Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej — Oglasi po ceniku.
Izhaja vsak petek popoldne.
Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo.
Sadež uradniitva in uprave Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2, pritličje.
Glasilo Socialistične Stranke Jugoslavije
Štev. 5.
V Ljubljani, dne 27. januarja 1925.
leto lil.
Sredi borbe.
Velika je bila nevarnost, 'tla bo meščanskim strankam zopet uspelo razdeliti delavstvo v dva bloka. V enem bloiku naj bi .se boril en del delavstva za interese centralistične gospode, drug del pa naj bi se ujedi,nil federalistični gospodi. Na ta način bi delavci najlažje pozabili na svojo lastne delavske interese -y
v	korist interesom meščanskih strank.
Vtrenotku največje 'nevarnosti pa je z mogočno voljo nastopila naša stranka. In kakor grom je šla preko cele Jugoslavije parola: Vsi, ki ste lačni v borl>o proti sitim! Izkoriščane! v en — bogatini v drug tabor!
In ta klic zmaguje i-n bo zmagal.
*
V	Sloveniji smo imeli spočetka zelo težko stališče. Razkol v delavskih vrstah je zbegal duhove in ni čuda, če so mnogi, sicer čisto pošteni proletarci, podlegli vplivom meščanskega časopisja in meščanske agitacije. Zato je bilo treba delavske vrste iza vsako ceno zediniti, če nismo hoteli, da bodo od razkola zopet profitirali tisti, ki že od ustvarjenja Jugoslavije pijejo delavsko kri.
Pri vodstvih posamez. struj smo
—	žalibog — z našim predlogom za enoten nastop naleteli na gluha ušesa. Bili so preveč zagrizeni v medsebojne boje, da bi bili mogli doumeti, da nam vsem skupaj iz tretje strani preti še veliko večja nevarnost, kakor enemu od drugega. Ali kolikor malo smo našli razumevanja pri vodstvih, toliko več ga je bilo pa med delavstvom samim. Zdrav instinkt delavstva je grozečo nevarnost 'spoznal in na naš klic za enotnost ,smo dobili na tisoče pritrdilnih odgovorov iz cele Slovenije.
Armada zedinjevalcev se je od takrat vsaik dan večala. Organizacija za organizacijo so pristopale v rdeč blok in danes lahko rečemo, da .stoji vsa delavska Slovenija — račun par izjem — v enotni falangi
Iz meglenih nižin, k zlatemu solncu; svobode, enakosti, bratstva!
rdečih junakov. 8 tem dejstvom je za nas prva faza votivne borbe 'končana.
*
V	drugi fazi voliv.no borbe se moramo potruditi, da pridobimo za našo .skupno stvar še tiste posamezne otoke, ki se še niso priključili .našemu veletoku. Mežica na Koroškem, Velenje na Štajerskem in Jesenice na Gorenjskem še vedno vstrajajo na odklonilnem stališču. Sicer poznamo tudi v teh krajih mnogo dobrih sodru.gov, ki so z vsem srcem za rdeč blok in ga bodo tudi volili, proletarski stvari bi pa zelo koristili, če bi se rdečemu bloku priključile cele te organizacije. Odkritosrčno povedano je zlasti na Štajerskem od Mežičanov in Velenjčanov mnogo od višino, če dobi socialistično delavstvo dva ali pa samo en mandat.
Zadnjič smo jim v članku »Številke naj govore« pokazali, da sami ne morejo pod nobenim pogojem računati na mandat. Kajti že pri zadnjih volitvah jim je manjkalo celih 1702 glasova za dosego mandata. Pa takrat so bili na njihovi strani kompaktni celjski, brežiški, slov. graški in prevaljski okraj, pa še celoten trboveljski rudniški revir. Na naši strani je bilo pa samo kompaktno mariborsko okrožje in vendar je našemu kandidatu manjkalo h* 248 glasov za mandat.
Iz tega se jasno vidi, da bodo pri .sedanjih volitvah ravno ti kraji odločali ali dobimo na Štajerskem mi še drugi mandat, ali bodo pa prišteti ti glasovi najmočnejši stranki, torej klerikalcem.
Odločite sc torej med nami in klerikalci! Mi računamo, da bodo tudi oni maloštevilni sodrugi iz teh krajev, ki se rdečemu bloku niso takoj izpočetka priklopili, vendar rajše volili nas, kot klerikalce, ki so dedni sovražniki delavskega razreda. Zato upamo, da bo tudi v teh krajih zmagala rdeče obrobljena lista,' lista rdečega bloka — in dobila vsaj dva poslanca!
Proletariat naj sodi!
Proti škandaloznemu pravilniku o bratovskih skladnicah, ki ga je izdalo ministrstvo za šume in rude, so priredile strokovne organizacije, ki so proključene Strokovni komisiji, po vsej Sloveniji protestna zborovanja. Zborovanj se je delavstvo udeležilo v masah in pokazalo, da je treba odgovoriti na ta atentat z enoduišnim in enotnim nastopom. Celo komunistično delavstvo je storilo svojo popolno dolžnost!
Le v ponosni mežiški dolini se je našel človek, ki je iz te veličastne enotne fronte izstopil, in se postavil  hote ali nehote — v službo umazanih kapitalističnih interesov.
Gospod učitelj Vinko Modern-dorfer je čutil potrebo utajiti veliko važnost enotnega protesta in preprečiti protestni .shod v Mežici, kai mu je, žalibog, tudi uspelo. Isto je nameraval tudi v črni. A ta namen je poslal ondotnim zaupnikom naslednje pismo, ki ga, v kolikor se te zadeve tiče, pona tisk ujemo:
Sodr. Grabner in Štern!
Arh ponuja »protestno zborovali je« radi zavarovanja delavcev. Me-
da so organizirale proteste se isti dan, ko so sprejele novi pravilnik.
Mi hočemo samo ugotoviti, da je laž trditi, da je protest v tej zade-
vi	nemogoč in ugotavljamo, da je ravno sedaj čas za spremembo pra-vilnika, ki je izdan % zaenkrat na 3 mesečno poiskušnjo.
Absolutna laž je dalje trditev, da je mežiška bratovska skladnica ta pravilnik že sprejela. Res pa je da se je na občnem zboru poročalo, da jo izdan nov pravilnik, ki ima mnogo slabih točk, katere 1m> treba natančno proučiti čim ho preveden pravilnik v slovenščino. Med tem je pa sklicala Unija že protestni shod, ki pa je bil na tak izdajalski način preprečen.
Ugotavljamo končno še to, da je ministrstvo išutn in rud izdalo ta pravilnik, ne da bi poprej obvestilo o tem strokovne organizacije, obvestilo ni niti Delavske zbornice, kar bi po postavi moralo .narediti.
H 'koncu še pripomnimo, da pravilnik ni nikak zakon — o gospod kandidat Modemdorfer, kakšen poslanec pa bodete! —, ampak navadna ministrska naredba, ki jo mora ministrstvo spremeniti, če bo delavstvo dovolj glasno protestiralo.
G. Modemdorfer pa ise iz nekih političnih razlogov boji protesta .strokovnih organizacij v čisto strokovnih vprašanjih!
Rudarji v Mežiški dolini, ali se Vam še niso odprle oči?
Rdeči blok
združenih delavcev in kmetov,
žica je to odklonila, ker je to samo krinka, da bi prišli gg. Korunovci do besede, če čejo naj skličejo javen političen shod. Kak protest oddajati v tej zadevi je nemogoče. V »Socialistu« kritizira Čohal to zavarovanje — sedaj, — poprej pa je pozabil kot strokovnjak pripraviti.
— Unija hoče protestno zborovanje
— Krušič je predsednik II. rudarske skupine, pa je tudi poprej pozabil pripraviti material. Niti nihče ni obvestil člane naše bratovske skladnice, da bi protestirala poprej in ne sprejele ta zakon. Občni zbor Bratovske nkladnice ga je sprejel — in sedaj naj pa tisti člani proti teinu protestirajo! Prej bi moralo to biti — drugače je Čobalova kompa-nija zmožna enkrat reči: Koroški trepi glasujejo za in proti!
Podpis: Modemdorfer.
Prepuščamo strokovnim organizacijam, da na primeren način dokažejo, koliko mesecev in mesecev delujejo za zboljšanje rudarske zakonodaje. One bodo tudi ugotovile,
Naše kandidatne liste je glavni odbor SSJ potrdil. Centralni organ naše stranke »Radiničke novi-ne« prinašajo v zadnji štev. vse tri kandidatne liste naše stranke iz Slovenije. S to objavo so naše kandidatne liste potrjene tudi od glavnega odbora naše stranke v Beogradu in so s tern priznane kot liste one stranke, ki je v internacionali zastopana.
Ljutomer. Volitve so tudi v naš trg prinesle nekaj več živahnosti. Razna gospoda se poteguje za delavske glasove, po deželi pa klerikalci prirejajo svoje shode za .zaprtimi vrati, ker jih je sram, da bi jih kdo videl odkar so v moko padli in tudi po korupciji smrde. — Pa smo tudi mi socialisti sklicali javen .shod, ki se je vršil v nadeljo, dne 18. januarja v gostilni Vavpotič in ki se je dobro obnesel. Shod je otvoril s. Belič, naš srezki kandidat in je potem dal besedo s. Erženu iz Maribora, ki je takoj uvodoma razkrinkal nacionalistično demagogijo meščanskih strank in pokazal na izvor bede in .siromaštva v državi — na državno gospodarstvo. Militarizem, birokratizem in klerikalizem z vrhovno državno upravo je tisti, ki požre 5 milijard, ekoro polovico državnega proračuna. Zato pa je treba plačevati davke! Te davke nakladajo na rame delovnega ljiud-' st v a. Kaj so obljubovali klerikalci, kaj vse zopet ponujajo radikalci in demokrati, pa Radič, ki pridiga in oznanja republiko, kot stara papiga. Nič se ni izpolnilo! Danes bodo vjeli na te limanice samo nerazsodne ljudi. Korupcijo si očitajo vsevprek: radikalci se odlikujejo, demokrati imajo obteženo vest, kmetijci so upregli vole v svoj korupcionistič-■ni voz in klerikalci, kot zastopniki velikih kmetov, so padli v moko, ko so vladali na Olimpu korupcije, Radič je pa vse to mirno gledal, je lepo kar doma s svojim 70 poslanci korupcijo podpiral in pomagal, da so v državi nastale take razmere, kot so danes. Viničarski zakon, agrarno reformo, 8-urni delavnik so klerikalci odpravili, povišanje carine in militarizem imajo na vesti vse zgoraj naštete stranke, ne iz-vzemši nemških nacionalcev. Delavec v mestu in na deželi ter mali kmet bodo volili na dan volitev socialistično. Za moč in vlado se bore meščanske stranke med seboj, za socialne pravice, za delo in kruh, za
Za svobodo in pravico za enakost vseh ljudi!
zaslužek, za starostno zavarovanje, za 8-urni delavnik, za agrarno reformo in viničarski zakon, proti militarizmu, birokratizmu in klerikalizmu, za vlado ljudstva se bori edino .Socialistična stranka. Socialisti ničesar ne obljubljajo, razen to, da (bodo socialistični poslanci zastopali v parlamentu samo interese delovnega ljudstva, da ne bodo kot Radič in klerikalci, radikalci in demokrati prižigali sveče bogu in hudiču.
—	Na shod so prišli tudi nasprotniki, ki so pa kljub pozivu s. Beliča, da naj se priglasijo k besedi ostali tihi. Ljutomerski delavci bodo skrbeli, da bo tudi okolica volila socialistično, t. j. 10. skrinjico, na kateri bo pritrjena 8. februarja lepo rdeče obrobljena kandidatna lista.
Iz mežiške doline. 6. jan. bi se moral vršiti v Javorju pri mežnar-ju shod radikalne stranke. Toda radikalni kandidat Grafenauer je doživel sramotno blamažo. Mislil si je g. Grafenauer, ker je bil enkrat klerikalec, da ga bodo klerikalci sedaj pustili razlagati radikalne dobrote, ker jih Javrovci gotovo še niso po stali deležni, Javorje so pač daleč in v 6 letih te dobrote do tja pač še niso mogle priti. Toda v Javorju se čutijo klerikalci močne in niso pustili Grafenauerja govoriti, češ, v Javorju ni prostora za izgubljene ovčice, tam ima besedo samo maziljenec. — Na to pa se je dolgoletni bivši klerikalni poslanec podal v iSp. Javorje. Tam so se spravili vsi radikali skupaj, kar jih zmore Javorška okolica in celo črna je enega primogla: bili so navzoči celi 3 možje, namreč kandidat Grafenauer, en gostilničar in trgovec z mešanim blagom in gospod občinski tajnik v Črni, kar naj si socialistični obč. odborniki iz Črne, ki so glasovali za tega tajnika, zapomnijo! G. Podkuri ik si zamore šteti v čast, da so tako važni gospodje prišli v njegovo gostilno. Zbrani trije radikalci so celo vedli povedati, da bomo socialisti pri vobtvah popolnoma propadli
—	morda to velja za Bernotovo stranko, ki pa ni socialistična, toda naša 10. socialistična škrinjica, obrobljena z kandidatno listo z rdečim robom, bo pa na dan volitev polna. — Na Svečnico pa pride baje v Črno črni kandidat klerikalcev in bo imel pri g. Krulcu shod, bo dobro, če si bomo tička malo pobliže ogledali. — Pika.
Stran 2
„S (J C 1 A L 1 S V
Politične vesti.
DOPISI
iz internacionale.
v Bruselju se je »vršila 3. in -i. t. m. »kupna seja Socialistične delovni' internacionale in internacio-ualue strokovne zveze. iSa dnevnem ledu se je iso bili »sledeči predmeti: noo.no delo v pekarnan, b urni delovnik, ženevski protokol.
Topogledno ste politična in strokovna internacionala napravile sledečo isldepe:
1. Seja se je bavdla z vprašanjem ukinitve nočnega dela v pekarnah v zvezi z načrtom internacionalne konvencije, ki ga je sprejela VI. mednarodna konferenca dela. Z navedenim načrtom soglašate obe internacionali: ker odgovarja opravičenim zahtevam pekovskih delavcev ter apelirate na socialistični tisk, da začne s propagando v korist te konvencije. Politični in strokovni pokret se naj v vsaki državi sporazumeta, da naj se na Vil. mednarodni konferenci dela ta načrt sprejme v 2. branju, tako, da ga zamorejo države ratificirati najkasneje do 1. 1. 1927.
2. Seja se je bavila z vprašanjem, kake skupne mere bi so mogle podvzeti, da bi vse države, posebno pa one z veliko industrijo, eimpreje ratificirale (potrdile) konvencije, ki so jih sprejele mednarodne konference dela, posebno konvencijo vašingtonske konference o 8 urnem delavniku. Seja je mnenja, da je čim hitrejša in zadovoljujoča rešitev tega vprašanja v interesu posebno delavskega razreda, pa tudi vseh •narodovi Zato se sklene, da naj se pripravljanje za proslavo i. maja I92u, na kateri naj ho ha prvem mestu zahteva po .ratifikaciji konvencije o 8 urnem delavniku, podpre na ta način, da se v vseh parlamentih spravi to vprašanje na razgovor. Zato se nalaga vsem socialističnim poslancem celega isveta, da naj »takoj, ko bo francoski parlament vašingtonsko konvencijo ratificirat, kar se bo zgodilo najkasneje v prvi polovici aprila, vioze na svoje vlade interpelacije glede uveljavljenja konvencije o 8 urnem delavniku.
3. Čeprav se ne vara glede nepopolnosti ženevskega protokola, kbnštatira seja vendar, da predstavlja ta protokol bistven napredek za svetovni mir in da bi narodi zahtevali, če ženevski protokol države ne bi ratificirale in če ne bi prišlo do razorožitve konference, da se priskrbi za njihovo varnost s posebnimi garancijskimi pogodbami, kar bi pa pomenilo, da se vračamo k zvezam, ki so naperjene ena proti drugi, kar bi bilo samo \ stanu povečati vojno nevarnost na svetu. Dolžnost celokupnega delavstva v vseh državah je zato, da napno vse /sile za to, da se ženevski protokol miru ratificira in da se konferencija za razorožitev, ki jo ta protokol predvideva, .skliče čimpreje.
Vera in politika. Jugoslovanska vlada se je pritožila na rimskega papeža, da zlorablja katoliška duhovščina v Jugoslaviji vero in cerkev v strankarsko politične svrhe. Papež je baje na to pritožbo odgovoril, da smatra vsako iimešavanje katoliške duhovščine v strankarsko politične borbe zn nedopustno. V odgovoru navaja, da je Sv. stolica povodom sličnega slučaja v Italiji zavzela svoje stališče s posebno okrožnico sv. Očeta italijanskim škofom, .katere predpisi morajo veljati tudi za Jugoslavijo. Katoliški duhovnik ne sme delati razlike med verniki, ker se pregreši proti vzvišenosti svojega poklica, ako ,?e 'spusti v strasti .strankarskih borb. — Končno sporoča, da so dana papeževem nunciju v Beogradu navodi-
la, da opozori katoliški episkopat odločno željo sv. Očeta, ki hoče, naj se katoliška duhovščina z največ jo udanostjo povrne v cerkev, ter zapusti opasan pota sti ankarsko-poli-učnega delovanja. — h e moremo sicer presoditi, če je ta vest resnična; če pa je resnična, bo cerkvi samo koristilo, ako napodi papež poli tiku jočo duhovščino iz cerkve, kakor je nagnal Jezus prekupčevalce iz templja. Me krat mio duhovščini politične svobode, toda odločno se borimo zlorabi vere in cerkve v politične svrhe!
Radikalska hajduščina. bot tem naslovom prinašajo »Kadničke no-vine« poročilo iz Karlovca, da so tamkajšnji radikali napadli naše zaupnike, ko so nesli kandidatno listo v svrho potrditve na .sodišče, ter so jim jo «ia drobne kosce raztrgali. Naši zaupniki so bili na ta napad popolnoma neprip ra vi j eni, zato se je radikalskkn razbojnikom ta hajduščina posrečila. Naša stranka bo vsled te barabarije v karlovški oblasti brez kandidatne liste.
Teror klerikalcev in Radičev-cevl Klerikalci in Radičevci se sicer pritožujejo nad terorjem vlade, ki gre zoper vse opozicionalne stranke, posebno še proti socialistom, toda sami niso nič boljši, kot vladne stranke in njih policija. Tako oltarno v hrvaških socialističnih časopisih, kako so Radičevci v varaždinski županiji napadli socialiste, v drugih časopisih pa citatno, kako nastopajo Radičevci napram Lovrekovičevim pristašem, streljajo na nje, jim pobijajo šipe na oknih itd. Klerikalci v Sloveniji pa ttiso nič boljši. Vsak dan se množe glasovi, kako pošilja duhovščina pijane drhali, da bi razbijala na naših shodih. Zadnje tako poročilo smo dobili iz Sp. Puhovce, kjer so hoteli klerikalci preprečiti našemu govorniku govoriti. Našim se sicer ni 'itič hudega zgodilo, ker so se klerikalci očividno zbali nastopati s surovo silo. Ali poskušali so — morda so se odOrjune naučili! Kdo ve! Pač pa smo od klerikalcev na tem shodu zvedeli, da Radič zato ni šel v Beograd, ker se je Pašičeve brade zbal, Korošec pa, da je jedVa ute-, kel pred njo, moral se je — revež — tri dni in tri noči skrivati na nekem kozolcu (ali ne morda pod posteljo, kakor g. Radič!). Zdaj šele vemo, da tudi tigri nišo taki junaki, ko .se celo kralj tigrov skriva kar po 3 dni in noči. — Kdor je sam nasilen, se ne sme preveč pritoževati nad nasilnostjo drugih! Klerikalci so pač hinavci, kot vedno!
Radovedni Novi Pravili! Narodni socialni še vedno ne morejo pozabiti, da so obsedeli med tremi stolči: socialističnim, Žerjavovim in Koroščevim. Ker so smatrali nas za najbolj naivne, se sedaj na nas najbolj jeze, ker .smo izjavili, da^se ne maramo spajdašiti z breznačel-nimi 'strankami. V Novi Pravdi se zato večkrat ob nas obregujejo,
-	zadnjič nas n. pr. sprašujejo, koliko prostih voznih železničarskih kart nam je poslal g. dr. Žerjav za to, da smo pustili narodne socialce na cedilu. Bilo bi bolje, če bi narodni soeialei tega ne vprašali: ali ne priznajo s tem, da niso več vredni kot par prostih železniških kart, če res ni hotel dr. Žerjav plačati ficka več za »naše izdajstvo nad narodnimi soeialei. Bog ve, koliko kart so dobili komunisti, ki so narodne socialce še vse drugače pod kap postavili kakor mi! In klerikalci tudi niso od muh — oni »so celo 'dr. Ravniharja z nar. soeialei vred posadili na diloo! Bog zna, koliko železniških kart je. Žerjav šele klerikalcem poslal! Ne bodite šalobarde, gospodje narodni socialni!
Iz celjskega občinskega sveta.
Pred občinskimi volitvami se je sprejela službena pragmatika, Ki predvideva tudi regulacijo prejemkov mestnih pokojencev. i o volitvah, na zadnji seji, ki se je vršila dne 14. januarja, pa je predlagal gospod referent personalnega odseka državni nameščenec, demokrat, gospod obč. odb. prof. Mravljak, da naj se tisti del pragmatike, ki predvideva regulacijo plač upokojencem, razveljavi, ter da naj se za sedanje pokojence posebej sklepa, če se jim bo kaj dalo ali ne. .Proti temu predlogu se je uprl odb. s. Koren ter stavil »protipredlog, naj ostanejo določbe že .sprejete službene pragmatike. Gospod referent se je izgovarjal s tein, da tudi državni pukojenci stradajo, zakaj bi ravno mestni upokojenci morali biti boljše plačani od državnih, naj tudi ti stradajo. Proti Korenovemu predlogu so glasovali v enotni fronti vsi občinski odborniki vseh strank brez izjeme, narodni blok in n entšk o -k 1 er ik a ln i blok. Ravno tako mečehovsiko so ti gosp. postopali proti vsem ostalini mestnim delavcem, ki so jim božičnico odklonili, češ delavci so tako dobro plačani. Upokojenci in nastavljenci, zapomnite si dobro v,se to in pridno agitirajte za narodni blok, za Nemce in za klerikalce! Mestna plinarna je kilavo rojeni Rebekov otrok! Iz njegovega poročila sledi, da je cela stvar lepo zavožena. Občina mora zaenkrat prevzeti iz rednih dohodkov pasivne obresti v znesku 90.000 Din. Plin se podraži od 3.50 na 4.50 za zasebnike in od 5 na 7 Din za industrijska podjetja. S tem pa plinarna še ne bo sanirana. Gospod Rebek je v svojem študiranju • »silno počasen, vidi se, da mu manjka širšega obzorja in pregleda, ker je šele sedaj prišel na to, da bo treba ogromnih novih investicij, da bo plinarna vsestransko urejena. Kdo bo pa v stanu nositi te inve-
stice, to je drugo vprašanje, saj plinarna ni v stanu niti sedanjih amortizirati. Na vse to je obč. odb. s Koren že takrat ob prvem sklepanju opoearjal, takrat so pa nasprotniki prav demagoško proti njegovim razlogom operirali. Zgla-s.l pa »se je sedaj novi odrešenik v osebi g. obč. odb. Sirenca. Izvolila se je nanovo komisija, ki ima »nalogo študirati, kako priti iz zagate,
V	to komisijo bi gospodje radi imeli tudi s. Korena, ki pa je izvolitev odklonil, ker je že svoječas»no izjavil, da prepušča vso odgovornost na sedanjo večino. Imeli bi radi nekoga, ki naj predlaga, da se plinarna zapre, potem bi pa to izrabljali proti dotičniku. Vročo kašo »si le sami »pihajte!
Iz Bizeljskega. Accont simula-ted (fingiran račun). Gg. Bernot in llinekov Tinče iz Piršenbrega vedno vrtita lajno načela javnosti in pa organizacije. Pa naj še kdo reče, da ni ta njihova organizacija familij-ska?! — Poglejmo si njihovo kandidatno listo! Bernot ima baje v Ljubljani organizacijo, kandidatne liste pa ni hotel postaviti! — Na štajerski in kranjski, pa kandidira troperesna deteljca po dvakrat, t. j. Bernot, Kisovec in Pastorek! N a j hrže zato, ker imajo organizacije — ali pa, kar bi bili radi dvakratni poslanci. O jej! smola. Tinček se je pa nemara na kongresu, ko je zastopal organizacije Globoko in Bizeljsko, »sistematično zmotil«.
—	Bemotova tabela pravi, da je obračunalo na Bizeljskem za november 26 članov. Faktično so pa obračunali 4 člani in ti so, kakor je razvidno v članskem imeniku Ivan Gregoratti, Jos. Kovačič, za celo leto pa sta plačala Jo.s. Majcen in Miha Radanovič. Tinče! »s Tvojim »sistematičnim organiziranjem«, niso Bizeljčani zadovoljni! Kaj pravijo druge Bernotovske organizacije k temu — ali ima Umek in Bernot prav? Naj v miru počivata!
Razno.
Po 2000 letih izkopan iz groba.
Pred približno 2000 leti, ko so rimske legije osvojile Panonijo, je v nekem spopadu z barbari blizu današnjih Vimkovcev padel rimski centurion Titu® Septimus Meso. Pokopan je bil po tedanjem običaju z orožjem in z vojaško svetiljko v okolici Novega Sada, kjer so ga te dni odkopali. Našli so še njegovo lobanjo in kosti, orožje in kovinsko ploščico, na kateri je bilo zabil je-ženo njegovo ime. Zemeljski ostanki omenjenega rimskega centuriona so bili po 2000 letih prenešeni v novosadski muzej.
llti-letna starka v Mehiki. V Tu-lancingu, država Hidalgo, živi starka, ki je bila pred mesecem stara 116 let,. Žena, ki se piše Gaudalupe Rami rez, je bila rojena leta 1808. Omožila »se je v 16. letu In imela je sedem otrok. Danes ima celo armado pravnukov in p rapra vnukinj. Pred nekaj leti so ji odpovedale noge službo, da ne more hoditi, drugače pa je popolnoma zdrava.
U.D.R.
Izlet na Katarino 1. februarja.
V	nedeljo, dne 1. februarja pri-red U. I). B- mladinska četa izlet na Katarino. Odhod točno ob 8. uri izpred šišenske cerkve. Somišljeniki in prijatelji U.D.R. dobro došli.
Kapetan.
Naročniki - pfiaos*!
,,Socialist" bo izhajal začasno dvakrat tedensko, ne da se poviša naročnina. Prilagamo današnji številki položnice, da vsak po svoji moči žrtvuje za tiskovni sklad, imena objavimo v ,,Socialistu".
Kdor hitro da, dvakrat da.
Razpis volivnih nagrad.
Da nudimo našim »naročnikom in čitateljem v teku votivnega boja tudi nekaj /zabave, razpisujemo s tem volivne nagrade v skupnem znesku
po 500 I)in,
ki jih dobe oni naši .naročniki, ki »najbolj uganejo, kak ho številčni izid volivnega boja v Sloveniji.
Kakor znano voli Slovenija 26 poslancev in sicer: Ljubljana 1,
ljubljansko-novome»ško volivno okrožje 10 in »mariborsko-celjslko volivno okrožje 15 poslancev. Več kot 14 strank se bo poskušalo v tem boju »in za tiste, ki pogode, katere stranke bodo dobile poslance in ko liko, .so namenjene zgorajšnje nagrade. Razdelitev nagrad se izvrši takoj po volitvah, ko bo znan uradni izid volitev.
Pogoji so sledeči :
1. Kdor hoče nagrado dobiti, mora imeti naročnino'za Socialista vsaj do konca marca 1925 plačano.
2. Oddati mora najkasneje 6. februarja 1925 na pošto dopisnico oz. pismo, naslovljeno na Upravo /Socialista v Ljubljani, Vidovdanska cesta 2, v katerem »nam sporoči:
Katere stranke in koliko poslancev ho vsaika teh strank dobila 1. v Ljubljani; 2. v Ijublj.-novom. in 3. marib.-celjskem votivnem okrožju.
3. Došle odgovore bomo pregledali in bomo znesek po 500 Din razdelili med one, ki pogode točen izid volitev. Ker bo takih točnih rešitev brez dvoma silno malo, morda samo ena ali »dve, bo nagrada za pravo rešitev zelo lepa.
4. Za »slučaj, da ne dobimo niti ene popolnoma pravilne rešitve, kar je zelo verjetno, bomo znesek po Din 500 razdelili med 10 onih tekmovalcev, ki >se bodo s svojim ugibanjem resničnemu izidu volitev najbolj približali.
5. Imena nagrajenih tekmovalcev in njihove cenitve objavimo v »Socialistu, da bo za,mogel vsakdo kontrolirati pravilno razdelitev nagrad.
6. Vsak naročnik sme poslati le eno rešitev.
Uprava Socialista.
Zbirajta za tiskovni sklad
Izdajatelj: Oblastni odbor SSJ za Slovenijo.
Odgovorni urednik: France Vidmar.
Tisk J. Blasnika nasled. v Ljubljani.