NaS glas Dekle, brezposelna govorl Ena sem izmed sto in sto. Ena, ki se vtaplja v mOTJu brezposelnosti. Da, ena sama neznatna številka v seznamu brezposelnih učiteljic na banovini, ena v indeksu prošenj za državno nastavitev v prpsvetnem ministrstvu, ena majhna, komaj vidna točka v seznamu brezposelnih žena na svetu. Ena izmed stp tispč in milijpn. To je ravnp tisto. Vsak nam reče: saj nisi samo ti. Sto in sto vas je. Ppčakaj! Pptrpi! In mi čakamo in trpimo. Pa se nam zdi, da nam je vsak dan bolje, vidim, da čaka in trpi še druga in tretja, stpta in tisoča. Končno nam je pa čisto prijetno. Študirale smo 14 let za svojo zabavp in tako pomagamo pri materinem gospodinjstvu. Gotovo tudi tu pomaga študij. Ce ne more mati prehranjevati sama peterp ljudi, ji pomaga hčerka, učiteljica s titlom in s praznim žepom in pptem že gre. Kako da ne, saj je hčerka 14 let hodila v šolo. Mnogi menijp: žene so krive krize, preveč nas je v službah. Velikodušno smo odstppile mesta moškim, a kriza je še vedno tu. Ne samo to: še fantje, tovariši so danes na cesti. Pa naj še kdo trdi, da smp me, žene krive, da nimamo ne dela, ne jela! In kaj pptem, če je gdč. učiteljica raztrgana in bosa! Delat naj gre, saj ni edina. Vzgojiteljica, to je poklic za žene, sicer v državni službi ne več, toda v privatni. Res, v tem oziru pa nam gre družba na roko. Ppstaneš vzgpjiteljica nežnih otrok, trem lahko oblikuješ njih duše in v zameno imaš stanovanje in hrano, saj kakega plačila pa itak učiteljica - vzgojiteljica ne potrebuje! Vzgojitelj mora biti idealen! Tudi v tvornici lahko dobimo delp. Zena zasluži vendar dovolj po 500 do 600 dinarjev v tvornici. Tu sicer ni treba vzgajati in bistvenp ženinp delo tudi ni tp, a kaj zatp! Glavno je, da so žene in matere tiho. Zaslužijo in kaj hočejo več. Sicer smo pa tudi tu kot učiteljice odveč. Tako čakamo in čakamo. Saj nismo same, sto in tisoč nas je. In vse čakamo! Zakaj, čemu? Br. Jt™'