leto LXXVM It. 1*S fepeđl^oiie In 1943 Cm 90 URKDNirrVO us uprava: IZKLJUČNO zastopstvo sa OfUn I DNIONK PUBBLICTTA RALIAKA A. S ~ INARIA ESCLUSIVA p« srn pubLHeita 41 jweal«Ma itaHaa* m: IJNIONB PtmiJCRA ITAJLIANA 8. A- MILANO. Navi nemfche attaccate nei porto di Augusta ficattro unita da 21.000 tirnnellate colpite — Una navc da baftaglla e un incrociatore danneggiatt COMANDO S UPREMO. — Bollettino di tfuerra Nr. 1192: II porto di Augusta i stato attarcato da lina nostra. formazionr aerea r da bom-taNferi germanici che rolpivann quattro unita per complessivc 21.000 tonn. Una pe-trcJiera da 8000 tonn. raggiunta da bombe * esplcsa ed un altra di uguale stazza e incendiata. Ncl Meditrrraneo oct-» o. — Vojno poročilo S*. 1192: Xok:i naši -l-.a skupina j<- skupno z Siemskimi bombniki napadla pristanišče Augusto; bombniki so zadeli štiri edinice v skupni toinži 21.000 t<>n. Neka petrolejska 8000 tonska ladja, ki so jo dosegle l»amb«\ j<- <'kspl«MlIr;ua, m-Ua dru^a iste tonaže pa, je zgorela. V zapadnem Sredozemlju m> nemška letala prestfTcgla neki suvnižni konvoj in po-škodovali eoo oklopnico in eno kriiarko. Močne skupine sovražnih letal »o izvrši- la letalske napade na Orte v okolici Neaplja in v pokrajini salerno ter nn Cataji/a. ro in povzročile znatno škodo. Nasi lovci so sestrelili 7 letal, dve pa nemški lovci. Eno letalo tipa Spitfire je strmoglavilo v plamenih, nadeto cd protiletalskih laterij. General Anibrcsjo. * V letalskih bojih dne 27. in 29 t m. se je odlikoval narednik Gorn: Luigi iz A' -na (Piacenz3) tretje lovske jate, ki je sestrelil dve štirimotorni letali in er.o dvo-inotomc lovsko letalo. Zmagovita borba junaškega letalskega psdoflciria z letečimi trdnjavami Rj"m. 30 o s Med hrabrimi lovci, ki »o biii v preteklih dneh junaki hudih in zmagovitih letalskih berb. omenjenih v poročilih vrhovnega poveljstva, sc je posebno ^^eljavil višji narednik pilot Luigi Gorini v^irenzc. Ta mladi podoficir že štiri leta pripada tretji jati lovcev in se je z njo bo. ril na zapadni fronti, nad RoTcavaktrn prelivom, v Grčiji, v Libiji, v Egiptu in Tu-Jttisu. Dosegol jc številne zmage ter si prislužil dve bronaitl kolajni za vojaško hrabrost. Sedaj je v dveh nedavnih borhah nad I^aziom sestrelil tr! ameriška letla, od teh *iva štirimotorna bombnika tipa Boeing 17 . in en o protiletalske baterije zrušile, številna druga letala pa so zru>ib japonski lovci Uootavlia se še >tev lo sestreljen h letal. Računati je. da je sovražnik v operacijah zadnjih dveh dnevov izgubil naimanj 60 letal. Rangun. 30. avfi s. Kakih 50 sovražnih letal je skušalo 29 t. m popoldne bombardirati japonske postojanke na Ak abu Napad je povzročil neznatno -kodo. bile pa so žrtve med birmskim domačem prebivalstvom Ja ponska protiletalska porazna letala. hramba je sestrelila 3 da se jc 6 oseb s padali vrglo iz letal"1, kmalu nato p« še dve osebi od posadke. Potem se je letalo s kljunom obrnilo navzdol in strmoglavilo na tla. Prcvofa-m sem se izognil napadu 12 Lightingov in sr» vrnil tu* letališče.« S tem je bilo Gorinijev^ pripovedovanje končano. O svoji drugi borbi ni piipove-doval mnogo. Na aJarm se je dvignd južno od Civitavcechie ter napadel z di ugimi vred veliko skupino Llghtinoov. Vi lel ie. da je nekega tovariša napadel naspr tn k. katerega je nato .sam napadel U) ga zidel a streli. ?o\Tažno let'lo je clc.Tp'oriij-alo v zraku. Višji narednik Goiini je sestre'il tudi eno ameriško Stirimotonio letalo med napadom na Rim dne 13. t. m. sovražnih ladij južna od Atmesrije Berlin, .10 avg. s. Mednarodn i obveščevalna agencija poroča n »slednje podrobnosti o napadu nemških brzih letal na sovražno mornariško skupino, k' je pluli snoći južno od Almerije: Sovr^žra skupina je obstojala med drugim iz ene bajne ladje in ene križarke. Navzlic sloviti protiletalski reakeiji je uspe'o nemšk m bojnim letalom odvreči na sovražne o^inc0 več bomb. Okloonica je bila za'et.a z b'm-bo velikega kalibra, katera *"e poT,nrrW^i na sovražni edin'ci silovito eksploziv . Ta d križarka je bila zadeta z dvomi bombama, iz nemških letal. Nekaj nemšk h bomb pa je padlo zelo blizu te edinice. Berlin. 30. avti. s. Glede napada nem^k'h težkih bombnikov pa scvra/rio pomursko skupino* južno od Almerije. katcn.fia oincnia poročile. ncm>kih oboroitivh sil. do/.na\a mednarodna obveščevalna agencija, da je nastal na krovu oklopn ce. pripadajoče skupni, ki jc bila /adeta z bombo \elkeea ka ibra. velik požar. Dvignili s*> ^e stebri zubljcv :n dima in ladja se ie morala ustaviti Ugotovljeno ic bilo dalje, da so r*,mbe, ki sc padle na kro*v ;n v hli/ino kr žarke, 'adjo PO&odoVI le znatno. Napad, ki so ga izvcdU ncm>ka te/ka letala, je trajal samo 8 m'nut. zarad: tcaa sovražna prc4 tetaisKs obramb ni uteg r.ila ruimcriti svojih tor»o*v Ogenj letallkega < r« 7ia je prisili skupino lovcev, ki ie c0-t;la ladje, da je opustila nanad. Vs« nemška letala so se vrnila na oporišča PoZrtvovalno deli Doplavora za prizadete po letalskih napadih Rim, 29. avg. s. Med ustanovami, ki «o najbolj požrtvovalne v podpornem delu /a prizadet* ob letalsk h bombardiranjih, ie Narod a ustanova Dcpo!a\oro. Tckrajinfiki D(»polavon ao se v \-seh kra jih tako- dali na razpolago krajcvn:m obla stem z vsemi svojim' obsežnem? napra\ami Iz Neaplja. Turna Milana. Genove z sredah Puglie in KalabrJje m i? mnogih drugih področij pGročajo o skrbi Dopolavora za tiste, ki so se znašli brez strehe Mnou pokrajinski Dopolavori so organiziral* s prostovoljno pomočjo podjetniških in inedpodjetniških Dopolavorov ter velikodušn-h dopoiavorov-skh krogov prevoze na deželo za prizadete Napravili 90 pravcate majhne avtomobilske kolone, ki ao prevažale na stotine oseb. zlasr pa stare ljudi, ženske in otroke. V Neaplju v Rimu in v drugih mtttih skrbi io Dopolavori za okrepčaloice n javna zaklonišča, zlasti v Icraiih Uer trajajo letalski aJ«mri selo dolgo DrugI Dopolavori ao priskočili na rximoč prizadetim a Bolgarom. Vis. princesa MaSalda na poti v Sofijo Budimpešta, 30. avg. s. Princesa Mafalda it \z Ncmč je pr>pela *.'■•■ ca, \ Uudiinpe^tt- Na kolodvoru sta sc vzvišeni princesi poklonile klr nvirster Italije in *ef civilne h>e regenta Horthvja. Regent Ihuthv ie dal prncCfi Mafaldi na razpolago s>oj salonski voz Zvečer se ie princesi odpeljala v Sofijo V Itrfiji zastave na pol droga Rim. 30. avg. s. Ob smrti Nj. Vel. kialri Borisa so na javnih poslopjih v Rimu izobesili zastave nn pol dicga, ki bodo viatle do pogreba. Hitlerjeva brzojavka kraljici Ivani Berlin, 30. avg a O smrti kralja Borisa ie Hitler poslal vzvišeni vdovi naslednjo brzojavko: »Bcleč-a vest o smrti Nj. Vel. Kralja Borisa nie je globoko užnlostila. Bolgarija iz- gublia s kralje«] Borisom vladarja, ki je vodil otodo svojega naroda z ljubečo hrabrostjo in modro jasnovidnostjo. Jaz izgubljam 7. njim svestega prijatelja in za- veznika. čigar spomin bo vedno v najvišji ča=»ti med nemikim narodom in pri meni Prosim Vaie Veličanstvo, da sprejmete najgloblje občuteno in odkritosrčno soza-lovanje moje in vsega mojega naroda, katerega izrekam kraljevi hij>i in bolgarske-mu narodu.« Hitler je poslal sožalnp brzojavko tudi bolgarskemu ministrskemu predsedniku F i lovu, Berlin. 30. avc. s. Hitler je po ministru in šefu prd«edniške pisarne dr. Meissr.cr-ju izrazi! bolgarskemu opolnomačenemu ministru dr. Z:igorovu -. die ob smrti kralja Borisa. V imenu nemškega zunanjega mini-tra von Ribbentropa ?o je državni tajnik Steegraeht podal v bolgarska poslaništvo ter izrekel opolnom* eenemu ministru s.aža!ie nemške \ Inde. Dvcrrc žalTvanje v Fumuniji Bukarešta. :'0 n\az. s. Ob smrti b^lga--skega kralja Borisa ie rumunski dvor odredil 6 dnevno lalovanje Sočustvovanje Madžarske Budimpešta. 30 svg, v Vest c smrti krsljs Borisa je globoka u/alostib msdisrsko JSV- nost. L^t\ so lisi / Isfnini pobom ;,i poavo čajo uvodnike umrlemu vladarju. '»Pester I.lovi!« p'sr: Madžarski narod globoko sočustvuje 7. botgstskiin narodonv s Katerim |s Mnil/.iTV^a povc/iin.i / vc/itv te*»nei»a M prt-srenerta prijateljstva Bi >loLirski natod ie 'I* Gub;l velikeua vladarja in ml1 ' rja dr/avn ka, k' je narod vodi po poti nannincca vstaie-nja. >\ad/arj in Bolgari, bratsko zdru/eni s totikib 'etih /-Jodc-v ne n »»-ilienia. k:\tcrega sr. jima naV./ilc p v !ac / \ lt^j ;m Tr:anona. skupno objokujejo ^nirt velikega vladarja « Budimpeštu. 30 avq. s Tak i ka 'C /vedel O smrt j kr.ili.i Hor:s.i. je regent >\a^J/arsk.e poslal panljive n pr:?»rćm- sožatni hr/iaa\ke Nj. Vel. kralju in <.'c*.arju VSttoeJu trni nuelu in bolgarski kraljici Ivani. Sovjetski napod §® ostali Brez.frritnerna borbenost n^gnške rebote — V dveh dneh fe bilo uničenih 467 s&vfetskih tankov in 82 letal I/. Hitlerjevega glavnega fttana. 30 avg. Vrhovna povcljniStvo nemške vojake je ob-javilo dajies naslednje poročilo: V težkih bitk&h. ki skoro brez pi nst'HlUl trajajo ni vzhodni fronti ml 5. julija dalje Sovjet »m kljub veliki itevilcni preme čl na mortvu in mat-^rialu ni n"kjt'r potre- da t>i nemško fronto prottrli ali zra-hljali, Ćefavno j? sovražnik brez o Ira ni letke izgube noailJjaJ v bor^o ve "ni rove rddtake t ji, kjer Je upal d '»e^i \aVre, j? hiJa vendar r. ogorCenim odporom in pr »-tln»p?di bri^prlmerno »e boju'o^e prh»te k\ je bil i odlično podprts o I dresih v s* orožja, frontna linija pov*>oolnoma razlejanl Tagmroj )e bil po načrtu izpraznjen. V zt>dnj:ii dveh dneh »o iz?ub:li bolji-vik, ^«7 oUIcimih vozli In »2 letal. Ob vzhodnj obali S*cillje so napadli nemški In Italijanski letalski oddelki zhranj hsUjUTjn v vodah pri Augusti. Uničili so dve prtro!o>»K! laiji s skupno 16 050 br. rejr. tonami in ilv.> nadaljnji ladji ter t»iko po.4kodo\ali z bombnimi zadetki štiri tovor, ne ladje. Tn napadu, ki je t > i I prenesen daleč v zapadno Srr-do/.em'je, so dns;-j;la nemška bojna letala s boinlia!>ii težkega kj'.lihra bombne ied^tke v pilno na neki sovražni okionnici in eni kriJtarki. Nekitj sovražnih v£n?mir;evainih letal je metalo v pretekli nw'1 posamlf bomb* zapadno nemško ozemlje. Na področju pri S- \ kn se je v težkia nitjih postehno odlikoval 13. grenadirski pclk 31 pehotne divizije. Finsko vejno poročila Helsmki, 30. avg, B« Finsko vojno poročilo Javlja, da so b'li odbiti majhni sovražni oddelki, ki so se približali finskim črtam na treh odsekih fronte v Aunuški ožini. V severrom edseku fronte v K-relski ožini je blo nekaj spopadov med patruljami. Ničesar pOsebnega ni porceati z ostalih kopnih front. Med neko letalsko borbo so finska letala sestrelila brez lastnih izgub eno scvrfžno letalo. Nedeljski fe?Ji na vzhodnih bojiščih Preprečen sovražni oMceJfevatai manever pri Ta^anrsgu Silovite trorbe pri Harkovu in Sevsku /ler/m. aO. svj» - V don^.'nilt. i!ans>njc^3 poročna nemških obkroženih sil pi>e medna-n dna obveščevalna a^tne ja da so ncinake čete « sistemat čno i/pra/nit\;ju Tajiapnaja v prcrcV. noći pc r1 polneni un'ceoju Zd vojno važnih naprav v mcf>tu ^n v pris*an'-SČU iz\ršilc manever, k; jc presen 11.1 stražnika Sovjeti so bil* tr!jcval-ni manever Niti konjeniške skup'ne. nti naknadna posesja sovražnih oklopih skupin rt;sc presenetile nem^ke^a poveljnštva. k* je že dolon prei izvedlo \ac ukrept za «"krajsa-njc fronte Med tem ko so >tev Ini nemški in-ženiersk. oddelki ob varstvu zaščitnih čet pripravljali obširna m mka polja ter po-lagali ciUploatvne 6r.ovi. s katcrim; so b;!e pognane v zrak vcja:ko va/ne naprave, ie clavn na čet pričela v p«5po!ncm redu umikaln; manever nrot; Zapadu ter je odločno obvladovala canadajo«^ sovražne konjeniške skupne Sovjetske sile so v tem času utrpele hude izgube, ki so jim jih zadale nem;ke oklopne skupine, ki sr S'c pred jlavn'nn čet pomi- žile v normalnih časih za izlete ns morje v gore. D«ipolavoro v Rimu je n pr spravil takoj v Rim vse tabori&e naprave is C mina. Pri tem delu bratske vzajemnosti to Dopolavori često premagovali izredne ovire Kakor prej v mirnih čash. ko je Dopolavoro organiziral za delavstvo oddihe n kulturne prireditve, tako zda) ponmsjs delavcem in jih vzpodbuja v smislu notranjega prostovoljnega razumevanja. kaj v ;i se prfti rapadll. Zaradi spopada med temi nemšk nn skupinami rn sovražno konje- nie«>. so na>tale v boljievisk h vr-tah nove vrzeli in Nemci so ujeli več sto bolj;e\ikov. Venske /a'čitnt- skupaie SO ra/poiagale razen številnrm pehotnmi rrrr.žjem tud; s top* nišk'mi in pTOtiletalfikimi skupiiunv Spusti-ic so se v borbo s sovjetskimi četami, ki so pri-le z vzhoda, ter iih prsile k umiku z znatnimi izgubami. Končno so se tudi zadnji branilet Tajjanroga ob zaič^ti minskih zapor z lahkoto oo!maknili od so-vražnika. \; odsekih Markova :n Sevska se borbe razvijajo z nesrremenjen«> silovitostjo V obeh področjih so So\jeti pripeljali nove nehotne cd niče in tanke, ki so bili do nedavnega zaposleni v drugih odsekih ter so bil spopolnje ni kakor je bilo pač mogoče, med tem ko so se pripravljali za nastop na novem operacijskem prizorišču. V nedeljo ves dan so se te čete, podpirane a izTedno močnim ogniem topn s-tva. zaganjale proti nemškim črtam, ne da bi jin uspel prodor. Neni.ška pehota ni samo zadržala sunka, temveč ii je uspe o tud lučiti sovražne strelce da* tankovskih skup.n. k- so za>le v akcijsko področje nem&ega tež-kepa orožja Za predstavo o silo\itos*j borbe zadc-šča podatek, da je od 467 sovražn;h tankov, katere so ntm?ke sile v zadnjh dveh dneh uničile, obtičalo 289 pred obrambnimi branik? pri Harkovu in Sevsku. Ogromne izgube tankov *o Sovjet! utrpeli tudi med napadi severno od prometne rile. ki veže Roslavsk in Moskva Na tej točki fronte ie samo ena nemška oklopna skupina včeraj v hudih borbah uničila 60 od 100 napadajoč h tankov Vzdr?iž ceste Smolcnsk—Moskva se je včeraj zopet razvnela divja borba, ki se je po menjajoclh w d^godkia /aključla s pefioi" nm uspiht-in za nemška orožje B tka sc nadaljuje v nekaterih točkah, kjer ^ snviafan-ku uspelo izvesti lahke \dore krajevnega značaja. \T cstalih odsekih vzhodne h aH,e in M severnem krilu včeraj n: bilo omen ^ vrciin^h borb. Poročajo o akciji neke nei.^e pro-t -tanko\"ske skupiie. kateri fe uspelo izločiti 'z borbe 8 sovražnih baterij n un^t neka) sovjetskh skupin. Nemška pomorska wnagt v Azovskem m ur}u Berlin. 30. avj*. s. Meiinarodna obveščevalna agencija poroCa, da »o nem*k^ pomorske siie v Azovskem morju, jufcno Tagranro°:a. prisilile 6 sovjetskih motornih topnieark k boju in brez lastnih \igub potopile dve. Napadi na turške ladje v črnem morju Carigrad. >0 nv3 (*'rnem morju. V Rusiji internirano ameriško letalo Bern, 30. avg. s Iz Moskve poročajo, da je 12. avgusta neko ameriško letalo pristalo v Kamčatki in je bilo internirano. Letalo se je udeležilo napada na japonsko vojno oporišče na otokih Kurilkih. Finska noče služiti za eksperimente Helsinki, 29. avg. s. Zaradi neprestanih, čeprav večino demantiranih vesti o namerah, ki ac pripisujejo Finski, da se pograja za separatni mir z Rusijo piAe veliki finski dnevnik >Vansa : Ameriaki listi izjavljajo, da nas mir zavisi predvsem od Rusije. Ce gremo s tega stališča, bi bila naša stvar izgubljena, kajti dobro vemo, kakšen pomen bi za nas imel tak mir. Vedno nam je pred očmi grožnja Rusije, da bo iztrebU i naš narod z zemlje, ko je Sovjetska zveza, kršeč moskovski mir, pričela novo vojno z nami. Ameriški list: smatrajo, čeprav naglaAajo, da imamo pravico do življenja in celo pravico do posebnega položaja, naš mir kot eksperiment, ki naj bi razkrinkal razne namene Rusije. Dobro "vemo, kako bi se končal ta eksperiment in na kak način bi bili nameni Rusije razkrinkajii. Glede tega smo mi pristojni in zahtevamo torej, da se v Imenu resnice posluša naš glas. Ce nHm v Ameriki priznavajo pravico do življenja kot svobodnemu narodu, morajo upoštevati tudi naše pripombe in razumeti, da so nameni Sovjetske zveze glede nas zelo jasni in ne potrebujejo nobenega eksperimenta. Popolnoma brez smisla je govoriti o ruskih eksperimentih do nag. Napovedi rumunskega Bata Bukarešta, 30. avg. s. »Viateac pije v članku o splošnem položaju, da so znaki, ki kažejo, da se bodo v tednu, ki se je danes pričel, zgodili bolj pozitivni dogodki kakor v prejšnjih tednih, tako na političnem, kakor na vojaškem področju. Na političnem področju je naznanjena nova konferenca med Rooseveltom in Churchillom v Wa?higntonu ter Churchillov govor, na vojaškem področju pa so predvideni na raznih frontah razvoji, ki utegnejo dovesti do večje razjasnitve položaja. Sfran S »StOVENSKI NAROD^fc^StirnitafMJ Nepremičninski trg v prvi tretjini avgusta Oifcbritev dogovora, ld sta ga sklenili o odstopu zavarovalne Ustnice zavarovalna dražila Jugoslavija in mitrto Nazianale delte Asricorazlaoi Ljubljana. 31 a\gusta. .Med listinami, k* jih ie zemljcknjižnj urad okrajnega scdisća preje! v prv: tretjini avgusta, je rud; od'rćba Visokega komesarijata Ljuhlian>ke pekrajinc. s katero je bil odobren važen dogovor, sklenjen med zavarovalno družbo Jugoslavijo n Naročnin zavarovalnim zavodom [srituto Naz«:nale dcile As* sicura^irnv za odstop zavarovalne listniee Splošna zavarovalna družba Jugoslavija je bila postavljena pod sekvester 29 aprila 1941. Nicn sekvestratanj ie b»l sedaj odvetnik Nino de Petrs Pogajanja /a prev/em so bila uspešno zaključena lani 30. junija, nakar je bil dogovor predložen Visokemu konvsarija-tu. Odobritev ob^eaa 5 členov> Važni so predvsem prr trije. V prvmi *6c potr ju ic 30. junija 1942 sklenjen, d .:< r med SploSno zavarovalno dru-žbn Jugoslavijo, zastopano po sekvestratari-ju. odvetniku N nc de PciHsu z ene strani n Nar< dn m zavarovalnim zavodom Ktituto Nazicnale delle Assicurazioni. zastopanim po 2 "■ ~slncm ravnatelju dr Ignaciju Giordani- i Encsnc zavodom Le Assicurazioni d* 1:* " »parnim po eeneralncm ravnatelju dr. Cosi!ii - ^rcidaeonu / druge strani, s ka* term do e Asg cuiazioni .i listin^ce panog škode, vse kakor obstoja jI decembra 1941 v li , „'b!ja nskega ravnateljstva in od- eo\., \ -rikom, \ezanim na oze-n !?u. priključenem Kr. Italiji s Kr. akazom s dne 3. m.iia 1°41 $1 ozakonjenim / zakonom z dne 27. aprila 1943 št. 385« den drug' u!c delle Assicurazioni. V prvi tretjini avgusta so bile vpisane v zeml.r^kn knjigo naslednje spremembe nepremičninske lastnne: Janez RVmic. posestnik iz Št. Jurija, je prodal Francu Kraškovioii. posetniku iz Škofljice, dve gozdni parceli v kat. obč. Vinem v izmeri 26.428 m- Z3 15000 iir. Anica Irbančičeva. žena krojača in posestnika v Spodnji Slivnici, pošta Grosuplje, je prodala Ani Strajnarj^vi, posestnici v Jer ovi vasi, pošla Grosuplje travnik v knt. obč. Grofrupljah v izmeri 2076 m- za 8.500 lir. Marjan Biz.ov »čar. akademik s Ceste v Rožno dolino, je proda] Mariji Sečk, Z»-vetiAče sv. Jožefa v Ljubljani, zastopana Po sestri prednici Tamšetovi in pokrajinskem ravnatelju Lovru Sedeju. je proda'a Mihaeli Bregarjevi, ženi uradnika, in njeni ned« letni hčeri Mariji iz škofje ulice njivsko parcelo v kat. obč. Sv. Petra predmestju I. v izmeri 280 m± za 25.200 lir. \ -Kvadratni meter je stal 90 lir. Tsta prodajalka je prodala Angeli Zabu-kovrevi, ženi postnega uradnika iz Bolgarske ulice, njivsko parcelo v kat. obč. Sv. Petra predmestju I. v izmeri 279 niza. 25.110 lir. Kvadratni meter je stal 90 lir. Marija h ad ol čp\h, poeeatnica na Šmartinski cesti, je odstopila ob parcelaciji svojega zemljišča mestni občini ljubljanski brezplačno 240 m- za ceste potrebnega sveta v kat. obč. Brinju. Ivan Irt. posestnik v štepanji vasi. Litijska cesta, je odstopil ob parcelaciji svo-jeg-a zemljišča mestni občini ljubljanski brezplačno 990 m- za ceste potrebnega sveta v kat. obč. štepanji vasi. K a ml Orar. posestnik v Zgornji Zado- brnvi. jo prodaj Jerneju Pireu, trgovcu v Sneberjih. prozdno parcelo v kat. obč. Za. dobrovi v izmeri 2186 m- za 7651 lir. Kvadratni meter je sta] 3.50 lire. J*IfMiji I.u'za IvOvsinova, trgoeeva žena iz Ažbetove ulice, je prodala dr. Janku Kavčiču, univerzitetnemu profesorju lz Ciril-Me t odo ve ulice, v kat. obč. Sv. Petra predmestju I. p>>tno parcelo v izmeri lOO m- in travniško parcelico v izmeri 70 m- za 5000 lir. Anton Oven, zavarovalniški uradnik, in njegova žena Angela s Poljanske ceste sta. prodala Slavki M i beliče vi, ženi orožniškega poveljnika na Igu. in dr. Jožetu iJivričo z Miklošičeve ceste parcelo in začeto stavbo v Predjamski ulici in Cesti IX v kat. obč. Viču v izmeri 333 m- z vsem gradbenim materialom za 130.OOO lir. Marijan Bizovičar, akademik s Ceste v Rožno dolino, je prodal Tereziji Kocutar-jevi, trgovki na Mestnem trgu. parcelo v kat. obč. Sp. Šiški v izmeri 660 m- za 44.880 lir. Kvadratni meter je stal 68 lir. Bogdan ftvent s Karlovške ceste. Darinka Kovačičeva, Za gradom. Drapa Sven. tova iz Zagreba, Mlinarske ulice, in Leo-poldina Bavdkova s Karlovške ceste, so prodali Veri FakinOvi. ženi policijskega svetnika z Emonske ceste. dve travniški parceli v kat. obč. Poljanskem predmestju v izmeri 2325 m2 za 34.875 lir. Isti prodajalci so prodali Mariji Peršinovi, ženi odvetnika iz Dalmatinove ulice travniško parcelo v kat. obč. Poljanskem predmestju v izmeri 2500 m- za 38.400 lir. Večje mrtvilo je vladalo v začetku avgusta na posojilnem trgu. Razen nekaj manjših so bile izbrisane oziroma ustanovljene naslednje nove zastavno pravice na nepremičninah: dva p*>sestiifka iz Kozari j gta poplačala 105.000 dolga, nek trgovec iz Ulice 3. maja je skupno z ženo dobtt 240.000 lir novega posojila, dva posestnika z Miklošičeve ceste sta se znebila 250.000 din dolga, neka blejska posestniea. ki biva sedaj v Ljubljani, pa je dobila 60 000 lir novega posojila. ^>^]RVNE VESTI — Dovolilnice za štiri občine. Od 1. oktobra so za prestop meje občin Piume. Ab-bazia. Sussa in Mcttuglie obvezne posebne dovolilnice (lasciapassare). — Izmenjava civilnih ujetnikov. KaXor poročajo iz Lisbone, je bil za mesec oktober že določen dan izmenjave ameriških ter japonskih ujetnikov. Izmenjava bo pod portugalskim natlzorstvom v kraju Murma. gao v Portugalski Indiji. — T^ča je napravila precejšnjo škodo v dolenjskih vaseh Vel. SLxtnik. Mali Slamnik. Smo'enja vas. Šmihel. 2abja vas. škrjance. Boričevo in še v drugih krajih novomeške okolice, zlasti v Bučni vasi. K sreči ni bilo nobene toče okoli Trške gore. - Komisar v združenju poštnih in brzojavnih uslužbencev. Za ' 3 đsarja v združenju postnih in brzojavnih uslužbencev je bil imenovan comm. Luigi Candeli. — Ma^cagni pri pa|>ežu. Papež Pij XII. je sprejel v avdijenci znamenitega italijanskega skladatelja P. Mascagnija z družino. Avctjenca je trajala eno uro. — Smrtna nesreča senatorja F. Puj*a, Ii: Rima poročajo, da je postal senator Fran-cesco Pujia žrtev prometne nesreče v ulici FOippo Corridoni. Prišel je pod kolesje nekega avtokara. Med prevozom v bolnišnico San Giacomo je podlegel za poškodbami. — Nagrade po 100.000 in 50.000 lir. V seriji 51 zakladnih bonov z zapadlostjo 15. aprila 1951 so bile izžrebane sledeče sre-čonosne številke: Dve nagradi po 100.000 lrr za bona 264.782 in 463.004. Štiri nagrade po 50.000 Kr za bone 126.397: 286.475: 915.837: 1.052.721. V seriji 52 dve nagradi PO 100 000 lir za štev. 17.549 in 656.414. Štiri nagrade po 50.000 15r pa štev. 35.618; 789.540; 1.465 210 in 1.640.416. — Trupli brat« in »eetre v mrtvačnici. Dvojna smrtna nesreča se je pripetila na cesti Valdirose pri Goriziji. Povoženi sta bili 491etna Alojzija Comiz in 651etna Marija Cumar roj. Rerniz. Nesrečno naključje je hotelo, da je bilo preneseno v mrtvašnico, kjer je ležala smrtno ponesrečena Alojzija Comiz s Cumarjevo tudi 51 letni kmetovalec Franc Comiz iz S. FJoriana del Col-tto. ki si je pri padcu na kamen raebi; lobanjo. — Srečonoftne številke. Pri žrebanju za-Martnih bonov z zapadlostjo 15. aprila 1951 so bile izžrebane sledeče štev.: V seriji 53 a dve nagradi po 100.000 Hr za štev. 461.572 in 1.772.214. štiri naigrade po 50.000 Hr m bone štev. 123.880: 1.010.625: 1,240.061 in 1.525.439. V seriji 54 a: dve sagradi po 100.000 lir za štev. 2098 in 517.365. Štiri nagrade po 50.000 lir za štev 8702; 572.054 : 668.956 in 1.257.771. — Smrt znanega iluzionista. V Parmi je umrl znani iluzionist ca v. Cesar e Ghirardi a. Watry. Nad 40 let je nastopal na italijanskih odrih, pa tudi v dvoranah malo-Otae vseh večjih svetovnih mest. Bil je poliglot _ Dvojčka Na »e našla po 30 letin. Iz Neaplja poročajo o redkem dogodku: Bflo Je pred 20 leti. ko sta se zglas&a v neapelj-rfd nsjdnišrici Pia Časa neki trgovec in kmetica iz Pozzuolija. Prosi U sta. ce bi bila sprejeta v najdnišnico novorojenčka dvojčka. Njuni prošnji je bilo ustreženo. Oba dečka sta rasla v različnem okolju. Eden od obeh je postal zdravnik, drugi pa kmetovalec. Oba sta se nedavno našla po srečnem naključju in se ginljivo objela. IZ LJUBLJANE Dobava krompirja Prehranjevalni zavod sporoča konzumentom, da bodo na podlagi od rezka »804« septemberske navadne živilske nakaznice Lahke dvignile pri tvrdkah Gregore. Ma-t ko, Niklsbacher Jelačin Bahovec, Tr-go\ska nabavLJalna radrnsa in Železni carska nabav jalna zadruga po kg 1 (en) krompirja na osebo, in sicer od 1. do 3. septembra Cena skuti Prehranjevalni zavod sporoča, da je cena skuti v nadrobni prodaji določena na JL 20.10 za kg. * —lj Madame Bele — 80 letalom. Jutri bo praznovala svojo 80 letnico Madame JulieHe Bele. vdova po profesorju in zaslužnem slovenskem kulturnem delavcu Ivanu Beietu. Kljub svoji visoki starosti je jubilantka vedra in čila ter tudi kljub vsem težkim preizkušnjam, k jih je preživela, še polna zdravega humorja. V Ljubljano Je prišla pred 55 leti in se ▼ kratkem času popolnoma vživete v naše razmere in postala prava Littbljancanka. Mnogo let je poučevala francoščino in mnogo Ljubljančanov in Ljubljančank se mora njej zahvaliti, da dobro poznajo francoščino in francosko književnost. Ju-bilantki kličemo ob njenem jubileju: Se na mnoga leta! —lj ŽivilisUsi i jubilej aiKs^iai •brini ^a. Znani ljubljanski obrtnik kleparski mojster, vodovodni instalater in podjetnik centralnih kurjav g. Lovno P i £ m a n praznuje danes 50 letnico rojstva. Slavijenec je znan organizator našega obrtništva. Bil je soustanovitelj in dolgoletni predsednik Zanatske banke, predsednik zadruge »Dom obrtnikov« na Govejku, funkcijonar vseh važnejših obrtniških organizacij in zastopnik obrtništva v javnih ustanovah. Doma je s l4nmskovega, kjer je bil njegov oče delavec. Iz skromnih razmer se je s svojo ž i lav ost j o povzpel do uglednega mesta. K'eparske in inštalacijske obrti se je izuril pri znani tvrdki Fran Gradišar v Se-lenburgovi ulici, kmalu po prvi svetovni vojn se je pa osamosvojil ter ustanovil solidno in priznano podjetje, znano po mnogih delih tudi izven meja naše ožje domovino. Čestitkam njegovih stanovskih tovarišev, javnosti, delavstva in svojcev se pridružujemo tudi mi. saj štejemo slav-ljenca med svoje dolgoletne naročnike. — Kličemu mu: Že na mnoga leta! —U Avpust se poslavlja r. dežjem. Vreme je izgubilo svojo stalnost. Včeraj zjutraj se je zdelo, da se bo umirilo in da bomo imeli zopet nekaj lepih .sončnih dni. Okoli poldneva pa so se že pojavljali prvi znaki novega poslabšanja. Zvečer je bilo nebo prepreženo s sivimi oblaki. Zračni pritisk ie naglo padel. Tlakomer je zabeležil najnižje stanje rxmoči, in sicer ob 4. uri. Začelo je deževati, vmes se je bliskalo in grmelo. Deževelo je tudi davi. vendar se zračni pritisk zopet počasi dviga. Vsekakor lahko računamo, da bo nekaj dni nestalno vreme. Dež pa še ni vpliva! na toploto. Včerajšnji maksimum je bil nekoliko višji kakor nedeljski. Živo srebro je doseglo 56.2 stopinje C. Ponoči se je ohladilo na 15.4 stopinje C. kar je zopet precej višje od ponedeljske minimalne temperature, ki je bila 10.8* C. —lj Opozarjamo na nOcojftnjo produkcijo počitniškega tečaja šole Glasbene Matice. ki se bo vršila točno ob 19. trri v mali fil-harmonični dvorani. Poleg: gojencev klavirskega in violinskega oddelka bo nastopil tudi oddelek ansambelstke igre. in sicer godalni kvartet iz šole ravnatelja Karla Saneina. Podrobni spored produkcije ae dobi v knjigarni Glasbene Matice. —lj Polži, žabe so nenavadna posebnost letošnjega poletja. Hdečkasto-rjavih polžev brez hišice se je pojavilo toliko, da jih ponekod kar mrgoli. Najraje se zadržujejo ob robu vrtov v visoki travi. Ponoči in v zgodnjem jutru se razlezejo po vrtovih in objedajo povrtnino. Zelo radi imajo tudi sadje. Te dni je neka gospodinja, ki je šla zjutraj pobirat češpije, našla pri vsakem sadu po enega polža, ki se je mastil z okusnim čespljevim mesom. Druga posebnost so bile žabe. ki so imele toliko zaroda, da tolikšnega števila žab ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Po vrtovih, cestah in v travi je bik> konec pomladi in poleti na vsakem koraku skoraj po nekaj žab. Sedaj ao ae že porazgubile. Mnogo mladih žabic ao pokončale domače živali, zlasti piščanci. Zabe pa niso napravile posebne škode. —lj Prof. Osip Seat, višji režiser našega gledališča, je imel se rnaJokatero šolsko leto, od kar deluje na šoli Glasbene Matice, tako vestne hi nadarjene gojence, kakor v minolem šolskem letu. ki so na-naljevali pouk tudi v počitniškem tečaju ter se z izredno resnostjo pripravljali za svoj javni nastop, ki bo v četrtek, dne 2. septembra ob 7. uri zvečer v frančiškanski dvorani. Na nastop oddelka za deklamacijo opozarjamo vse. ki se zanimajo Ta naš gledališki naraščaj. Spored in vstopnice ao na razpolago ▼ Knjigarna Glasbene Matice. —lj Nesreče. Jožefi Zarjukovčevi, 9tetru hčeri posestnika a Starega trga pri Ložu, je miatilnica zmečkala desno roko ▼ zapestja — Jože Mole. lOJetm sin livarja na Rudniku, ae je sunil po nesreči z nožem v trebili. — Angela MikJavčeva, 46 letna zasetonica iz Ljubljane, je padla in sa poškodovala levico, — Darinka Zupan-ceva. 4letna hči Žagarja v Krki, ie padla z gramozne truge in si zlomila levo nogo. — Štefan Krajnik, 37 letni delavec iz Ljubljane, si je pri padcu z zidarskega odra zlomil levico. — Marjeta Lukeževa, 74letna zasebniea iz Ljubljane, je padla po stopnicah in si poškodovala notranje organe — Ana TovornOoova, 56letna po-strežnica iz Ljubljane, je padla s atola m si zlomila levico. Vaj ponesrečenci ae zdravijo v splošni bolnici. u— BSBajsat taTCnih osner trgorte s bonboni ln slaščicami, giareijer. puSkarjev m trgovin z usnjem ln čevlji bodo razgrnjeni đo 14. septembra, t. L. semaml davčnih osnov trgovin s manufakturo tn konfekcijo bodo na razgrnjeni do 15. septembra t. 1. v aaear'.aem odpravnl&tvu v TTI. nadstropju maglstratne hiše sa vodnjakom. »Maca, povej mi kad vse ai videla na poročnem potovanju?c Mlada žena: »Ne veliko, samo strop« ljubljanski kinematografi KINO UNION Telefon 22.21 Ljubosumnost vidi vse narobe PLANINCI V glavnih vlogah: Amedeo Nauarl in MarielU Lotti Predstave ob 17.30 in 19.30 un KLNO MATICA Telefon »2-41 Vesela družabna komedija z lepo HildV Krahl v glavni vlogi — Petje in ples — Film ljubezni, zabave in veselja . . . LJUBIM TE Ostali igralci: Paul Hubsohmidt, Fita Benkoff. Uilfried Seifert Predstave ob 15., 17. in 19. url KINO SLOGA Ljubezen, lepota. Telefon 27-30 eleganca v veseli burki IDILA V BUDIMPEŠTI V glavnih vlogah: Germalae Aossev, Osvaldo Valenti, Sergio Tofano Predstave ob: 14., 16. in 18. uri Količine krompirja, fižola in lanenega semena, ki se smejo obdržali Glede na naredbo z dne 4- julija 1943. štev. 74. s predpisi o žetvi in namembi žit a in naredbo z dno 18. avgusta 1943, št. 87. o razširjenju predpisov na krompir, suhi fižol im laneno seme je Visoki komisar za ljubljansko pokrajino izdal naslednjo odločbo, ki je objavljena v Službenem listu I 28. L m. Pridelovalcem se puščajo na razpolago naslednje k« »ličine krompirja, suhega fižola in lanenega semena letine 1943. za potrebo družine, za aeme in za živalsko prehrano: a» neposrednemu pridelovalcu, zanj in za vsakega. Člana družine, ki se pri njem vzdržuje. 120 kg krompirja in lO kg fi- žola; b) posrednenni pHdelovavcii. zanj in za vsakega člana družine, hi ae pri njem vzdržuje 80 kg krompirja in S kg fižola; e) za v«a.Ico svinjo, določen-» za pitanje in za pleme. 100 kg krompirja, če se prideluje koruza, odnosno 200 kg: krompirja, če ae ne prideluje koruza: d) Tja vnak hektar zemlje, ki se posadi s krompirjem 15 stotov krompirja. 7a vsak hektar, ki se posadi s fiž lom. 150 k£ fižola in za vsak hektar, ki se poseje z lanom, 250 kg lanenega semena. Baaa^r m h je štajerska — Odlikovanje. Za hrabrost na vzhodnem bojišču je bil odlikovan z železnim križcem II. stopnje Herman Soukup iz Ljutomera ki služi v oddelkih SS. Kaplar Josip Založnik iz Sv. Lovrenca na Pohorju ie bil odi'kovan za hrabrost na vzhodnem bojišču z redom I. stopnje, že prej je bil odlikovan z železnim križcem II. stopnje. — Xovi grobovi. V Mariboru sta umrla kmetovalec Karel Konig. star 85 let ter posestnik in gostilničar Jože žgajner z Mute, star 51 let; njegove zemske ostanke so prepeljali na Mu t o. V Ptuju so umrli Roza-tija Obran iz Budme. st2ra 17 et, Marija Kolednik Lz okolice Sv. Barbare v Halozah. stara 49 let in Jože Prosenak iz Brstja, star 83 let. V Laškem sta umrla Franc Kranjc iz Strenska, star 43 let in Franc Brglez iz žepine. star 24 let. V Bocu je umrl Franc Deutschmann, star 68 let, v St. Janžu pa Mihael Vrhovnik, star 2 leti in Franc Hernah, star 50 let. V Bukovžlaku je umrla Ivana Veber. stara 22 let, v Slan-cah Ludvik Sparhakel, star 83 let, v Cerovcu Janez Pobožin. star 66 let, v Negovi pa Jože Janžek. star 78 let. V Celju je umrl nameščenec Anton Lipovšek, v Mariboru Pa upokojeni delovodja Gregor Fras, star 81 let — PoroRa. V Mariboru so se poročili na-kupovalec lesa Franc Peteline s Terezijo Vel ikon j a, hlapec Avgust Lavrenčak z deklo Hermino Slaher, nomožni delavec Štefan žižek s pomožno delavko Jero Možč zidarski pomočnik Janez Flego s hišno pomočnico Ano Jesenek, polic'jski nameščenec Janez Rodošek z gospodinjo Marijo KHug, finančni nameščenec Alojz Mikoiič z nameščenko Rozino Vezja k, skladiščnik Janez Kristan z Barbaro Kušar. kurja r Rajmund Vorovnik z Elmlliio Belak, pomožni redar Anton Jančar s tekstTlno delavko Ano Vinko, hlapec Peter Brglez z deWo Elizabeto Mežnarič. mehanik Frasc Marolt s šiviljo Ano Lukovnjak, skladiščnik Franc Pfeifer s pletilko Marijo Potez in čevljarski pomočnik Lovrenc Tič z delavko Josipino Majhenič. V Ptuju sta se poročila Janez Letonja in Josipina Pulko, v Laškem pa Friderik Flegar z Marijo Bn-nar in Anton Huber z Evo Marijo Štrodel. — Dve žrtvi Drave. Drava je zahtevala zadnje dni dve žrtvi. Med kopanjem je utonila kilometer od železniškega mostu na levem bregu Drave posestn'kova hčerka Rozalija Obran iz Budine, stara 17 let. Plavati sploh ni znala Njeno truplo so potegnili iz vode dober kilometer od kraja nesreče. V stranskem rokavu na desnem bregu Drave 2 km od železniškega mostu v Ptuju je pa utonil med kopanjem kon. ditorski va enec Milan Belčič star 16 let. Hotel je preplavati dravaki rokav pa je naenkrat zaklical na pomoč. toda. rotiti m niso mogli. Njegovega trupla še niso nasil. — Mariborski klavirski trio v Dobrni. V sredo 25. t. m. je nastopil mariborski klavirski trio v zdraviliškem donui v Dobrni, kjer je priredil dobro obiskan večer komorne glasbe. • — Družabni večer na Prager»kem. Pra-gerska občina je piiredila oni dan v kolodvorski restavraciji vojakom domačo gar-nizije prijeten družabni večer, ki se ga je udeležilo tudi mnogo civilistov. Večer je otvoril župan Jakob Potočnik, ki se mu je zahvalil za pozdrave neki častnik. Večer je znova posved<»čiI tesno povezmoFt med bojiščem in domovino. Dddeljevanje kuriva podiftAjemnikoin V svTho dodelitve kuriva za ogrevalno dobo od i. oktobra 1943 do 31 marca 1944 mora vsak podnajemnik, ki potrebuje kurivo za ogrevanje svoje sobe. izpolniti posebno prijavo. U to prejme pri Pokrarn-skem svetu korporacij. uradu za kurivo. Beethovnova 10. Prijavne tiskovine se bodo razdeljevale podnajemnikom v ča*u od 30. avgusta do 4. septembra, in sicer samo med popoldanskimi uradnimi urami od 16 do 19 Izpolnjena in overjena prijava se mora vrniti uradu za kurivo najpozneje do 11. septembra, orav tako samo med popoldanskimi uradnimi urami. PomeiŠe prijave .se ne bodo mosrle upoštevati in se zamudnikom nakaznice ne bodo izdajale Ob izroči t vi ^rijave mora vsak prosilec pred-lo£;t: tudi najemno pogodbo m priia^-nieo annsrnfskesa urada o bivanju. KOLEDAR Dane«*: Torek, 31. avgusta: Rajmund, Aristid. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Ma*ica: Ljubim te. Kino Sloga; Idila v Budimpešti Kino Union: Planinci. Produkcija povitniiikega t4\cajn Aole Glasbene Matice ob 19. v marti frttoarmo- n i črti dvorani. DEŽURNE LEKARNE Dane*: Dr. Piccoli, Biei\vrisova cesta 6; Hočevar. Celo\-ška cesta 62; Gartus M<-ste. Zaloška cesta 47. RADIO LJUBLJANA 1UKLK, 31. AVGUSTA 1943 12.20 Plošče. 12.30 Poiodia v sloveuščLni. 12.45 Pe>mi in napevi. 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva v slovenščini. 13.12 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D M Pijanec — Pisana glasba: 1. Della Macciore Ko zjutraj zbudiš. 2. Castaldi: Tarantella. 3. Cerln: Lepa Mara — venček narodnih. 4. Culotta Pesem. 14. Poročila v itniijanšcinl 14 10 Orkester vodi dirigent Marino. 15. Poročila v slovenščini. 17. Napoved časa — Poročila v italijanščini 17.15 Plošče *La Voce del Padrone — Columbia* 19 30 Poročila v slovenščini. 19.45 Lahka glasba ?<-. Posebna oddaja za Sicilijo. 20 30 Napoved časa Poročila v italijanščini. 20.45 VojjaUca pr-mi — izvaja godba Kr. Karablnjerjev, vodi rtiric* nt Cirenei. 21.05 Koncert Ljubljanskega Komornega dua (A. Tro6t — klavir. J. Slajs — violina): 1 Corelli: Sdnata v D-duru op. 5 St. 1 — (trave. allegro. ailegro ada^lo. alleprro 2 Mozart Sonata v G-duru St. 13 — adaglo. allegro. t-rma cov» variazioni. 21.50 Koncert Urvaja violinist Arrlgo Serato. 22.20 Pisana glasba. 22.30 Orkefttrr vodi diripent Zeme. 23. Poročila v italijanščini. 23.1* do 23.30 Orkester vodi d!ripent Potralla. ^''ffli+^iiin^natiiniflKtjPiiiliititiiiiJHiJiuniN.i; >■. ■-I HOCES DOBRO PITI. w JESTI, r?? I gostilni aPri lovcu4 | NA RIMSKI CESTI. . .!!! K L. O B U C A R X A »PAJK« | Vam strokovno osnaži, preonlika tn prebarva Vaš klobuk, da izgleda kot nov. — Lastna delavnica, — Zaloga klobukov. — Se priporoča RUDOLF P A J K , UIBUANA, SV. PETRA CESTA ŠT. 38 MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. It (Nasproti hotela Union) ii: Ji P. G. Wodeboose: MALA PEPITA 64 »Ne verjamem vam. Pripeljali ste ga nazaj, ker je bil človek, ki ga Imenujete Fi-sherja. zvedel za vase namere. Kako bi bili mogli storiti nekaj takega meni na ljubo? Kako bi bili mogli postaviti mojo korist pred korist gospe Fordove? Saj vam nič ne pomenim, c Za hip me je popade! blazen nagib, da bi zavrgel vso udržanost in a besedami izrekel nedoločne misli, ki so mi nalik veščam rojile po glavi, tako da bi, pa naj bi mi hodilo kasneje še tako narobe, spoznala moja čuvstva nasproti nji; toda misel na moje zadnje pismo Cintiji me je zadržala. To pismo je bilo nepreklicni korak. C* sem hotel ohraniti le senči co spoštovanja do sebe, sem moral molčati. »Izvrstno,c sem rekel. >Lahko noč.« Obrnil sem se, da bi odšel. »Peter!« V njenem glasu je bilo nekaj takega, da sem se sunkoma okretni in vkrjub svoji odločnosti vztrepetal. »Ali odhajate?« Najmanjša slabost ▼ tem trenutku bi me bila pogubila; zato sem se napravil močnega in osorno odvrnil: »Povedal sem vam vse, kar sem hotai povedati. Lahko noć.« To Tekat aem ae znova obran tn z naglimi koraki krenil nazaj po cesti, ki je vodila v vas. Skoraj tekel sem; saj sem bil tudi res v tistem stanju duha* ko se more človek samo z begom resiti. Ona nI rekla ničesar več, m kmalu aem bil zunaj nevarnosti; ie vedno pa sem brez aape hitel po temi, da me njen glas na nt dosegel, Če M vendarle izpregovorila. žarka svetloba, ki je padala skozi gostilniški vhod, je edina redčila temo na trgu. Ko sem se bližal, je stopil iz gostilne moški in postal na pragu, da si prižge smotko. Kazal mi je hrbet, da bi obvaroval vžigalico nočnega vetrca, a nekaj v njegovi postavi mi je bilo čudno Ko se je spet ni tnal tn Ug1'!11 v temo. ki je bila na trgu, aem za hipec ujel njegove črte; hipec je bil kratek kakor bttak, a meni je zadostoval. Bil je moj stari Mac Gimna. s čitanjem poljudnega romanc ka za pol šilinga. >Kdo je bil gost, ki je pravkar odšel, gospodična Benjafieldova ?« sem jo vprašal Napravila si je v knjigo znamenje z nohtom debelega palca in vzdignila obraz. >Ta ? Oh, to je... Sicer pa, gospod Burns, kaj niste bili tisti večer tukaj, januarja meseca, ko je ...« »Američan?« ^ »Nihče drug. Kaj dela tu, vam ne vem povedati. Pred časom je izgiml kakor kafra, ne duha ne sluha ni bilo po njem; reči moram, da ga tudi pogrešala nisem. A nocoj, evo, se je vrnil kakor slab denar. Res bi rada vedela, kaj dela. če hočete, da vam povem po pravici, bi rekla: nič dobrega.« Predsodkov gospodične Benjafieldove nI bOo lahko potolažiti. Sama je pogosto pravila in se celo ponašala s tem. da poznr. trdnost svojega mnenja »Kje pa stanuje?« sem vprašal. »Tu« »Tu ne. Pri nas smo dokaj izbirčni, koga vzamemo pod streho.« Zahvalil sem se jI sa poklon, ki ie bil skrit v teh besedah, podprl tvrdko s naročilom kozarca piva, al prižgal pipo ter sedel tn jel premišljevati o novem položaju, ki je bil nastaL Jastreba sta se bila sešla: Sam v zavodu, Buck zunaj njega, takisto kakor prej, le s to razliko, da sem stal zdaj tudi jaz zunaj šolskih vrat. Buckovega novega pojavljanja si nI bilo težko razložiti. Očitno mu je bilo uspelo dognati, kaj dela gospod Ford, ter zvedeti, da je milijonar odpotoval na sever in da je Ogden še vedno v Sanstead Housu. Zato je pripravljal svoj veliki naskok. Prav tako očitno je bilo, da sem bfl prenaglo izbrisal Bučka iz spiska vojujočvh. Zlomljene noge se celijo: na to nisem bil pomislil. Njegova vrnitev na prizora i co je nujno pomenila obsežno izpremembo mojega vojnega načrta. S tega vidika se mi nakup broNvninga. ni zdel več nesmiselno, temveč spretna strateška poteza Pri Samu je zadostovala že grožnja, in jaz sem se bil pripravil na zgolj čakajočo taktiko, tako da bi le od daleč spremlja' razvoj dogodkov, da priskočim na pomoč, če bi bilo potreba; ako sem pa hotel kljubovati Bucku, je bilo treba poseči po odločnejših sredstvih. O tem, kaj naj storim, sem si bil fte ustvaril mnenje. Ker je stal na bojišču Buck, vnet privrženec čelnega napada, mi je ostajala samo ena pot: iti v Sanstead House in ostati tam kot straža. Urejaje Josip Zupančič — /