«. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Ibscn »Normanskl Junaki«, drama lz itv. ljonja Vikingov v X. atoletju, 4 dejanja. Osebo: Ornulf s fjorda, deželni glavar na Islandskem — VI. Skrbinšek, Bigurd Silni, pomorski kralj — Dronovec, Gunnar, bogat kmet na Helgelandu na Norveškom — Gre-gorin, Thorolf, Ornulfov najmlajši aln — Bitenc, Dagny, Ornulfova hči — Ukmar-Boltarjeva, Hjordis, njegova rejonka — Marija Vera, Kore, kmet — Bratlna. Režiser M. Skrbinšek, prizorišče Inž. arh. E. Franz. Igra so godi v X. stoletju na severnem Nor. veškem. Predstava bo v soboto za red Sobota.
Onerno gledališče
Petek, I. februarja, ob 15: »Prlneeaka ln zmaj«. Mladinska oporeta. Cene od 28 lir navzdol. Sobota, S. februarja, ob 15.30: »Snegoručka«. Red R.
Nedelja, f. februarja, ob 16: »Melodije area«. Izven. Cen« od 40 lir navzdol. Ponovitev priljubljene mladlnake operete »Princeska ln zmaj« bo danee, v petek, ob 15. V njej ao zbrane vse prvine, kt so blizu otroški domišljiji: živali, bajna bitja, palčki, kralj, kraljična, norček, zloben cigan itd. Prijetna, lahko razumljiva glasba, pestri veseli ln žalostni prizori ln baleti poživljajo potek dejanja. — Sodelujejo: oče
—	Marenk, mati — Koširjeva, Joško — Bar-bičeva, Anica — Siardova, cigan — Planeo-ki, kralj — Humer, kraljična — J. Boltar-jeva, norček — M. Sancln, Tonček — Bošt-jančU, I »ojenice — Medveškova, Ponikvar-jeva, Milllorjeva, Petelin — Bcaednikova. Zajoo — Bernardova, Mačka — Skerjančeva, Lisica — Romškarjeva, Volk — Polik, Medved — Povše, ministri — Jelnikar, Grego-rin, Simončič, čarovnica — Urbaničeva, 7 palčkov ln vaški otroci. Dejanje se godi: 1. na vasi, 2. v gozdu pred skalno votlino troglavega zmnja, 3. na kraljevem dvoru. Dirigent J. Gregorc, režiserka M. Slavčeva, koreograf P. Golovln.
Frančiškanski oder
Nedelja, i. februarja, ob 16: »Svojeglav-ček«, burka v 3 dejanjih Cene od 10 lir navzdol.
Oddajniška skupina Jadransko primorje RADIO LJUBLJANA
Dnevni spored za 4. februar:
7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav; vmes: 7.30 Poročila v slovenščini
—	12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.45 Koncert malega orkestra vodi Stenovič — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Za vsakega nekaj i— 17 Poročila v nemščini ln slovenščini — 17.1ll Popoldanski koncert — 17.45 Iz pesniškega sveta — 19 Koncert pesmi Izvajata sopra-nistka Pavla Lovše ln basist Tone Petrov-čič — 19.30 Poročila v slovenščini, pregled sporeda — 19.45 Mala glasbena medigra — 20 Poročila v nemščini — 20.10 Od uverture do finala — 21 Plesi lz vsega sveta — 22 Toročila v nemščini — 22.10 Glasba /a lahko noč.
Vsakdanja Ljnbljana po kronistovih zapiskih
Vrbove mačice
so prve znanilke novo porajajočega se življenja spomladi. Ob letošnjem izredno ugodnem in toplem vremenu so začele brsteti že v januarju in kazati svoj sivi kožušček. Ljudje se jih vesele, režejo vršičke in jih nosijo domov. Nekateri pa jih narežejo cele butare, nosijo na trg in tam prodajajo. Ne zavedajo se, da delajo s tem veliko škodo Čebelam, ki naberejo na teh mačicah spomladi največ obnožine ali cvetnega prahu. Obnožina je važen del hrane, ki jo pripravljajo čebele za zalego (žerke). Brez nje bi se čebelje družine sploh ne moglo razvijati. Obnožina je za mlade čebele (črvičke) to, kar za našo otroke kruh. Zaradi velike koristi so vrbove mačice v vseh kulturnih državah pod zaščito. Tudi pri nas je Visoki komisariat opozoril okrajna glavarstva na § 156 gozdnega zakona, po katerem je prepovedano trganje vršičkov in mačic vrbovja. Kdor želi na svojem vrtu zasaditi vrbov grmiček, kjer si bo lahko vsako pomlad narezal vejice in jih postavil v vazo na mizi kot prve znanilke pomladi, ta dobi brezplačno potaknjenca ali sadiko pri Čebelarskem društvu na Bleivveisovi (Tyrševi) cesti 21.
Nesreča z ogljikovim dvokisom
Od torka do četrtka ni kronika zaznamovala hujših nesreč. Na svečnico je reševalna postaja napravila le ne-
OBVESTILA »PREVODA«
Prodaja mesa in mesnih izdelkov na
naročilnico za meso štev. 3
Potrošniki bodo dobili v soboto, 5. februarja, pri svojih mesarjih 15 dkg govejega mesa in 5 dkg mesnih izdel-Kov proti odvzemu naročilnice za meso št. 3 februarske živilske nakaznice, izdane od mestnega preskrbovalnega uruda v Ljubljani.,
Opozorilo mesarjem
Mesarje opozarjamo, da dobijo meso in mesne izdelke samo potrošniki, ki imajo naročilnico za meso št. 3. Zato ni potrebno pobirati naročilnice za meso št. 1, kakor je bilo prvotno določeno in javljeno po sindikatu. Potrošniki, ki so klali prašiča, mesa in mesnih izdelkov ne dobijo. Naročilnice št. 3 morajo mesarji nalepiti in skupno s seznami predložiti Prevodu kot običajno, najkasneje v torek, dne 8. t. m. Zaradi dodelitve mesa in mesnih izdelkov morajo biti mesarji v petek,
4.	februarja, točno b 9 na mestni klavnici.
Dodatne živilske nakaznice za težake za mesec (ebruar
bo mestni preskrbovalni urad delil samo po številkah potrdil, tako da pridejo na vrsto v ponedeljek, 7. februarja, številke 1—100, v torek, 8. febr., 101—200; v sredo, 9. febr., 201—300; v četrtek, 10. febr., 301—400; v petek, 11. febr., 401—500; v soboto, 12. febr., 501—600; v ponedeljek, 14. febr., 601 — 700; v torek, 15. febr., 701—800; v sredo, 16. febr., 801—900; v četrtek, 17. fe.br., 901—1000; v petek, 18. febr., 1001 do 1200 in v soboto, 19. febr, 1201— 1300. Urad posluje v ta namen vsak dan od 8—12 in od 1430—17.30 v 1. nadstropju palače Bata, soba št. 3.
Zadnji dnevi za reklamiranje tobačnih nakaznic
Mestni prcskrbovalni urad v Ljubljani ponovno objavlja, da lahko oni, ki še niso dobili tobačnih izkaznic, reklamirajo njih prejem v prostorih drž. moške učiteljske šole na Resljevi cesti v pritličju, to pa eomo še v petek, 4., in soboto, 5. februarja, in sicer vsak dan od 8—12 in od 14—17.
To sta nepreklicno zadnja dneva za reklamiranje. Predvsem opozarja mestni preskrbovalni urad one, ki so že dobili izkaznice, ki se še niso prijavili trafikantu, da to nemudoma store. Seveda pa morajo dobiti najprej dovoljenje mestnega preskrbovalnega urada za vpis pri trafikantu. Tudi lo dovoljenje dobijo upravičenci v rekla-macijskih prostorih na inoški učiteljski šoli.
Kdor do sobote, 5. februarja, ne bi
prevzel tobačne izkaznice ali dovoljenja za vpis pri trafikantu in se do ponedeljka, 7. februarja, ne bi prijavil pri odrejenem trafikantu, ne bo mogel ves čas veljavnosti tobačnih izkaznic, t. j. 6 mesecev, prejemati tobaka. Po preteku reklamacijskih dni, t. j, po
5.	februarju bodo tobačne izkaznice in dovoljenja za vpis lahko dobili samo oni, ki se bodo preselili v Ljubljano.
Tisti pa, ki so jim bili odrezani od-rezki za januar, naj se na uradu, t. j. tudi na učiteljski šoli zglasijo takoj, ko dobijo vabila.
Odobritev cen uvoženega blaga
Za vse vrste blaga, ki ga uvažajo trgovci, gostilničarji itd. na kateri koli način v Ljubljansko pokrajino, se mora prej ko se stavi blago v promet, prositi za odobritev prodajnih cen pri šefu pokrajinske uprave, oddelek VIII. — Vsaka kršitev tega predpisa se bo najstrožje kaznovala, blago pa zaplenilo.
Izobraženci!
Berite obširno znanstveno delo
dr. Fr. Grivca s »Cerkev«
Knjiga je izšla v drugi, izpopolnjeni
izdaji. Vezana stane 80 lir. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
Dnevne novice
Mesečna rekoleketja ljubljanskih gg. da. bovnlkov bo v Doinu duhovnih vaj na prvi potek, 4. febrnarja. Skupna adoraeija ob 16,
meditacijo ob 17, nato konferenca. Zbirališče v hišni kapelici. Vsi ljubljanski gg. duhovniki vljudno vabljeni. — Vodstvo.
Maša zadušnica za pok. Karla Stelner.ia bo v soboto, 5. t. m., ob 7.30 v trnovski cer. kvl.
Staršem dljakov-lnj tn vlaokošoleev-olk
priporočamo, da zaposlijo svoje hčerke in sinove ln Jih prijavijo v nov strojepisni tečaj, ki prične 8. februarja. Praktično znanje, koristno vsakomur. Vpisovanje dnevno. In. formacije in prospekte daje: Trgovsko uči-llščo »Clirlstofov učni zavod«, Domobranska 15.
Polna duhovitosti, lepih naukov ln resničnega vesolja je odlična češka komedija »Velika skušnjava«, delo, ki je stalno na sporedu pri velikih gledališčih. V nedeljo oh 16 jo ho uprizoril Rokodelski oder. Vsom, ki si žele prijetnega razvedrila, obisk toplo priporočamo Predprodaja na dan predstave od 10—12 in od 14 dalje do pričetka v društveni pisarni, Petrarkova 12 1., desno.
Občinstvo opozarjamo, da bo v nedeljo predstava »Svojeglavčka ob 16 in ne ob 17, kakor je bilo do zdaj pomotoma objavljeno.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■HBMHBB
Zn obnovo domovine potrebujemo kovine
Učite ie strojepisja I — Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj in v bodoče v vsakem zasebnem ali javnem poklicu) — Novi eno-, dvo. in trimosočni strojepisni tečaji prlčno 8. februarja. Največja moderna stro-jepisnlca, desetprstna metoda. Pouk dopoldne, popoldne nli zvočer po želji obiskoval, cev. — Vpisovanje dnevno, učnina zmerna. Informacije, prospekte daje: Trgovsko uči-llšče »Clirlstofov učni aaVod«, Domobranska 15.
Ravnateljstvo I. moške realne gimnazije
vabi vso v Ljubljani znotraj bloka stanujoče učence, da pridejo 4. februarja oh 9 na šolsko dvorišče v Vegovi ulici. Tja naj ob istem času pride tudi vse učiteljstvo.
Davčna uprava za mesto LJubljana obvešča davkoplačevalce, da zapade dne 15. fe. bruarja t plačilo četrtletni obrok hišnega, obrt., reutnega in družbenega davka. Kdor ne plača zapadlih obrokov do tega tormina, se mu pošlje opomin (rdečo karto), ki je v zvezi s stroški od 0.38 lire do 1% zapadlega davka v 8 dneh po vročitvi opomina se izvrši rubež, kateri slede zopet stroški do 2% terjnnega zneska.
Dijake, dijakinje, ki nimajo rednega po. uka, opozarjamo na Instrukcije vseh predmetov, ki so jamstvo za uspešno dovrfiitov razreda. Tečaji nemščine, italijanščine, fran-vošiine, angleščine. Najmodernejši način pouka — skupine po razredih — posebne učilnice. Specialne strokovne Instrukcije, Kongresni trg 2-II. Vpisovanje dnevno.
Ilreščanje In motnje f radijskem aparata povzroča zaprašenost. Hitro In temeljito vam očisti radio aparat ter Izvrši potrebna popravila Po *elo ngodnl oenl tvrdka EVE. REST, Prešernova 44.
INSTRUKCIJE za 80L0III NOVI TRG I.
Pisalne stroje In radia aparate kupuje In plača po najvišji dnevni ceni tvrdka Evereet, Prešernova 44.
Kdo je utopljenec?
Na Svečnico popoldne so našli v Ljubljanici v bližini brvi ob karmeličan-skem samostanu v Mostah utopljenca, ki ni imel pri sebi nobenih takih listin, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti, kdo da je. Po vsem videzu je bil utopljenec star okrog 24 let in te bil delavec. Oblečen je bil razmeroma enostavno, visok pa 172 cm. Rajni leži sedaj na Žalah, kjer bo tudi opravljena obdukcija. Kdor koga pogreša alt misli, da jj> utopljenca lahko spoznal, naj po ogledu na Žalah to sporoči upravi ljubljanske policije.
Iz Rakeka
Naročniki »Slovenca«, »glov. doma«, »Domoljuba in Slov. knjižice« lahko plačajo naročnino pri zastopniku Turšič Ivanu v občinskih prostorih na Rakeku. Sprejema tudi nova naročila.
žrebanje nagrad gledališkega koledarčka
kaj prevozov bolnikov. V bolnišnico je bil v torek iz Zapuž nad Ljubljano pripeljan gostilničar in posestnik France šušteršič, lastnik gostilne pri »Slepem Janezu«. V sobi je iz peči začel uhajati pri gorenju premoga se razvijajoči ogljikov dvokis, ki je šuštar-šiea omamil, da se je nezavesten zgrudil na tla. V bolnišnici so mu dali prvo zdravniško pomoč. — V Aljaževi ulici št. 12 je zadela kap sodarskega pomočnika Ivana Koviča. — Na Cesti v Mestni log stanujoči trgovski pomočnik Jože Ulčar si je hudo poškodoval vrat. — Na Šmartinski cesti stanujoči klepar VI. Markovič si je pri padcu zlomil nogo. — Na Galjevici 134 stanujoči ključar Andrej Ratajc, ki je med šem-petrskimi župljani poznan kot izvrsten pritrkovalec zvonov, se je pri padcu poškodoval na glavi.
Ohrovt in zeljnate glave
V četrtek po svečnici, ki je bila sončna in lepa, ko je prej kanilo od strehe kot od sveče, je bil živilski trg primerno založen z ohrovtom in zelj-natimi glavami. Večjo pošiljko glav je prejela iz Italije tvrdka Štele na Po-gačarjevem trgu. Tudi ohrovta je bilo obilo na izbiro. V torek je bil trg založen s cvetočo. Ohrovt, zelje in cve-tačo dobivajo v Ljubljani iz raznih pokrajin severne Italije in od drugod, kjer so narejene velike plantaže tega
Na Svečnico, 2. t. m., je bilo v Operi žrebanje za nagrade Gledališkega koledarčka. Uspeh koledarčka je bil izreden, saj je bil že pred dnevom žrebanja popolnoma razprodan. Komisiji, ki so jo sestavljali člani Opere in Drame: Heyba-lova, Brecelj-Levarjeva, predsednik Združenja gledaliških igralcev Drenovec, Na-krst in dirigent zebre, je predsedoval urednik Gled. koledarčka, režiser Emil Frelih. Poudaril je pomen koledarčka za ljubitelje gledališča, saj je v njem polno zanimivih člankov in slik, ki bodo pri-
sočivja. Branjevke prodajajo dalje čebulo, ki je začela zaradi toplega vremena močno poganjati. Tudi česna je na trgu mnogo na izbiro. Domače prodajalke so prinesle precej motovilca, ki ga je sedaj zaradi lepega vremena lahko nabirati in ta tudi naglo raste. Domačega radiča je še malo.
Oproščen od obtožbe lažne ovadbe
Kazenski zakon določa primerno hude kazni proti osebam, ki svoje nasprotnike ali neljube jim osebe ova-jajo oblastem po krivem in z lažnimi navedbami. Lani so bili nekateri de-nuncianti pred okrožnim sodiščem primerno kaznovani. Pred tem sodiščem sc je razvijala tudi afera nekega upokojenega davčnega uradnika. Pred Kazenskim sodnikom-poediticem je bil obtožen in obsojen zaradi prestopka po §-u 139-11 kaz. zak., da je' napisa| na dopisnico o neki osebi lažne stvari, na 8 mesecev strogega zapora. Na ob-toženčev priziv je apelacijsko sodišče v Ljubljani to sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo prvemu sodniku v ponovno razpravo. Po izvedbi raznih dopolnilnih dokazov je bil sedaj na novi razpravi obtoženec oproščen obtožbe zaradi denuncianstvju	^
čala še poznim rodovom v besedi in sliki o delu in napredHu slovenskega gledališča. Nadalje se je zahvalil Upravi Narodnega gledališča, Združenju gledaliških igralcev za blagohotno naklonjenost ter za nagrade našim likovnim umetnikom gg. Kalinu, Putrihu, Godcu in Sajovicu, za prekrasna umetniška darila, galeriji Obersnel, ki je oskrbela slikam okvire. Upravi Narodnega gledališča za brezplačne vstopnice ter domačima založbama Hramu in Plugu za lepe knjižne nagrade. Posebno toplo se je spominjal pred kratkim preminulega ka-pelnika Nika Štritofa, ki je e posebno ljubeznivostjo spremljal izdajo koledarčka in je v ta namen daroval k vsaki nagradi po en izvod svojega pesniškega besedila, prevoda opere La Boheme,
I. nagrado, polletni abonma, je prejela št. 903, katero je povlekel g. Drenovec; II. nagrado, plastiko akad. kiparja K. Putriha, št. 13G0, ki jo je potegnila ga. Brecelj-Levarjeva; III. nagrado, olje akad. slikarja E. Sajovica, št. 197, je povlekla gdč. HeybaIova;
IV.	nagrado, plastiko akad. kiparja Z. Kalina, št. 525, je povlekel g. Nakrst;
V.	nagrado, pastel akad. slikarja Fr. Godca, št. 1392, je potegnil g. Zebre;
VI.	nagrado, dvajset vstopnic za Dramo in Opero. št. 942. je povlekel g. Frelih;
VII.	nagrado, sedem knjig, št. 164, je povlekel spet g. Drenovec; VIII. nagrado. deset vstopnic za Dramo in Opero, št. 848. je povlekla gdč. Heybalova; IX. nagrado, pet knjig, št. 1147, je povlekla ga. Brecelj-Levarjeva: zadnjo, X. nagrado. štiri knjige, št. 313, je povlekel g. Nakrst.	t
Lastniki koledarčkov, ki so označeni z zgoraj označenimi izžrebanimi števil, kami, naj se zglase s svojim koledarčkom v soboto, 5. februarja, med 12 in 13 pri vratarju Opere, kjer bodo prejeli iz-zrebane nagradei.
lit krvavi
prvič naš slovenski narod
TURKI NA BALKANU
»Turška sila«, kako velik del slovenske zgodovine izražajo te besede. Skoraj tri slo let so morale naše dežele vzdrževati silovite navale divjih Turkov, ki so jih s svojimi četami poplavljali skoraj leto za letom, požgali in oplenili, kar so mogli dosegi in neštete množice prebivalstva odvedli s seboj v sužnost. Za vse bodoče čase je turška nevarnost našemu narodnemu življenju vtisnila neizbrisne sledove.
Navzlic strašnim nesrečam, ki so jih povzročili turški navali tolikokrat po naših krajih, pa so bili vendar tisti časi junaška doba našega naroda. Premnogokrut so stali Slovenci sami nasproti silni premoči. Zato se nikjer v zgodovini ne kaže lepšo slovenska hrabrost, slovenska vernost in zvestoba kakor v turških bojih. Zato so se pa tudi globoko vtisnili ljudskemu spominu. 0 njih živi med narodom največ pripovedk in nje najbolj proslavlja slovenska narodna pesem.
Pradomovina Turkov je srednja Azija. V davnini so bili pastirski narod, v desetem stoletju pa so se naselili v Armeniji, kjer so dobili mohamedansko vero. Najprej so si osvojili bizantinsko Malo Azijo,
v naglem zaletu uničili bolgarsko in srbsko državo. Za nas pa je odločilen vdor Turkov v Bosno.
Prvič so se spopadli Slovenci s Turki v bilki pri Nikopolju. Tam je vodil naše Čete Herman II., grof celjski; pod poveljstvom cesarja Sigismunda so se takrat udarili s turško silo vitezi iz vse Evropo, a kristjane je zadel strašen poraz. Sam cesar se je komaj s pomočjo Hermana II. rešil na donavski brod in se tako otel iz turškega ujetništva. Sultan Bajazit pa se je menda takrat zaklel, da hoče prodreti prav do Rima, kjer ho njegov konj zobal oves z oltarja svetega Petra.
Po nikopoljski bitki so Slovenci prvič občutili turško divjost. Turki so namreč prodirali ob Savi, Dravi in Muri navzgor, ne da hi kje naleteli na odpor preplašenega krščanskega ljudstva. Ena teh turških zmage pijanih čet je prekoračila na štajerskem Dravo in nenadoma naskočila mesto Ptuj. Ko ga je dodobra oropala, ga je zažgala in strašno plenila po vsej okolici. Eden izmed vojnih ujetnikov pri Nikopolju, ki je živel dalj časa na Turškem in opisuje ta napad, pravi, da so Turki takrat odpeljali s seboj okoli 16.000 mož,
len in otrok. En del teh 9užnjev je ostal na Grškem, druge pa so poslali prav v Malo Azijo. V naslednjih desetletjih je pretila Turkom strašna nevarnost od mongolskega velikega kana Timurlenka. Sultan Bajazit se mu je 1402 pri Angori postavil v bran, pa bil strahovito poražen. Menda ga je vodil Timurlenk s seboj zaprtega v železno kletko.
Malo pozneje so nastale v Bosni žalostne razmere. Velikaši so se borili med seboj in ena stranka je poklicala na pomoč
Turke. Turki so ros prišli v Bosno, pa
krenili so še dalje. Tako poroča zgodovino-pisec Valvasor, da so Turki Si. oktobra leta 1408 vdrli v Belo Krajino ni jo strašno opustošili. Podoben roparski napad so jo zgodil tudi leta 1411. Kapi isto leto poroča dekliški komtur nemškega viteškega reda poveljništvu avstrijske balije, »da st« bili redovna hiša v Metliki in župnija Črnomelj opustošeni od Turkov. Sam nujno potrebuje denarne pomoči, sicer ne moro vztrajati na svojem mestu.<
Po bitki pri Nikopolju 1396
Neokretna viteška vojska ni vzdržala bliskovitih udarcev, ki jih ii jc zadajala brza turška konjenica. Vitezi so se umikali proti Donavi, da bi se rešili na ladje. Slika kaže, kako je rešil Herman II. celjski cesarja Sigismunda turškega jetništva. Jezdec na skrajni desni slike je lurek.
Važnejši kakor ta dva pohoda malih
roparskih čet je bil turški vpad leta 1415. Bližnji povod je dal bosenski vojvoda Hr-voje, ki si je hoiel s pomočjo Turkov |>od-vreči del Bosno in južno Dalmacijo ter pričel vojsko proti Siglsmundu. Po veliki noči tega leta je vdrl i mnogoštevilno turško vojsko preko Hrvatske na Ogrsko. Sovražniki so prišli do Blatnega jezera, razrušili mnogo cerkva, požgali vasi, jio-klali veliko množico kristjanov in odvedli čez osem tisoč jetnikov s seboj. Od glavnega krdela, ki je udarilo na Ogrsko, so se ločile manjše turško čete in plenile ]>o celjski in ortenburškl grofiji Nek oddelek pa je prekoračil Kolpo pri Vinici in drvel čez Kočevje in Ribnico proti Ljubljani, ki je tedaj prvikrat videla krutega sovražnika pred svojim obzidjem. Brzi sli so raznesli noviro o tem napadu na vso struui. Cesar Sigismund je bil tedaj v Kostnici in od njega ni bilo pričakovati [>omoČi. Pač pa je zbral oglejski patriarh vojvoda Ludovlk Teck na Furlanskem majhno vojsko. pa ko je prišel do Ribnice, so bili Turki Že preko meje Se enkrat so bilo naše dežele to leto vznemirjene. V začetku meseca avgusta je namreč vojvoda llrvoje s turško jiomočjo jiotolkel neko ogrsko-hrvaško vojsko, ki jo bila vdrla v Bosno. Zmagovalci so zasledovali bežečo Ogre, napadli Dalmacijo, Hrvaško, celjsko grofijo in požigali pokrajine tja do Drave. Baje so takrat okoli 311.000 kristjanov odvedli preko Dalmacije s seboj domov. Tudi sedaj je strašna vest o turškem napadu povzročila velik strah |>o vseh sosednih deželah Toda razen dolgih |>osvc-tovanj se ni nič storilo.
Za Zimsko pomoč
Iz pisarne za »Zimsko pomoč« smo prejeli:
Namesto cvetja na grob gosp. Alojzija G e r b c a , so darovali njegovi sosedi 200 L za »Zimsko pomoč«.
Nnjno potrebujemo še dva lokala za prostore »Zimske pomoči«. Ponudbe pošljite odboru »Zimske pomoči I
informacije glede »Zimik« pomoči« kličite: 47-71 (int. 44)1 Prostori »Zimske
E omoči« so v Puccinijcvi ulici 9./1., levo. ename prispevke pošiljajte po čekovnih položnicah na »Pokrajinski podporni zavod — Zimska pomoč — ček. račun 16.580.
ŠPORT
In spet Ljubljana : Moste
Po štirinajstdnevnem počitku bomo Imeli v Ljubljani prihodnjo nogometno tekmo v nedeljo 6. t. m., ko se bošta na igrišču Ljubljane srečali v revanžnem nastopu enajstorici Most in domačo Ljubljane. Kot je športnikom in ostalim, ki zasledujejo športno kroniko, znano, so v prvi tekmi potegnile boljši konec Moste, kl so precej gladko odpravile Ljubljano s 3 :0. Za Ljubljano je bilo takrat precej olajševalnih okoliščin; za to n?do!jo pa bodo postavili Ljubljančani na zeleno polje vse, kar premorejo. Tudi Moščani se bodo v nedeljo potrudili, da ne pokvarijo dobrega imena, ki so si ga pridobili z zmago nad Ljubljano. Tudi oni bodo dali v igro vse, kar znajo dati, da še enkrat »obrnejo« Ljubljano. Prijatelji nogometne igre bodo zaradi tega gotovo zadovoljni, saj bodo lahko priče lepo in napete borbe. Tekmo bodo začeli ob 15.
Kaj je novega pri naših sosedi!)
Dol. Logatec
60 letnica Boštnarjeve mame. Januarja letos je, minulo 60 let, ko je zagledala luč sveta naša dobra mama na Kalcih pri Gorenjem Logatcu. Mlada se je poročila v Gorenjo vas, kjer si je s pokojnim možem urodila prav prijazen dom. Mož je kmalu moral v vojno. Po vojni jc bolezen pobrala moža in očeta treh otrok. Njim je sedaj mati posvetila vso skrb in jih pripravila za nadaljnjo življenjsko pot in h kruhu. Pepca je znana šivilja; Lojze ugleden mizarski mojster in Ivan je trgovski sotrudnik. Jubilantka živi pri sinu Alojziju, kateremu je kljub svoji starosti, še trdna opora pri gospodinjstvu. Siromaki jo imajo v dob rem spominu, ker pri njej ni nikoli vedela levica, kaj dela desnica. Naj velja naši dobri mami in stari mamici naša želja, da bi jo ljubi Bog še mnoga leta ohranil zdravo in čvrsto in da bi ji bilo omogočeno vsako jutro, kakor do sedaj hoditi k sv. maši. Za god, ki ste ga obhajali na praznik, vam želimo prav iz srca, le naprej, do skrajnih mej človeškega življenja.
Iz Trsta
Bivši komunist Ferdinand Marega je snoči govoril po tržaškem radiu, kakor poroča »Deutsche Adria Zeitung«. Njegov govor so prenašali ob 22. uri po oddaji poročil. Pred svojo aretacijo je bil Marega v decembru pri komunističnih tolpah in sicer blizu Gorice in siccr je opravljal nalogo govornika in propagandista. Nie-gov govor so takoj nato prenašali v slovenskem in hrvaškem prevodu.
Ker se ni ustavil na klic »Sto|...« — V Piranu so pripadniki fašistične republikanske straže pri opravljanju svoje službe opazili na ulici moškega in neko žensko. Klicali so za niima, da naj se ustavita, toda to ni pomagalo. Zato so streljali in zadeli 21 letnega mornarja Conlenta v nogo. Ranjenega Contcnta so prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer je izjavil, da je spremljal svojo mater, ustavil pa se ni na klice zaradi tega, ker jih ni slišal.
Iz Gorice
Not vlak med Goaco in Vidmom. Ker
je bil uveden med Vidmom in Gorico nov vlak, ki prihaja v mesto pod Sveto goro ob 8 27, torej v pravšnih jutranjih urah, je bilo zelo ustreženo učencem, ki se vozijo Z'vlakom v šolo-iz Kormina, Koprive, Moše in Ločnika. Prav zato je bil tudi ukidjžh'aVtobus, ki je doslej vozil ob 7.30 iz Gorice v Kormin in je ob 8.15 prihajal iz Kormina nazaj v Gorico. Se naprej pa vozi avtobus, ki odhaja ob 14 v Kormin, Čedad in Kobarid.
Nesreča zaradi eksplozije. Kje vse leže še razstrelilne snovi, najlepše doka-
zuje primer, ki se je zgodil 23 letni kmetici iz Dolenjega Cerovega. Ko je grabila listje, je z grabljami zadela v nekaj, kar jc z močnim pokom eksplodiralo. Drobci so jo ranili. Ženska je bila prepeljana v bolnišnico,
S Spodnje Štajerskega
Hraber Spodnještajerc. Vojak Štefan Denišar iz Celja je bil odlikovan z železnim križcem II. stopnje.
Dekleta iz taborišča kmetijske službe
so darovala vse mesečne prejemke za zimsko pomoč v Žalcu. Za cestno nabir-ko za zimsko pomoč 22. in 23. januarja je v Žalcu darovalo vseh 19 deklet, ki so v taborišču kmetijske službe, vse svoje mesečne dohodke. Vsega skupaj so darovale 250 mark, ker so nekatere zaokrožile vsolo s prispevki iz svojega žepa.
Graško gledališče je gostovalo ▼ Laškem. Priredilo je popoldansko in večer-. no predstavo, ki sta obe želi veliko priznanje.
Smrt oglednega trgovca Franca Znrla.
V Leskovcu pri Krškem je umrl ugledni trgovec Franc Zurl. Pokopali so ga ob velikem pogrebu. Rajni je bil zgleden sodelavec v štajerski domovinski zveii. Njegova smrt je za Leskovec hud udarec.
Nesreča. Zaletela sta se konjska vprega in tovorni avto. Pri tem je 32 letna Erna Stecher iz Radvanja pri Mariboru dobila rano na desni nogi, poleg tega pa si je potolkla spodnjo čeljust.
Iz Srbije
Ustanovitev mndžarsko-srbske fi'm-ske družbe. V Scgedinu so prod kratkim ustanovili madžarsko-srnsko filmsko družbo, katera razpolaga z delniškim kapitalom 7 milijonov pengov. Precejšen odstotek delnic nove filmske družbe so podpisali in vplačali tudi razni srbski veleposestniki in trgovci iz Banata ter zaradi tega izgleda, da bo novoustanovljeno filmsko jiodjetje poleg madžarskih filmov izdelovalo tudi srbske.
Zaradi malomarnega zatemnjevanja kaznovani Ljubljančani
V dobi od 23.—31. januarja 1944 s0 bile kaznovano zaradi prekrška zatemnitvenih predpisov stodočo osebo:
Pclau Vladimir, mag. uradnik, Ilorhor-fltelnova 27; Biteno Peter, žel. uradnik, Ciril Metodova 87a-I.; Ho Jože, odvetnik, Stn-nlčova 12; Vrhovoo, trgovec, Kav&kov* 3; Uran Ivnn, železniški uradnik,' Ciril Meto-j dova 89.111.; Fugina Oabrlela, priv. urad., .• Čopova 21; Skrl Franc, mizar. Medvedova 38; j Zavadlal Franc, žel. vpok., Hradeckega 64; Lovšin Marija, gospodinja. Poljan- ka 12; Arhar Ivan, pošt. zvon., Glinška 9; Trobec Jože, mehanik, Milčinskcga 12; Vrahelj Jakob, viS. davi. kontr. v p., Goriška 29; Glo-bokar Ivan, učitelj, Aleševčeva 74; Mrežar Franc, žel. vpok., Milčinskega 51; Brajnik Ivnn, zidnr, Poljanska 21-1.; Cretnik Ignac, Poljanska 21-11.; inž. Simonič Primož, Poljanska 15; Bi^ednik Alfonz, BIoiwei«ovn cesta 29-1.; Modrovčič Josip, stavbenik, Trdinova 7-1.; inž, Gostlnčnr Ivnn, Mnsary-kova 17; Jegllfi Anton, rnvnntetj »Knritns«, Maaarykova 17-111.; dr. Urbano Anton, od-
I votnlk, Tavčarjova l-II.; Inž. Remec Vladimir. Korsnikova 7; Gonusi Janez, ploaknr, j Hradeckega 62; Finžgar Janez, zasebnik, • Hradeckcga 35; Ebor EllgiJ, krznar, Kon-' grešni trg 7-II.t HlebS Jemoj, zasebnik, Hradeckega 54; Zavržen Jožo, trg. potnik, Mildinskcga 5; Illade Angola, zasebnica. Goriška 35.1.; Beli6 Vera, trgovka, Milčinfko-ga 56; Sover Rudolf, tapetnik, Marijin trg 2-1.; Jošt Ivan, bančni uradnik, Malgajeva 10; MušiS Stanko, mehanik, Aleševčeva 14; Mnrinšek Jernej, šofer, Nunska 17; Moharič Lovro, klepar, Milčinskega 63-1.j Dubravska Dulka, oporna igralka, Nunska 4; Cošnovar Torezijn, trgovka, Rimska 2; ČepiS Mate, gostilničar, Verdijeva 9; Skabar Mira, krojaška mojstrica, Ulica 3. maja 5-II.; Mnr. tinc Frančiška, trgovka, Bleiwelsova 17; Do-linar Janko, priv. uradnik, Beljn-ška 32; Strmoll Stefnn, trgovec, Malgnjevn 10; Kreiner Ivan, inž., Malgajeva 10; Aleksič Aleksa, slaščičarski mojster, Poljanska 53; Košnik Frano, mehnnlk, Malgajeva 8-1.; Lješič Pavla, upravltoljica kino »Matica«,
TEL.
lili
KINO »UNION«
Film visoke umetniške stopnje
»Krambambuli«
Pretresljiva zgodba zvestega lovskega psa
Igra dunajska filharmonija. V gl. vlogi poleg drugih Viktoria Ballasko,
Sepp Kist in Kramhaiuhuli. Predstave ob delavnikih ob 19.10 in 17.10.
"L KINO »MATICA«™
Svetovni prvak Kari Schgfer v najčudovitejši drsalni reviji
»Beli sen«
Humor, plen, atrakcije z Wolf Albarh Retty-jem, Oskarjem Sitna in ljubko umetnico na ledu Olly Holzmann. Predstave ob delavnikih ob 19 In !?.*.
TEL KINO »SLOGA« D"
življenjski boj moža, čigar ustvarjajoča irila je spremenila obraz svetovnega gospodarstva, v velikem Ufinem filmu
»Diesel«
NajintereuintncjSi dogodki iz življenja R. Diosela, iznajditelja po njemu imenovanih
motorjev. — V glavni vlogi: Willy Birgel, llildc VVeissner, Paul VVegener.
Predstave ob 19 in 17. V nedeljo ob 10, 19.10, 19.90 ln 17.10.
KUPIMO:
I.evstik, Zbrana dela,
I. i/.i . Jurčič, Zbrana
dola, I. izdaja; Stritar, '/.brana dela, I izdaja. Knjigarna Kleininavr iu Hambcrg, Miklošičeva 10.
2« POnr.AN
(devet in dvajset) je pokončal.) ena sama Iiiž. Prczljcva »Mikro-t<in«-pnstn. Nesieto zahvalnih in pri/nalmh izjav! /a pripravo običajne količine je prinesti 9 dkg masti (lahko delno pokvarjene). Inž. Prezelj, poni)! i-, mi agronom — specialist /a rastlin-ske bolezni (fitopato-log), Ljubljana, VVol-fova ul. 9-1. Uradne ure: od 8 do 12. I
PO/IVAM g. Soklič Ivana, Žand. ti ir. v pok., «1(1 pride iskat vse svoje dokumente in vrednostne papirje, katere sem n.it'. — Hauptmaa Stanko, keramika in pečarstvo, I.jubijanska ulica 49.
OTROŠKI VOZIfEK Iportni. star, bel, v zelo dobrem stanju, naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod
It
PRODAM ali zamenjam za živila posteljo z modro-cetn in oiiiaio. Vego-vn tO, I. nadstr.
MOAKO KOIO
znamke »Pucli«, predvojno skoraj novo, z novimi gumumi, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod it. H60.
SFDI AR MOJSTER
begunec iSčc delo kot sedlar, hlapec ali karkoli. Ponudbe upravi »Slov« poti »Sedlar« It.
PRASIfKA.
l meseee Mnrctra, prodan). Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 864.
PISALNE STROJE in radio aparate kn. pni« in plača i»o naj-viSjt dnevni ceni —
»vrdka fVKRtST — Prešernova 44.
Umrls j® dane*, po dnljiem trpljenj«,
previdena s sv. zakramenti, gospodična
Emilija Czerny
Pogreb bo v soboto, dne 9. febr. ob pol treh popoldne z ?al, kapele sv. Kriitofa, na pokopališče k Sv. Križu.
Naj počiva v miru! Ljnbljana, dne 9. februarja 1944.

MALI OGLASI
PIANINO KLAVIR
vzamem v najein. — Ponudbe na upravo »Slovcnca« pod »Klavir planino« 862. g
RADIO
4 cevni sui>er, moderen, brezliinen, kupim. Plačam najbolje. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Prvovrsten radio« stev. 861.
OB ZVEZDI je bila izgubljena zapečatena kuvertica s svetiniieo in podobicami. Najditelja prosim, da vrne upravi »Slovenca« proti nagradi.
KNJIGE v raznih jezikih, znanstvene, novejšega časa. časopise in tudi cele knjižnice kupuje stalno knjigarna klein-mavr in Bamberg — Miklošičeva 16.
SPALNICA
orehova imitacija, moderno in solidno izdelana, naprodaj,- — Na ogled dnevno od 2 do pol 6 popoldne. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 897.
Mili, PODGANE
in Sčnrke zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite v droge-riji Kane, židovska 1.
4.
Izgubila sem najdražje bitje nn tem svetu, svojo plemenito, zlato mamico, gospo
Julsjo Fatfur
V njen zadnji dom jo spremimo v petek, 4. februarja oh 2 popoldne z Žal, kapele sv. Jožefa, nn pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo v soboto, 5. febr. ob 7 zjutraj v stolnici.
Ljubljana, 3. februarja 1944.
Globoko žalujoča hčerka
v imenu ostalega sorodstva.
Vendar mora na lo pot in povedati, da ni prav ravnal. Oporoka je pravična, sestra je nedolžna, on sam pa se je sramotno vedel. Zares, pot ni lahka. »Tu' nič ne zaležejo doktrine o kaki zadevi, nobeno čvekanje, treba je, da sam iz sebe kaj storiš in najprej moraš k Lovizi.«
Dozdeva se mu, da je vse, kar koli vidi, polno zvrhanega bogastva. Življenje bo še prelepo, a začeti moraš pri sebi.
Ze je v drevoredu in se bliža dvorcu. A vse še spi in vrata so pač še vsa zaklenjena. Ne more steči navzgor in objeti sestre še v postelji. Zatorej zavije pri vrtnih vratih v stran, se splazi po peščeni stzi k senčnici, ki je obrasla z majnicami in se usede tjakaj, sloneč s komolci na kamnitni mizii in podpirajoč si glavo z rokami.
Tako je minilo nekaj časa. Vse je bilo precej nejasno, dokler ga ni smrček sunil v obraz. Bil je laponski pes, ki mu je začel lica lizati. »Pa zakaj moram vprav sem, King?« pravi znan glas in pred njim stoji Loviza, držeč lopato v eni in šop rastlin v drugi roki.
ROMAN NAPISAL JOIIAN BOJER
Molče sta strmela drug v drugega. Nato se je on zagrohotal ko kak fanta-lin, če hoče prositi milejše sodbe. Loviza je bila jako bleda. Slednjič pa se je tudi ona skušala smejati.
8.
Čudovit čas je nastopil.
Pomagal je pri delu, ko da bi se ne bilo nič zgodilo, in zdaj zares ni bil več gospodar, ampak je zdrknil na stopnjo gosta. Čeprav je vsem pripovedoval, da do jeseni začel študirati pravo, se je vendarle dozdevalo, da vedo pogledi krog njega to in ono. S tem pa se je moral sprijazniti. Celo tako daleč je prišlo, da je menil, da bi bila prizadeta njegova čast, če bi 6e brigal za ljudske govorice. To pa je porajalo v njem povsem novo pobudo, pobudo za samo-vzgojo tako, da bi znal prenašati težko-če, ne da bi dolžil druge in ne da bi kdo le slutil, kako hudo je v resnici. Zares, ni bilo lahko lu živeti in videti vse tiste krasote, ki bi lahko bile njegove. Vsok hip je moral požreti kako ponižanje in
res jih je požiral in se prisilil, da je to storil vedrega obraza. Navadil se je na to in se vežbal ko v kaki športni panogi. Ondi gre se6tra in vse to je dobila, kar je on sam izgubil. Še nikoli ni bil tako dober z njo ko zdaj. Ali bo mogel ostati zmeraj tak?
Večkrat ga je tako pozorno motrila. »Le glej me, draga moja, in skušaj dognati, kako globoko more prodreti v mojo dušo I«
Odvadila se je govoriti z viška z njim in je zmeraj pazila, da ga ne bi ranila. Ali je bila njegova vedrina pristna? Večkrat je po ves večer sedel v hištrni na mizi in pripovedoval služinčadi take zgodbe, da je kar grmelo od grohota krog njega. A kako da je bil tako pre-paden in so mu bile oči tako nespečne?
Po enkrat na teden je prišel odvetnik Prahl. Sklicali so še oskrbnika žage, agronoma, mlinarja in gozdarja in Loviza je vso mlada in vneta za stvar sedela med njimi Pač je upoštevala tudi svoje nazore in prav nič težko ni bilo spoznali, da je vdova z Bruseta dobila v Lovizi svoje nadaljevanje.
Vendar se ie včasih zgodilo, da je Lovrenca prosila, naj prisostvuje takim sejam in on je to požrl in ni odrekel. Sedel je med njimi, bil vedrega obraza in posrečilo se mu je, da je celo Prahlu lahko mirno povedal svoje mnenje. Vprav te seje so bile nekaj najhujšega zanj, bilo mu je, ko da bi se prosto-
voljno dal pribiti na križ in ljudje niti niso smeli opaziti, da stiska zobe skupaj.
Nato je moral zmeraj tekati okoli, tako da se mu je vsa) telo lahko izdiv-jalo. In če je bil potem utrujen od hoje, se je usedel in strmel na jezero, na gozdove in vse tiste kraje in je povsem j nase pozabil. To so bila čudna veselja. Ta bohotna, valujoča pokrajina je znala zmeraj toliko pripovedovati, a zdaj mu je govorila drugač ko časih. Bilo je, ko da bi začel spoznavati za vso to pokrajino še drugo, duhovno pokrajino. Njegova zdrava mladost se je upirala, na vsak način je hotel oditi, vse to tu se bo moralo kmalu končati.
Ko je nato prišel domov, ga je Loviza večkrat vprašala, ali bi rad z »Lady« kam pojahal. To je bilo spet nekaj, kar je bilo treba požreti, saj se je dozdevalo, da tudi kobila ni bila več njegova, vendar si tega ni upal vprašati. Odgovoril ji je, da bi že, da je že sam na to mislil, a da danes še ni prišel do tega.
Zdaj je v nočeh truden ležal ln je sanjaril o človeku, ki doslej ni dosti mislil nanj, o nekem očetu o svojem očetu! Spomnil se je, da je bil pred nekaj leti pri njem v prestolnici neki gospod z imenom inženir Broch Bil je mladostni prijatelj njegovega očeta, ki je veliko dobrega slišal o njem. A takrat je bil Lovrenc zaposlen s toliko drugimi stvarmi, in oče, ki se ga niti ni več spominjal, zares ni bil velikega pomena zan|, in pa
— saj se je treba vendar osvoboditi vseh teh neumnih družinskih čustevl Šele zdaj se je spet spomnil nj vse tisto, o čemer je inženir pripovedoval. In vse je bilo samo dobro. Če je bil njegov oče navzlic hudi usodi vendarle odličen človek? Kaj če vdova z Bruseta ne bi bila povedala resnice?
ln vse je bilo samo dobro. Če je bil njegov oče navzlic hudi usodi vendarle odličen človek? Kaj če vdova z Bruseta ne bi bila povedala resnice?
Oče, očel Da bi ga imel in mu mogel potožiti vse težkoče in ga vprašati za 6vetl
Storilo se je pravo, veliko poletje. Vsa pokrajina je drhtela v sončni svetlobi. V dvorcu je bil počitek pred žetvijo.
Tako živita brat in sestra in sta navezana drug na drugega. On je Se zmeraj tako dober in uslužen z njo, tako da je imela sestra pri tem ker neprijeten občutek. Zato ga draži in izprašujc. ali ne bo imel kmalu svetniškega sija krog glave, on pa odvrne, da se bo tu nastanil kot zdravnik, ki bo ozdravljal s polaganjem rok. Njemu ie, ko da se lok vsak dan bolj nateza; kako sc bo to končalo? Boli ga, ko tako životari in mora imeti spričo lastne sestre krinko na obrazu. Zato skuša najti nevtralna tla, kjer bi se mogla sniti in biti drug • drugim brez krinke
Fttr »Ljudska tiskarna« — Za Ljudsko tiskarno: Jože KramariČ — Hcrausgeber, izdajatelj: inž. Jože Sodja — Schrlftleiter, urednik: Janko Hafner.
Politična organizacija OF p
S svojo pestro množico odborov in zvez je slovenska komunistična stranka preko KPJ podrejena devetemu narodnemu podtajništvu Kominterne v Moskvi
SEOVBNEC
t
4. februarja 1944
5. ČETRTKOVA STRAN
* Jedro vsega vprašanja
Komunistično gibanje je vedno posvečalo največjo pozornost organizacijski plati svojega delovanja. i\'a tem področju je komunizem kakor malo-katero drugo gibanje dosegel velike uspehe. Lotil so je namreč vprašanja znanstveno in uporabljal v svojem po-kretu najvažnejša dognanja sodobnih velikih organizacij in izsledke moderne psihologije, zlasti masovne, ki igra tako važno vlogo prav na polju razporejanja in vzporejanja ljudi. Največja umetnost vseli časov je vzpore-jati in enotiti ljudske množice. To resnico je komunizem dobro doživel, njene zakone dokaj skrbno proučil in jih uporabil zase. Odtod tista prilagodljivost akcije v vsakršnih razmerah, hitrost delovanja, odtod tudi tisti presenetljivi učinki, ki so ponekod značilni za komunistično revolucionarno prizadevanje. Organizacijski ustroj komunizma in delovanja tega ustroja je proizvod visokega znanstvenega proučevanja. Kdor se bavi z vprašanjem komunizma, mora upoštevati to dejstvo kot osnovno resnico. I/ tega sledi sila Važen zaključek, da je mogoče uničiti organizem komunističnega gibanja le z višjo ali vsaj enakovredno znanstveno proučeno metodo zatiranja. Zgodovina komunističnih revolucij v posameznih deželah more nuditi o tem dokaze. Najbolj otipljiv primer daje polpretekla zgodovina Nemčije, kjer se jo komunizem do prevzema oblasti po narodnem socializmu razl)oliotil do nevarnih skrajnosti, nato pa bil po nastopu narodnega socializma v kratkem času zatrt. Vzrok takega naglega uničenja je treba iskati predvsem v visoko poučeni, znanstveni mteodi izsle-dovanja in zatiranja, ki jc prekosila komunistično metodo znanstvenega organiziranja in obnavljanja. Podoben primer daje tudi Španija. Pred nastopom Francovega narodnega odimra so tudi najrazličnejše vlade skušale za-
Ireti vedno večji vpliv in večjo moč komunizma, toda šc daleč mu niso bile kos, ker so uporabljale proti njemu neresne in diletantske metode. Moč komunizma je strla šele armada, ki je znala obnoviti v svojih vrstah nekdanjega tradicionalnega duha strokovne usposobljenosti in znanja in tako prekosila najprej vojaško silo revolucije, nato pa tudi njeno politično ozadje.
Seveda bi bilo enostransko, če bi pripisovali organizacijskemu in taktičnemu znanju ves delež v uspešni borbi proti komunizmu. Komunizem ni le plod organizatornega znanja in psiholoških skušenj, je mnogo več: jc nov svetovni nazor, ki črpa svojo moč iz vere v materijo, ki naj ustvari človeštvu na zemlji zaželeni raj; je mistika zla, ki naj sprevrže dosedanji red duhovnih vrednot in vzpostavi vlado človeka-živali v nasprotju z vlado človeka kot čutnoduhovnega bitja. V tej mistiki zla in sovraštva do vsega nadčutnega tiči glavna pogonska sila komunizma. Zlo je namreč velika skrivnost — delietu quis intelligit? — in njegova mistika soustvarja s svojo privlačnostjo človeško zgodovino. Nasproti tej mistiki, ki zanika vse, kar jc duhovnega, se mora uspešno zoper-staviti le stvarnost duhovnega sveta. Toda oboje prihaja do izraza v zunanji, organizirani sili. Se tako plemenito in stvarno duhovno zaznavano gibanje je obsojeno na pogin, če si ne zna ustvariti zunanjih, predvsem organizacijskih sredstev, ki si z njimi utre pot do uspeha. Zato je popolnoma pravilno, ko trdimo: organizem komunističnega gibanja je mogoče uničiti le z višjo ali vsaj enakovredno znanstveno proučeno metodo zatiranja. Prva stopnja tega je temeljito poznanje komunistične organizacije, čemur naj služi tudi sledeči opis političnega ustroja slovenskega komunizma in ustanove, od katere je ta v zadnji stopnji odvisen — od Kominterne.
Splošni ustroj komunistine partije in njene OF
Kakor ponazoruje priloženi grafikon o organizacijskem ustroju komunistične stranke in njene Osvoliodilne fronte, je najnižja organizacijska enota v komunistični partiji celica, ki ji v Osvobodilni fronti odgovarja Narodno osvobodilni odbor (NOO). Več celic skupaj sc združuje v terenski odbor KP, več osvobodilnih odborov pa v terenski odbor OF.
nalogo zajeti vse tovarne, rudntiki\ skladišča in druge delavnice. Dalje so poleg teh celic tudi cestne ali ulične celice, ki družijo strankine člane v določenih ulicah ali manjših okrajih. Po velikih hišah pozna komunistična stranka tudi hišne celice. Vendar pa celica ne sme imeti manj ko tri člane. Že v celici obstoje najrazličnejši odseki komunističnega udejstvovanja,
f tVNO](t»lkt,Jfor „frfr	Mbotb^ JurftHmjt) '
Centralni komite KPJ ,
Pokra/}nski Odbor, Of n Vskrjjmtk, odbor.
Okrožni ojhen OF Okrol.ti odbori K P
Jbjonsk, odbori 0F\ Kdjontki odbor, KP
Tfinsk, odbori Or
Tarcnsk, odbori KPm
Nar o:r. odbori 1 i Celice k P
Takoj je treba pripomniti, da celice in Narodno osvobodilni odbori niso nekaj med seboj ločenega, kar je razvidno tudi iz grafikona, prav tako ne terenski odbori K P in terenski odbori OF in še naprej. Organizacijske enote OF so samo zunanje, za ljudi vidne oblike komunističnega udejstvovanja. V tem smislu je komunistična stranka nekaka duša vsega organizma, OF pa njeno telo.
Terenski odbori se dalje združujejo v rajone, ki jim načeljujcijo rajonski komiteji KP nz. OF. Več rajonov skupaj predstavlja okrožje, ki mu je na čelu okrožni komite KP in OF. Okrožja so združena v pokrajine, ki jim stoje na čelu pokrajinski komiteji KP oz. OF. Vse to se strne pod vodstvo Centralnega komiteja komunistične partije Slovenije oz. Izvršilnega odbora Osvobodilne fronte. V grafikonu jc nakazana dvojna zveza med organizacijskimi edinicami v OF. Nepretrgane črte pomenijo zvezo med organi OF, črtkane premice pa zvezo med organi komunistične partije. Prnvokotniki pomenijo organizacije OF, izpolnjeni krogi organizacije KP.
Nobenega organizma in nobene organizacijske enote ni v Osvobodilni fronti, ki je ne bi oživljala odgovarjajoča organizacijska enota komunistične stranke. Velikokrat so vsi člani kakšnega organizacijskega telesa OF člani komunistične partije. Takrat je delo pač bolj preprosto in odkrito. Tako piše poročilo komiteja KP rajona št. 6 okrožja N. N. z dne 22. oktobra 1943 sledeče: »Dne 22. 10. 1943 smo imeli prvi redni organizacijski sestanek rajonskega komiteja in obenem tudi sestanek rajonskega odbora OF. Sestanek se je vršil s skupno udeležbo članov RK in članov rajonskega odbora OF, ker so vsi člani partijci.«
Celice — osnova partije
Osnovna organizacijska enota v komunistični stranki je celica. Vsak član komunistične stranke mora biti član celice. Te celice so različne. Najvažnejše so tovarniške celice, ki imajo
kakor Rdeča pomoč, Zveza komunistične mladine itd.
NOO — osnova OF
Kar je v stranki celica, to je v OF NOO (Narodno osvobodilni odbor). NOO jc najnižja in najmanjša organizacijska enota v sklopu Osvobodilne fronte. Podobno kakor strankina celica mora imeti razdeljeno delo po določenih odsekih. Pri nas imajo Narodno osvobodilni odbori sledeče odseke: Narodna zaščita (NZ), Slovenska narodna pomoč (SNP), Slovenska protifašistična ženska zveza (SPŽZ), Varnostna obveščevalna služba (VOS) in Zveza slovenske mladine (ZSM).
Odseki v NOO
Narodna zaščita je oborožena organizacija v zaledju. Njeni člani morajo biti vsi oboroženi in pripravljeni za nastop, kakor hitro to prilike zahtevajo.
Slovenska narodna pomoč je zunanja oblika komunistične Rdeče pomoči. Ima predvsem dvojno nalogo: prvič mora zbirati denarne in na splošno materialne prispevke za namene OF, drugič pa reševati komunistične jetrni ke iz zaporov, internacij itd. Ima svoje lastno glasilo »Narod v ječi«.
Slovenska protifašistična ženska zve za je prav za prav ženski odsek organizacije Osvobodilne fronte. Ima predvsem propagandni in prispevni značaj. Vzdržuje svoje lastno glasilo z naslovom »Našim ženam«.
Varnostna obveščevalna služba (VOS) jc nekaka čeka v Osvobodilni fronti. Dajati mora točne informacije o nasprotniku zunaj in znotraj ter tudii izvrševati likvidacije.
Zveza slovenske mladine v OF odgovarja Zvezi komunistične mladine v komunistični stranki, ki jc znana pri nas pod imenom SKOJ (Savez koniu-nističke omladine Jugoslavije). Predstavlja prav za prav naraščaj Osvobodilne fronte in ima tudi svoje lastno glasilo.
Očitno jc torej, da predstavljajo celice na eni strani in NOO na drugi strani temelj, nu kuterem gruui ko
munistična revolucija svoje napore. Važno teh edinic je treba v skladu s tem pravilno presojati in ceniti.
Od splo.šncgn organizacijskega sistemu se nekoliko oddaljuje organizacija komunistične stranke po mestih,
zlasti v Ljubljani. Osnovne edinice komunistične strunke so tudi tu različne celice oz. NOO, ki so združene v terenske odliore, ti pa v kvarte. šele kvarti so nato pritegnjeni v rajone, rajoni v okrožja ild.
Dva primera iz delovanja komunistične organizacije
Da bomo laže razumeli ustroj in delovanje komunistične politične organizacije in njene OF, navajamo dopis okrožnega komiteja komunistične partije v nekem mestu pokrajinskemu komitctii za neko pokrajino, ki vsebuje poročilo za isto mesto in okolico.
Delovanje okrožnega komiteja
OK KPS — N. N. Četrto tedensko poročilo.
I.	Obseg rajona: neizpremenje-
no.
II.	NOO: 1. neizpremenjeno, 2.
Rrav posebno dobrih aktivistov v (X) jc šest moških, 3. a) vaških narodnoosvobodilnih odborov je ll,
b)	vzrok premajhnega .števila NOO je v premajhnem številu zgrajenih ilegalnih kadrov; c) partijci in partijski kandidati se nahajajo v štirih narodno osvol>odilnih odborih; e) NOO so zaposleni z zbiranjem raznega tehničnega materiala, hrane itd.; g) literaturo delijo sekretarji odbornikom in ti dalje. Nezaupljivim jo podtiknjo, ostalo je neizpremenjeno.
III.	ZSM in ZKM (Zveza slovenske mladine in Zveza komunistične mladine): 1. sekretar je tovariš Bo-rut. 2. Prav posebno dobrih aktivistov je II žensk in 13 moških. 3 a Odborov ZSM je šest mestnih in trije vaški; c) partijci in kandidati se nahajajo v sedmih odborih ZSM; d) članstvo je zaposleno z zbiranjem različnega materiala ter delitvijo literature: h) sestanki se vršijo redno tedensko. 4. Vaški aktivi ZKM so štirje: b) po spolu je 18 žensk in 2 moška; e) sestanki se vrše redno tedensko.
IV.	Slovenska protifašistična ženska zveza: I. Neizprcmenjono. 2. Prnv posebno dobri aktivistki sta dve sekretarki. 3. a) Vaških SPŽZ odborov je osem, eden je občinski;
c)	zastopnike pri odgovarjajočih NOO imajo trije odbori SP7.Z; d) zbirajo razen material in delijo literaturo; h) sestanke imajo redno tedensko.
V.	Slovenska narodna pomoč. SNP skrbi za intemirance, ki so v zadnjem času prišli v naše tovarne.
X. Obveščevanje. 180 gesTapo, 82 žandarjev, 14 vojakov, 6 zaupnikov gestapa, 8 izdajalcev, t organizator bele garde in 20 policistov. To število se stalno menja.
XV. Partija. 1. okrožni sekretar je tovariš Črnivec; 2. po spolu je partijcev legalcev 22 moških in 9 žensk, ilegalcev pa 3 moški, kandidatov legalcev je 36 moških in 6 žensk, ilegalcev pa I moški; 3. med partijci in kandidati je mestnih in industrijskih delavcev ter siromašnih obrtnikov sedem, hlapcev, bajtarjev in malih kmetov 23, delavnih izobražencev 3, železniških uslužbencev 40; 4. a) obstoje tri vaške celice, b) vzrok tako majhnega števila je v premajhnem številu zgrajenih partijcev; d) celice imajo redne sestanke; e) poročila pošiljajo redno; h) članarino plačujejo.
Za OK KPS — N. N.: "črnivc. Primer takih poročil kaže na temeljitost in na vsestransko organizacijsko poglobitev komunistično stranke in njene OF.
Kako deluje komunistična celica
Kot primer za delovanje komunistične celice navajamo poročilo o sestanku celice 2. rajona VII. v okrožju istega mesta dobesedno po izvirniku (s slovničnimi in drugim napakami):
»Tretji Celični Partijski sestanek. _ Se je danes vršil dne 27. X. 43. Celični sestanek je vodil tov. Planin navzoči so bili tov. Jože, Planin, Bruno, Jure, Tanja, Svejk, Ilegalci. Dnevni red.
1.	Politična situacija.
2.	Mobilizacija.
3.	Novi člani in kandidati.
4.	Delo NOO.
5.	Kritika in samo kritika.
6.	Slučajnosti.
1.	Politična situacija.
Splošno politično, vojaško, ofenzivno smo razdelili na faze: Domače bojišče, vzhodna fronta in italijanska fronta.
Vidi se skrajno oporlunističen odnos Angležev do svobodoljubnih narodov in pa do SSSIt. Pričakuje se ugoden rezultat mednarodne konference zaveznikov v Moskvi, vendar pa se sedaj konferenca vodi v glavnem mestu SSSR in nje zahtevah o otvoritvi druge fronte.
2.	Mobilizacija.
Poslavila so je prva osnovna naloga vseh terenskih delavcev, to je mobilizacija. Vsi terenski delavci so dobili nalog, da morajo nenadoma pripraviti vse potrebno za mobilizacijo. Mobilizacija se mora takoj pričeti. Obravnavala se je mobilizacija, kako se bo izvršila v prvi občini. Vsled velikega števila policije in okupatorjev.
3.	Novi člani in kandidati. Družinsko družabne iu ostale ovire uo
morejo vzrok v partizansko vojsko. Vsak partijec mora vstopili v partizansko vojsko. Vsem partijcem in kandidatom se daje nalog, da morajo pritegniti čim več ljudi, in z njimi vred vstopiti v partizane. V zgornjih odlokih bodo partijci obveščeni pismeno. Po krivdi višjega foruma se pojavljajo v rajonu razne nered-nosti, in to vsled tega, ker se ne ve, kdo je sekretar partije, kdo je sekretar ZSM. Po nalogu pekaja je določen tovariš Švejk za ZSM in ZKM, po nalogu OK pa sekretar tov. Srečko. Sklep: do prihoda lov. Miha bom vršil svojo funkcijo rajonskega sekretarja partije. Za ZSM in ZKM pa tov. Srečko. Prišel pa je tov. \ Joža, ko je nastopil službo kot kontrolor rajona. On bo pomagal po okrožnici z dne... PK-ja. PKS. Ker se pričakuje splošna mobilizacija, da bo večje število, to so pravi pretežna večina aktivistov, odbornikov stopilo v ilegalo. To se nalaga vsem terenskim delavcem, da pove-
čajo svojo delavnost pri organizaciji SP ŽZ in ZSM in da z njimi izpolnijo vrzeli, ki bodo nastale v NOO. Spričo dobrih vesti iz svetovnih pozorišč, kakor tudi i domačega bojišča se je povečala morala med prebivalstvom in z njim vzporedno se je povečala tudi agilnost in aktivnost naših NOO. Radi bolesti kurirja še ni dospel zapisnik mestnega odbora OF. Bomo o tem poročali prihodnjič. Vsled povečanja NOO v mestu sekretar tov. Juro preko 30 NOO.
Smrt fašizmu — Svoboda narodu.
Planin. Švejk.«
*
To je primer, ki daje sliko, kaj se obravnava na sestankih tajnih komunističnih celic.
Vsa ta pestra množica odborov je končno podrejena v najvišjem vrhu Centralnemu komiteju komunistične partije Slovenije oziroma Izvršnemu odboru OF, ta dva pa Centralnemu komiteju komunistične partije Jugoslavije oz. AVNOJ-u (Antifašislično vječe narodnog oslobodje-nja Jugoslavije), ki mu sloji na čelu tako imenovana »vlada sovjetske Jugoslavije«, kontrolirana od Centralnega komiieja KPJ.
Centralni komite komunistične partije Jugoslavije pa je podrejen neposredno kominlerni v Moskvi.
Komunistična internacionala in njen organizacijski ustroj
Formalno je komunistična internacionala ali Komintema od sovjetske vlade razpuščena. Toda to je zgolj ustna izjava brez posledic. Komintema še obstoji in še deluje v nezmanjšani meri
Kaj je prav za prav Komintema? To jc zveza komunističnih strank vsega sve-la s sedežem v Moskvi, ki ima namen, da zaneti svetovno revolucijo. Z za površino številko se imenuje tudi III. komunistična internacionala,' ker sta pred njo obstojali še dve drugi. Obrisi tretje internacionale so bili že od Lenina začrtani 1. 1015. Uradno pa je bila ustanovljena v marcu 1. 1919 na VIL kongresu sovjetsko-unijske komunistične stranke.
Komintema predstavlja najmočnejše orožje svetovne revolucije. V njej so včlanjene ali bolje, njej so podrejene vse komunistične stranke na svetu. S svojim ogromnim aparatom posega v življenje vseh narodov in pripravlja tla za svetovno komunistično revolucijo.
Narodna podtajništva
Po svojem ustroju je Komintema skupek narodnih podtajništov. Narodna podtajništva so nekaki uradi, specializirani j v revolucionarni propagandi raznih držav Države so v teh uradih razdeljene po | svoji sorodnosti, položaju in medsebojnih odnošajih v 11 skupin.
Prva skupina obsega Francijo s kolonijami, Italijo, Belgijo in Švico.
Druga skupina ima samo Nemčijo.
Tretja skupina obsega bivšo Češkoslovaško, bivšo Avstrijo in Madžarsko.
četrta skupina Veliko Britanijo. Irsko, Flolandijo, Avstralijo, Južno Afriko in Indijo.
Peta skupina Združene ameriške države, Kanado in Japonsko.
mu pomaga pri delu omenjenih pet pred-sedstvenih uradov.
Poleg svojega predsedstva ima Komintema tudi izvršilni odbor, ki se sestane samo trikrat na leto.
Vse pod kontrolo ruske komunistične stranke
Ves aparat Kominterne pa strogo kontrolira Centralni odbor sovjetsko unijske komunistične stranke, ki je njegov tajnik Stalin. Komintema je torej dejansko le orodje v rokah ruske komunistične stranke, to je Stalina.
Potrebno je omeniti ob tej priliki, da je sislein komunistične organizacijske taktiko povsod isti. Glavno načelo komunistične stranke je: nikjer posegati neposredno in vidno v javne zadeve. V Rusiji ima komunistična stranka absolutno oblast, a vendar ne saina neposredno, temveč preko Centralnega izvršilnega odbora SSSR, sedaj znanega pod imenom predsedstva vrhovnega svela, ki kontrolira svet ljudskih komisarjev — sovjetsko vlado. Podobna razporeditev vlada ludi v vseh nižjih upravnih in drugih državnih oblastvih. Tako se komunistična stranka povsod izmika obveznostim in odgovornostim, čeprav dejansko o vsem odloča. Uklenila je ruski narod, se polastila državnih sil, bogastva zemlje, lastnine vseh državljanov. Istočasno pa ne vlada sama. Vlada neko drugo telo, ki pa stoji pod popolnim vplivom in nadzorstvom komunistične stranke. To omenjamo Zato, da lažje razumemo ustroj Osvobodilne fronte pri nas. Tudi pri nas se komunistična stranka nikjer ne izpostavlja, temveč se povsod izmika odgovornosti in poriva naprej neko drugo organizacijo, ki jo pa ima popolnoma pod
Ustroj kominterne
Centralni odbor sovjetsko unijske komunistične stranke
, Izvršni odbor
komtnitr-ne,
T^rdsedftrenumdikomtrtrrne
Predsedstvo kominterne [
irarodro
podhjrMti
Šesta skupina Španijo, Portugalsko, Mehiko in Južno Ameriko.
Sedma skupina Švedsko, Norveško, Dansko in Islandijo.
Osma skupina Poljsko, Finsko. Estonsko, Latvijo in Litvo.
Deveta skupina Bolgarijo, Jugoslavijo, Romunijo, Albanijo in Grčijo.
Deseta skupina Sovjetsko Unijo samo.
Enajsta skupina obsega Kitajsko, Ko± rejo, Mongolijo, Turčijo, Perzijo, Egipt, Sirijo in Palestino.
Predsedstveni uradi
Na čelu teh narodnih podtajništev stoje predsedstveni uradi, ki jih je pet: 1. organizatorični odsek, 2. informativni odsek, 3. agilacijski in propagandni odsek, ki je najvažnejši, 4. upravnotajniški odsek, 5. odsek za zveze (stike z drugimi državami). Upravni odsek iina za posebno nalogo hitro oddajo povelj tujim komunističnim strankam, ki jih pa ne oddaja neposredno, temveč po odseku za zveze. Upravno tajniškemu odseku so prav za prav neposredno podrejena narodna podtajništva.
Predsedstvo Kominterne
Predsedstveni uradi so organ predsedstva Kominterne ali z drugo besedo upravnega odbora svetovne revolucionarne komunistične organizacije. Ta odbor se sestaja vsak dan v Moskvi. V njem so komunisti i zrazliČnih držav. Najpomembnejši med njimi je Dimitrov, glavni vodja komunistične internacionale. Nje-
lastno kontrolo. To je seveda za stranko ugodno, ker dejansko vodi prav tako, kakor če bi sama neposredno posegala v dogodke, odgovornosti vsaj pred nepoučenimi pa ne nosi.
Zraven objavljeni grafikon ponazoruje organizacijski sestav Kominterne. Že iz njega je razvidno, kakšno nevarno orožje ima ruska komunistična stranka v svojih rokah. Mimogrede naj bo tudi ugotovljeno,^ kako smešna in ironična je komunistična propaganda pri nas, ki skuša prikazati komunistično stranko kot boritelji-co za nacionalne interese Slovencev. Vse komunistične stranke in torej tudi slovenska 6e strogo podrejene tuji sili, ki končno vr.huni v Centralnem odboru ruske komunistične stranke.
*
Vsega pestrega in mnogoličnega delovanja komunističnih organizacij, brezštevilnih odsekov in pododsekov, prepletene taktike ter na splošno vsega bohotnega življenja v organizaciji komunističnega gibanja seveda ni možno opisati v kratkem članku. Le debela knjiga bi mogla obseci vso tvarino. (Prim. o tej tvarini knjigo »Rdeče mreže«, izdal Mednarodni protiboljševiški odbor; knjiga je 1. 1940. izšla tudi v slovenskem prevodu.) A že iz teh kratkih in dokaj splošnih obrisov dobimo sliko, da gre tu za znanstveno proučen sistem organizacije. Zato in le zato moramo ponovno poudariti, da je to organizacijo možno uničiti le z znanstveno proučeuo metodo zatrtja.	k