LETO V. 4
april 1979
glasilo szdl občine logatec
OVICE
STALIŠČA O URESNIČEVANJU DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU, SPREJETA NA SEJI OK ZKS Logatec, 28. 3. 1979.
Štafeta mladosti
Prepočasi in necelovito
OK ZKS je ocenila, da se družbenoekonomski odnosi v stanovanjskem gospodarstvu prepočasi in necelovito uresničujejo. To vprašanje jc zlasti premalo prisotno v TOZD in KS. Komunisti v vseh sredinah, posebno pa v stanovanjski in komunalno cestni skupnosti, v upravnem organu in Izvršnem svetu občinske skupščine, ter gradbeni organizaciji združenega dela morajo pospešeno reševati ta vprašanja na katera opozarjajo delovni ljudje in občani. Predvsem je treba preprečiti zamujanje rokov stanovanjske izgradnje. Pri obravnavi rezultatov gospodarjenja (periodični zaključni računi) morajo delavci obravnavati tudi uresničevanje načrtov stanovanjske izgradnje. Doseči moramo stanje, ko smo delavce le obveščali koliko sredstev za to namenjamo, ne pa tudi kaj smo z njimi že uresničili. Zato je potrebno v samoupravnih sporazumih in dogovorih o temeljih planov za novo srednjeročno obdobje točno opredeliti tudi reševanje stanovanjskih vprašanj v TOZD in občini.
Zaradi poenostavitve postopkov in hitrejšega pridobivanja gradbenih dovoljenj pa bi veljalo obstoječe predpise dopolniti tako, da bo mogoče pridobiti vsa mogoča soglasja za celotno sosesko skupaj ne pa za vsak objekt posamezno. V cilju znižanja stroškov stanovanjske izgradnje mora stanovanjska skupnost preiti od plačevanja načrtov po vrednosti stanovanjskih objek-to*<f na sistem plačevanja po vloženem delu projektantskih organizacij.
Še posebej pomembno pa jc naslednje: Med vsemi subjekti (samoupravna stanovanjska skupnost, Komunalno-cestna skupnost, kmctijsko-zemljiška skupnost, gradbena organizacija Gradnik, IS SO Logatec) naj se sprejme dogovor o izvrševanju nalog na področju stanovanjske gradnje. V dogovoru morajo biti točno opredeljene naloge vsakega subjekta posebej in časovna uskladitev njihove realizacije.
OB PRAZNOVANJU DNEVA OF IN PRAZNIKA DELA, ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM NAŠE OBČINE IN JIM 2ELIMO ŠE MNOGO DELOVNIH USPEHOV
SO LOGATEC, DPO LOGATEC, SAMOUPRA VNI ORGANI TOZD IN KS IN UREDNIŠTVO LOGAŠKIH NO VIC
Zvezno štafeto mladosti smo letos pospremili v četrtek, 29. marca. Ob 8,15 smo jo prevzeli od vrhniških mladincev, ob 8,55 pa jo predali cerkniškim. Delovni ljudje in občani, ki smo se v velikem številu odzvali tej manifestaciji, smo s tem izrazili priznanje tov. TITU in naši poti v socializem, obenem pa mu čestitali za 87. rojstni dan.
Kljub slabemu vremenu, ki je spremljalo pot štafete skozi Logatec, je prireditev lepo uspela. Največ zaslug imajo marljivi organizatorji, zato še nekaj besed o njih.
Glavni organizator je bila OK ZSMS Logatec, ki je oblikovala odbor za pripravo sprejema štafete, v njegovem okviru pa šc ra/.ne ekipe - za prireditveni prostor, kulturni
program, nosilce štafete itd. Cela prireditev naj bi se odvijala pred Narodnim domom, kjer so tudi postavili oder, zaradi slabega vremena pa so bili prisiljeni program izvesti pod arkadami Narodnega doma.
V programu so sodelovali: Pevski zbor OS Gornji Logatec, učenci OS Dolnji Logatec, Glasbena šola z mladimi glasbeniki in mladinski prostovoljci enot TO. Slavnostni govornik jc bil predsednik SO Logatec ing. Iranc Godina, OO ZSMS Naklo pa je pripravila recital. Glavni nosilec štafetne palice je bil Jakič Vaso, predsednik OO ZSMS Drobno pohištvo. Poleg njega je v nošenju štafetne palice sodelovalo še 30 mladincev iz vseh OO ZSMS in DOD.
D. T.
Slovesnost pred odhodom zvezne štafete mladosti iz Raven na Koroškem . . .
.in ob prihodu v Logatec
Brigadirski HO-RUK v Novem svetu
Tudi mladi v občini Logatec se že pripravljamo na letošnje mladinske delovne akcije. V soboto, 31. marca 1979, smo organizirali letošnjo prvo veliko delovno akcijo, na kateri je sodelovalo okoli 150 mladincev in krajanov. Z akcijo smo
Počitek je trajal le toliko, da je fotograf naredil posnetek
Mladina je na težkem terenu opravila pomembno delo
OB TRIDESETLETNICI
tako delovno obeležili tudi 1. april, Dan MDB.
Akcijo je organizirala KS Hotedr-šica skupaj s Centrom za MDA pri OK ZSMS Logatec. Brigadirji smo
Obrambna vzgoja mladine
Svet se še vedno pripravlja na vojno in ne na mir. To je resnica, ki se je premalo zavedamo. Ne mislimo nanjo. Prekruta je sicer misel na vojno, a sleherni trenutek moramo biti pripravljeni braniti svobodo in neodvisnost.
Največja obrambna moč pripada narodu, ki je osveščen in strokovno usposobljen za obrambo. To je zgodovina že potrdila.
Zato obrambna vzgoja prodira tudi v osnovne šole, kjer učenci dobivajo osnovna znanja iz obrambe in zaščite, prve pomoči. Seznanjajo se z bogato zgodovino in tradicijo našega ljudskega odpora v NOB.
delali na trasi dolgi S km, kjer smo kopali jame za električne drogove. S to množično akcijo smo mladi veliko pomagali krajanom, ki na tem območju se vedno nimajo urejenega trofaznega toka.
Čeprav je bila to letošnja prva taka akcija, smo brigadirji dokazali, da se dobro pripravljamo na letošnje mladinske delovne akcije. Organizacija akcije je bila zelo dobra. Poleg Centra za MDA pri OK ZSMS Logatec, ki je organiziral prevoz mladincev z avtobusi, orodje in celo ser-fisno službo za popravilo orodja, so aktivno sodelovali v akciji tudi krajani Novega sveta, DO KLI Logatec in štab za TO.
Po končani akciji je sledilo še srečanje z domačini ob tabornem ognju, kjer smo pripravili tudi priložnostni kulturni program. Brigadirji so bili navdušeni nad opravlje-
ZAHVALA MLADINI
Dne 31. 3. 1979 je v Novem mestu v KS Hotedršica potekala občinska delovna akcija. Mladina se je odzvala vabilu KS Hotedršica. Kopali so jame za električne drogove na dolžiniS km. Opravljenega je bilo več kot |e bilo načrtovano. Na skupščini KS v Ho-tedršici 8. 4. 1979 je tov. Jaka Nagode^ predsednik sveta KS Hotedršica dejal: „Kadar bomo v Novem mestu vključili motor, se bomo spomnili na naše mladince. Nimam besed, da bi opisal vzdušje. Vsi prebivalci Novega sveta smo bili presenečeni, kajti take solidarnosti nismo pričakovali. Dobro mladino imamo."
Skupščina je nato sprejela sklep, da se zahvali občinski konferenci ZSMS za veliko pomoč pri izvedbi, vsem OOZSMS, ki so poslale svoje mladince, vojakom, posebno pa še OOZSMS Hotedršica, ki je nosila veliko vlogo pri organizaciji. Hvala vam. Veliko ste pomagali pri razvoju naše KS.
Brigadirski pozdrav!
KS Hotedršica
V.
nim delom. Po končani akciji pa so povedali tole:
TATJANA: - OO ZSMS Laze: Res, enkratno je bilo. Zdaj vem, zakaj je brigadirsko življenje tako zanimivo. Na tako in podobne akcije bom še Drišla!
BRANE: OO ZSMS Naklo: Čeprav sem bil že na mnogih delovnih akcijah, mi bo današnja ostala v lepem spominu, kajti pomoč tem ljudem je bila tudi naša skupna dolžnost.
JANEZ OO ZSMS Hotedršica: Veliko mladih je danes pokazalo, da so zares pripravljeni pomagati, da bo naš skupni jutri se boljši.
MILE: OO ZSMS Tabor: MDA sem si drugače predstavljal, danes pa sem spoznal, da je to nekaj čudovitega. Zelo lep je občutek, da si tudi
Tudi skrbno in iz srca pripravljen obrok je prispeval k uspešni akciji
To leto smo šli korak dalje in se vključili v tekmovanje ob 30-letnici obrambne vzgoje mladine. Učenci 7. in 8. razredov so obiskovali dodatne tečaje, kjer so se urili v streljanju z zračno puško, metanju ročne bombe, razstavljanju orožja, v orientaciji ter hoji po azimutu, v prvi pomoči in se seznanjali z osnovnimi elementi CZ.
Tako pripravljene ekipe so svoje znanje in sposobnosti pokazale na 5 km dolgem orientacijskem pohodu in so na šestih kontrolnih točkah pred strokovnimi komisijami opravljali predpisane naloge.
Učenci so zavzeto tekmovali in temu ustrezno dosegli dobre rezultate. Sklenili smo, da bomo v naslednjih letih še bolj sistematično vključevali obrambno vzgojo v pouk in tako vso mladino vključili v akcijo — NIČ NAS NE SME PRESENETITI.
Najbolje uvrščene ekipe so si s tem pridobile vstopnico za sodelovanje na občinskem tekmovanju. Nato pa bo sledilo še regijsko in republiško tekmovanje.
Štab TO in ZVRS KS Naklo pa zasluži za izjemno dobro voljo in pomoč pri strokovnem usposabljanju tekmovalcev in izvedbi tekmovanja vse priznanje in zahvalo učencev in učiteljev osnovne šole „8 talcev" Logatec.
Martina
POSTAL SEM GASILEC
Že v drugem razredu sem se prijavil v društvo gasilcev. Za to organizacijo sem zvedel od prijatelja — soseda, ki že dlje časa dela kot gasilec. Ko smo imeli prvi sestanek, sem zvedel za pomen in naloge gasilskega društva. Kmalu smo imeli tudi vaje v vlečenju vrvi in v drugih veščinah, ki jih mora obvladati vsak gasilec, da lahko pomaga pri gašenju požara.
Nase društvo tekmuje tudi za bronasto značko. Želim si, da bi uspeli in dobili najprej bronasto, potem srebrno in končno zlato značko gasilcev. To pa bomo dosegli le z vztrajnim delom na vajah.
Grom Matija 3. r. OŠ „8. talcev"
sam prispeval k boljšemu življenju. Ja, letos bom šel na akcijo!
DRAGO — domačin: Danes ste dokazali, da niste samo generacija, ki išče le razvedrilo, zabavo. S svojim delom ste pokazali, da ste res pravi člani nase samoupravne socialistične družbe. Nam domačinom ste zelo veliko pomagali.
Skratka, ugotavljamo, da je akcija uspela. Seveda Center za MDA načrtuje podobne akcije tudi v ostalih KS, ki rabijo pomoč brigadirjev. Tako bo brigadirski HO — RUK slišati do odhoda na republiško MDA še v KS Laze, Naklo in Tabor. Brigadirji bodo pomagali tudi pri prl-
firavi 9. planinskega tabora, ki bo etos v Kališah nad Logatcem.
Poročala: Darjo Terčič in Branka Kum
SAMOUPRAVNEGA    SPORAZUMA   O   TEMELJIH . .
PLANA SIS OTROŠKEGA VARSTVA V OBDOBJU OCCIIH lZVftJ&Ijlj<i
Srednjeročno obdobje smo začeli z enim samim vrtcem, ki ni ustrezal niti minimalnim pogojem ter s 130 otroki v dnevnem varstvu. Zato smo pripravili predlog mreže vzgojno-varstvenih ustanov v občini, in sicer: 12 oddelkov v KS Naklo, 2 oddelka v KS Tabor in Rovte ter 1 oddelek v KS Hotedršica.
V naši občini se odstotek zaposlenih mater približuje odstotku zaposlenih v najrazvitejših slovenskih občinah z znatno bolj razvitim otroškim varstv6m. Zato je bilo planirano povečanje števila obok v dnevnem varstvu od 130 v letu 1976 na 320 v letu 1978. Skupnost je tako namenila znatna sredstva v sklad za izgradnjo šolskih in VV objektov, in sicer 1,454.000.- din ali 1/5 vseh svojih prihodkov. Za razširitev dejavnosti je skupnost namenila še dodatnih 770.000.- din za opremo novega vrtca v KS Naklo in Hotedršica.
Vzgojne stroške je v letu 76 plačevala še izobraževalna skupnost in je SOV šele v letu 77 prevzela skrb za vzgojo in varstvo predšolskih otrok. Števila planiranih otrok nismo dosegli zato, ker še ni zgrajen oddelek v Rovtah, v Hotedršici pa je oddelek zaseden le polovično. V KS Naklo smo planirali manjše število oddelkov za dojenčke in večje za predšolske otroke. V Rovtah smo že leta 76 nameravali adaptirati staro šolo in smo že zagotovili sredstva in načrte, nismo pa mogli zbrati potrebnega števila otrok in smo zato od načrtov odstopili. Glede na manjše število vključenih otrok v VVO od planiranega, smo temu ustrezno zmanjšali planirana sredstva.
Ob rešitvi glavnih prostorskih problemov čaka skupnost v naslednjih dveh letih najpomembnejše delo na področju vzgoje otrok, ki niso vključeni v VVO. Predvsem bo treba storiti več pri prosvetljevanju staršev, ki še niso v celoti spoznali potrebe in koristi teh dejavnosti. V letu 76 in 77 smo organizirali počitniško kolonijo za predšolske otroke. Ker je bil slab odziv staršev, te oblike dejavnosti v preteklem letu nismo organizirali. Vnaprej jo bomo izvajali, če bomo ob pomoči drugih skupnosti in organizacij, ki se ukvarjajo z otroci dosegli, da pošiljamo na letovanje predvsem otroke, ki zaradi socialnih in zdravstvenih razmer to nujno potrebujejo.
Skupnost se ukvarja tudi s štipendiranjem vzgojiteljic, težave pa nastajajo pri reševanju njihovih stanovanjskih problemov. Pobuda je bila, da bi ta problem reševali podobno kot za učitelje.
Naj povemo še to, da jc dvodomna skupščina dobro delovala, saj je bila udeležba vedno velika, zataknilo pa se je pri samoupravni delavski kontroli, ki ji bo v prihodnje treba posvetiti več pozornosti.
FINANČNI PROGRAM ZA LETO 1979
Enotni program - 276 otrok v dnevnem varstvu v 14 oddelkih z normativom 1,7 vzgojnega osebja na oddelek in 100 otrok v 80 urnem programu.
1. Vzgojno delo 2,489.088.- din
2. Amortizacija
3. 80 urni program
250.000. 40.900,
din din
Dopolnilni program, Skupaj program za leto 1979
2,779.988.- din 1,485.000.- din 4,264.988.- din
D. T.
Očiščevalna akcija
Namesto športnega dne, je OS „8. talcev" izvedla 10. 4. očiščevalno akcijo. Z odpadki iz območja Dol. Logatca so napolnili okoli 150 vreč, ki so jih dobili pri komunalnem podjetju. Dol. Logatec je tako prilično očiščen in bi ga kazalo ta-
kega tudi ohraniti. Naši krajevni skupnosti zato priporočamo, da namesti po ulicah več košev za smeti. Naj povemo še to.da je bilaakcija izvedena v okviru jugoslovanskih pionirskih iger in boja proti onesnaževanju okolja.
Kaj veš o prometu?
V mesecu aprilu je bilo na šolskem dvorišču občinsko tekmovanje pionirjev prometnikov in kolesarjev na temo „Kaj veš o prometu". To
Borčevska letna konferenca Naklo
147 članov ZZB, ki žive v največji krajevni skupnosti v občini Naklo, ni in ne more biti zanemarljiv dejavnik, ko gre za napredek samoupravnega, gospodarskega, družbenopolitičnega, kulturnega in vseh drugih področij življenja in dela v krajevni skupnosti. Vloga Zveze združenj borcev kot družbenopolitične organizacije je v naši družbi ustavno dovolj jasno opredeljena in utemeljena. Tudi borci sami se je v glavnem dobro zavedajo. Navkljub temu, da nekatere pestijo starost in bolezni, jih jc precej vključenih v samoupravno življenje kraja, 19 jih je članov OO ZK v KS.
Na marčni letni konferenci so govorili o dejavnosti njihove organizacije v letošnjem letu. Dela ni malo. Nasprotno! Veliko prizadevnosti in volje pa tudi povezovanja in dogovarjanja bo treba, da bi lahko uresničili zastavljene naloge. Ena izmed dolgoročnih je skrb za ohra-
nitev in vzdrževanje spominskih obeležij. V taka prizadevanja sodi letos tudi postavitev spomenika borcem na logaškem pokopališču. Sredstva že združujejo. Druga oblika dejavnosti so pohodi z obujanjem revolucionarnih tradicij. To pa je stvar, ki zanima tudi mlade. Pa še kdo se jim bo pridružil na izletu na Pokljuko, v Ceste in še kam. Lepa pokrajina, zvečer taborni ogenj in občutene besede nekdanjega partizanskega kurirja - vse to ne more odbijati. Borci se zavedajo, da ni dovolj, če so mladi zgolj strokovno izobraženi, povedati jim jc treba vse o oboroženi revoluciji, jih vzgojiti tako, da bodo pridobitve revolucije predstavljale takšno vrednost, da jih bodo znali in hoteli braniti, vedno in povsod. Zato ne bodo borci samo pripovedovali ob tabornem ognju, prišli bodo v šole, vrtce, mladinske organizacije. Izkušnje partizanskega bojevanja so neusahljiv vir pri izgrajevanju in uresničevanju splošnega
Delo kluba samoupravljalcev
Skupščina kluba samoupravljalcev, ki deluje pri Občinskem sindikalnem svetu je na januarski seji sprejela sklep in obenem program, ki je usmerjen na izmenjavo samoupravnih izkušenj v logaški občini. Tako je 4. aprila organiziral javno obravnavo na temo „Delegatski odnos, kot osnova samoupravljanja". Obravnavo je vodil tov. AJDlC, predsednik občinskega sindikata s člani delavskih svetov. V tem mesecu bo Klub samoupravljalcev organiziral še javno obravnavo na temo družbenih dejavnosti, maja pa o problematiki dela delegatov in delegacij SIS. Zaenkrat je delo kluba usmerjeno v občinske probleme, načrtujejo pa tudi medobčinska posvetovanja.
D. T.
ljudskega odpora. V organizacijah združenega dela, predvsem pa v krajevni skupnosti se bodo morali predvsem mlajši bolj vključevati v obrambne priprave, posebej letos v akciji „Nič nas ne sme presenetiti".
Se eno stvar je treba omeniti, pri kateri so borci malce v zamudi. Za pisano zgodovino Logatca v času NOB gre, za kroniko nekdanjega logaškega rajona. Ta dokument bi koristil ne samo JLA in TO, ampak tudi šolam, mladim in še komu. Veliko podatkov je že zbranih in deloma strokovno obdelanih. Začeto delo pa je treba končati, saj je iz dneva v dan manj možnosti za resnično verodostojen dokument. Organizacija ZZB pa bo najbrž potrebovala pomoč drugih DPO, učiteljev, študentov in še koga. Pa na finančna sredstva ne gre pozabiti. Da, tudi o denarju so govorili. Je že tako: Največkrat ga je premalo, posebej za krajevne organizacije (pomagajo jim posamezni TOZD-i).
Mimo njihovega družabnega življenja tudi ne smemo. Lani so se zbrali, kakih 20, da bi kaj zapeli. Pa je obisk na vajah kmalu padel. Da so bile preveč zahtevne, kot za prave pevce, so povedali nekateri. Zdaj ne pojejo, pa si želijo. Najbrž to ne bi smela biti prevelika težava. Malce poklepetati in malce zapeti - čisto amatersko, a od srca. Tudi jubilante imajo. Na konferenci so osemdeset-letnemu Antonu Novaku za prispevek v NOB in povojni graditvi podelili priznanje. Srčno vesel ga je bil. Vesele so bile tudi tovarišice, borke. Ob 8. marcu so jim osnovnošolci pripravili prisrčen kulturni program.
MATJAŽ KEK
tekmovanje vsebuje testiranje iz poznavanja prometnih predpisov, spretnostne vožnje na poligonu preprek in ocenjevalne vožnje po ulicah Logatca. Pionirji prometniki pa tekmujejo iz znanja prometnih predpisov, prometne etike, streljanja z zračno puško, prve pomoči in varstva okolja. Najboljša ekipa se je tudi udeležila republiškega tekmovanja v Slovenj Gradcu.
Zanimanje za tovrstno tekmovanje je veliko, dosegli smo pa tudi že zelo dobre rezultate, saj seje lani naš učenec uvrstil na republiškem tekmovanju na tretje mesto in je bil udeleženec zveznega tekmovanja v Titogradu.
D. T.
NOVI PREDSEDNIKI KKSZDL
KK SZDL Naklo: Roman Osterc KK SZDL Tabor: Ferdinand Malnar KK SZDL Rovte: Janko Petkovšek KK SZDL Hotedršica: Domine Vavken
KK SZDL Laze: Ivan Simšič KK SZDL Trate: Stanislav Cuk KK SZDL Vrh: Ivan Mivšek
NOVI PREDSEDNIKI SKUPŠČIN OZIROMA SVETOV KS
KS Naklo: Vinko Urbas, predsednik skupščine KS; Franc Mihevc, predsednik sveta KS
KS Tabor: Anton Antičevič, predsednik skupščine KS; Janez Smole, predsednik sveta KS KS Rovte: Janez Jereb, predsednik skupščine   KS;  Slavko Šinkovec, predsednik sveta KS KS Hotedršica: Cveto Kovač, predsednik skupščine KS; Jaka Nagode, predsednik sveta KS KS Laze: Roman Sušmelj, predsednik sveta KS
KS Trate: Slavko Rupnik, predsednik sveta KS
KS Vrh: Jože Zust, predsednik sveta KS
r
5. maj — dan šole Gornji Logatec
Učenci in pedagoški delavci šole Gornji Logatec vabimo starše in krajane KS TABOR, da pridejo v soboto, 5. maja v šolo skupno z nami.
Želimo vam namreč predstaviti dejavnosti šole in jo odpreti javnosti. Dan šole bo potekal takole:
- ob 8. uri bo slovesna proslava
- ob 9. uri otvoritev razstave del učencev
- nato od 9.10 do 11. ure pouk
- ob 11. uri prikaz dela krožkov in dejavnosti na šoli.
Ob koncu bi se pogovorili o vtisih, ki jih je pustilo srečanje na šoli. Menimo, da bo naše vabilo našlo topel odziv. Vsi boste naši drugi gostje.
Predsednica delovne skupnosti Predsednica šolske skupnosti
Nuša Stefančič Olga Lukan 8. r.
Kolesarski izpit
Tudi letos, v aprilu in maju, bosta občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in osnovna šola izvedla za učence od 3. razreda naprej kolesarski izpit. Ta sicer ni obvezen, prav pa je, da se učenci navadijo PRAVILNO voziti kolo, da ne bodo na cesti ogrožali sebe in ostalih.
Na osnovi 30. člena zakona o varnosti cestnega prometa dobijo vsi učenci, ki so uspešno opravili teoretični in praktični del kolesarskega izpita, izkaznico o opravljenem kolesarskem izpitu. Brez te izkaznice se učenci ne smejo voziti sami. Lahko se vozijo le v spremstvu staršev, ki zanje tudi odgovarjajo.
Preden učenec-kolesar sede na kolo, je potrebno kolo pregledati. Po zakonu mora imeti: Zavori, luč, zvonček in odbojno steklo. Manjkajoče delo zato dokupite, saj gre za varnost prav vašega otroka!
Pionirska prometna služba bo kontrolirala učence - kolesarje: Njihove izkaznice in tehnično opremljenost koles. Pri nekaterih kršiteljih bo zadoščalo že prvo opozorilo, hujše kršitelje pa bo potrebno prijaviti sodniku za prekrške!
Starši! To obvestilo je namenjeno vsem, ki delajo z mladino, predvsem pa
vam, saj ste prvi vzgojitelji vašega otroka. Sodelujte z nami in veseli bomo
prav vsi, da se našim otrokom, pa naj bodo pešci ali kolesarji, ne bo zgodila
nesreča, ki, kot vemo, le malokdaj počiva! Pa še nekaj! Otroci nas tako radi
v vsem posnemajo. Se tudi mi v cestnem vrvežu obnašamo po predpisih,
predvsem pa humano? _       . ..   ... .
Predsednik občinskega sveta za
preventivo in vzgojo v cestnem
prometu in mentor pionirske
prometne službe na osn. šoli
Cimperman Matic
Tudi kolo se je v današnjem prometnem vrvežu potrebno šele naučiti voziti
Vesela šola
6. 4. ,je OS" 8. talcev" izvedla šolsko tekmovanje iz znanja" vesele šole, ki ga razpisuje Pionirski list. To tekmovanje zajema vprašanja iz različnih področij, ki niso vezana le na šolsko snov, zato zahtevajo od učencev splošno znanje in razgledanost. Prav zato je tekmovanje toliko bolj zanimivo in seveda težje. Na tekmovanju smo dobili naslednje razredne prvake, ki nas bodo zastopali na občinskem tekmovanju:
3. r. - Mesec Matjaž
4. r. - Kermavnar Janja
5. r. - Omerzu Mojca
6. r. - Janjič Vesna in Slokan Bojana
7. r. - Klavžar Darko, Kuralt Ingrid, Cuk Andreja, Musec Jana in Trček Vida
8. r. - Marinč Mojca, Cuk Irma in Mohar Senka
Delo skupne strokovne službe SIS
Sočasno s konstituiranjem samoupravnih interesnih skupnosti so se naloge, ki jih je do tedaj opravljala Skupščina občine in njeni upravni organi, prenesle na Skupščine SIS kot institut združenega dela. S prenosom pravic, obveznosti in pristojnosti državnih organov na SIS je bilo potrebno organizirati službo, ki naj bi za SIS opravljala naslednje naloge:
- razvijati družbene dejavnosti
- razvijati samoupravne odnose v skladu z Ustavo opredeljenim skupščinskim sistemom na osnovi delegatskih odnosov
- racionalizirati in združevati strokovna in administrativno-tehnična opravila
- voditi materialno finančno evidenco
- sprejemati samoupravne odločitve na osnovi strokovno pripravljenih gradiv
- koordinirati delo znotraj SIS, med njimi in družbenopolitično skupnostjo zaradi uresničevanja skupnih nalog
Zaradi tolikšnega obsega nalog, je bilo potrebno kadrovsko okrepiti skupnost. Le-ta danes zaposluje 8 delavcev: Vodjo, ki opravlja dela in naloge individualnega poslovodnega organa, računovodjo, knjigovodjo, blagajnika, dva administratorja in dve socialni delavki (za varstvo otrok in odraslih). Vsi se stiskajo v neprimernih prostorih.
Delavci v delovni skupnosti uresničujejo svoje ustavne in samoupravne pravice in dolžnosti v okviru zbora Delovne skupnosti. Zbor vodi predsednik delovne skupnosti, ki ga volijo delavci za dve leti. Delovna skupnost ima komisijo za spremljanje in usklajevanje samoupravnih aktov, skupnost ima komisijo za spremljanje in usklajevanje samoupravnih aktov, komisijo za dodeljevanje posojil iz naslova stanovanjskega varčevanja, sindikalno organizacijo, preko katere so povezani s sindikalno organizacijo v občini, skupaj z delavci občinskih upravnih organov, DPO in Milice pa oblikujejo konferenco delegacij, s katero se vključujejo v delo zbora ZD SO Logatec in v delo skupščinskih SIS.
Poleg vseh nalog, ki jih je skupnost opravila za SIS, je opravila tudi administrativno-tehnične, deloma strokovne in materialno-finančne posle za potrebe koordinacijskega odbora za spremljanje in uresničevanje družbenega dogovora o skupni porabi v naši občini.
Skupnost v celoti podpira stališča republiških in občinskih DPO glede oblikovanja enotne Skupne strokovne službe za vse SIS, tako s področja družbenih dejavnosti kakor tudi nekaterih gospodarskih dejavnosti posebnega družbenega pomena. V tem vidijo možnost racionalizacije poslovanja, boljšo kvaliteto dela in možnost za dejansko uveljavljanje svojih pravic in dolžnosti iz dela in po delu, kar pomeni tudi vključevanje v skupščinski sistem na podlagi delegatskih odnosov.
D. T.
Kaj s presežki SIS?
Delovni ljudje in občani odvajamo precejšnja sredstva za družbene dejavnosti. Kot vemo, so SIS lani zbrale precejšnje viške in nas zato zanima, kako je do tega prišlo in kaj bomo z njimi naredili. Analiza je pokazala naslednje:
Po akciji, ki jo je sprožil IS Skupščine SRS v februarju 1979, je SDK v SR Sloveniji - Centrala Ljubljana - ugotovila višino presežkov, ki so se zbrali na žiro računih SIS družbenih dejavnosti za leto 1978 v naši občini. Presežki so nastali zaradi neplaniranega porasta osebnih dohodkov v združenem delu v gospodarstvu in družbenih dejavnostih. Ker so bile stopnje prispevkov v letu 1978 nespremenjene, višina OD pa je naraščala mimo planiranega porasta, je bilo nujno, da so se ob zaključku leta pokazali določeni viški.
Zaradi tega se prispevne stopnje za SIS družbenih dejavnosti v naši občini s 1. aprilom 1979 znižajo. Znižane prispevne stopnje bodo objavljene v Uradnem listu SRS.
Za boljše razumevanje objavljamo pregled znižanih prispevnih stopenj, ki veljajo od 1. aprila letos.
SIS
z aneksom   poračun, stopnja, sprejeta      ki velja od stopnja       1. 4. 1979 dalje
1. Zveza SOV
2. Obč. SOV
3. Obč. izobr. skupnost
4. Obč. kult. skupnost
5. Obč. tel. kult. skup.
6. Obč. skup. soc. skrb.
7. Obč. skup. za zaposl.
8. Obč. zdr. skup.
a) iz dohodka po osnovi BOD
b) iz os. dohodka
2,17	2,16
1,19	1,12
7,15	6,96
0,84	0,82
0,35	0,33
0,79	0,76
0,25	0,17
10,37	7,88
ugotovljeni presežek po SDK v din
628.000 din 103.000 din 605.000 din 78.000 din 39.000 din 71.000 din 157.000 din 3.835.000 din
1,46 6,42 7,88
Iz pregleda je razvidno, da se stopnje iz osebnega dohodka s 1. 4. 1979 znižajo za 2,37 in iz dohodka 0,54. (Iz dohodka po osnovi BOD se znižuje stopnja za financiranje skupnosti za zaposlovanje od 0,25 na 0,17 in del, ki se po osnovi BOD znižuje za financiranje zdravstva, in sicer od 1,92 na 1,46).
Pevsko doživetje
Hotedrški in gornjelogaški pevski zbor sta pokazala v začetku aprila letni pregled svojega dela. Stoletnici rojstva J. Murna in 60-letnici ZK posvečeni koncert sta skrbno pripravila.
Polna dvorana kulturnega doma v Hotedršici je izkazala zanimanje vaščanov za tovrstno glasbeno dejavnost in izrazila potrebo po njej. Vsi poslušalci smo tudi imeli kaj slišati, in ni ga bilo med nami, ki bi po koncu odhajal z bledim vtisom.
Pod vodstvom Matije Logarja so domači pevci pokazali viden napredek v svojem delu. Od leta 1975, ko so prvič zapeli, se je bogato obrestovalo vsako naporno in trdo delo na vajah ter preskušanje na nastopih. Tako je zbor danes sposoben solidno zapeti na javnih prireditvah, kjer ga pogosto srečujemo. Na koncertu je bilo sicer opaziti šibkost v drugem tenorju, ki pa je pogojena s kadrovskimi nevšečnostmi. 16 pevcev je suvereno odpelo devet pesmi. Najbolj so se izkazali pri najzahtevnejših, v piano jakosti. Posebej bi omenil soli v Adamičevih Završkih fantih, pa celotni interpretaciji Pavčičeve Potrkan ples in Gobčeve Sinoči sem na vasi bil, kjer se je zbor zlil v celoto.
Marcel Štefančič je z zborom „Tabor" nastopil kot zrel pevovodja dozorevajočega zbora. 27 pevcev, pred kratkim so snemali na RTV za tekmovanje „Naši zbori pred mikrofonom", je predstavilo dokaj zahteven program umetnih in narodnih slovenskih pesmi. Posebno dopadljivi sta bili Pregljeva Dekle moje in Rijavčeva Ob Kolpi. Pohvaliti velja vse soliste: Janeza Petka, Jožeta Urbančiča, Janeza Gantarja in mladega Tomaža Tomazina. Verjetno je zbor že dosegel tisto raven, na kateri lahko začne občuteno muzicirati, kar pa pomeni še bolj trdo in manj privlačno delo, katerega rezultati pa so tolikanj spodbudni, da zanje žrtvujemo tudi dolge ure ponavljajočega se dela in oblikovanja drobnih, mozaičnih posameznosti, da bi dosegli popolno, živo in prepričljivo celostno podobo.
Program sta povezovala Zvonka Lcskovec in Pctrovčič ter ga zapolnila z recitacijami Murnovih besedil. Ob koncu sta zbora združno zapela tri pesmi, da bi še manifestativno podkrepila parolo „Pesem 'nas druži", ki jc bila motto večera.
Jago
Pevski zbor Hotedršica
Jubilanta iz Rovt
'Hini   f I Jk,
V KS Rovte slavita visok jubilej - šestdesetletnico skupnega življenja - Anton in Katarina Bradesko.
Katarina je bila rojena 4. 4. 1894, njen mož Anton pa 5. 4. 1896. Poročila sta se 23. 2. 1919.
V zakonu se jima je rodilo 8 otrok, ki so še vsi živi, razen sina. ki je umrl v otroških letih. Hčerka Ivanka, ki živi s svojim možem na domu svojih staršev, ima tudi številno družino. Skupaj imata slavi jenca še 23 vnukov in 9 pravnukov, od katerih ima najstarejši že 17 let.
Njuna mladost ni bila lahka. Ko sta se poročila, sta morala s trdim delom in pritrgovanjem zbrati denar, da sta si ustvarila skromen dom. Ko je že kazalo, da tega ne bosta zmogla, je vztrajnost žene Katarine pripomogla, da sta tudi to oviro premagala.
Oče Anton je bil v I. svetovni vojni na avstrijsko-italijanski fronti v Doberdobu 3 leta. Veliko ima povedati o grozotah te vojne in o tem, kako so zraven njega umirali mladi fantje. On je imel toliko sreče, da se je kljub rani na nogi vrnil domov k svoji družini.
Na vprašanje, kako sta uredila življenje, da sta skupno dočakala ta visoki jubilej, sta odgovorila: ,,Živela sva skromno, trdo delala in skrbela za svojo družino. Kruh smo imeli res le ob praznikih, zato pa smo imeli veliko medsebojnega razumevanja." Pripomnila sta se, da danes propade veliko ..akonov prav zato. ker imajo ljudje toliko časa, da se sprejo, nimajo pa se časa pogovoriti in se sporazumeti, si odpustiti.
Slavljenca sta za svoja leta še vedno čila, saj Katarina še vedno izdeluje čipke in čita brez očal.
Ob tej priliki jima želimo še mnogo let skupnega življenja med svojimi otroci, vnuki in pravnuki. Slavko Šinkovec
Razporeditev sredstev po KS za investicije in vzdrževanje komunalnih objektov v letu 1979
Priložena tabela nazorno prikazuje vire in velikost sredstev za posamezne KS. Naj k temu dodamo šc nekatera važnejša opravila, ki so v planu za letošnje leto.
Za vzdrževanje cest in zimsko službo je planiranih 280 starih milijonov kar je za 80 % več kot lani. Poleg tega je v načrtu še 42 milj. din investicij. Asfaltiranih bo cca 2400 kv. m cest v Gornjem in Dolnjem Logatcu in dokončno asfaltirana cesta Logatec-Laze.
Letos planiramo tudi urediti pokopališče, mrliško vežico in okolico pokopališča, vendar le v primeru, če bomo uspeli pridobiti zemljišča.
V planu za letošnje leto so tudi naslednja večja dela:
- obnovitev javne razsvetljave
- dograditev čistilne naprave
PLAN VZDRŽEVANJA IN INVESTICIJ ZA LETO 1979 REKAPITULACIJA VIROV SREDSTEV
- graditev kanalizacije v Gor. in Dol. Logatcu in od KLI do soseske Sli
- dokončna zgraditev vodovodnega zajetja v Cuntovi grapi
- vzdrževanje vodotokov in požiralnikov na celotnem logaškem področju
- odkup in oprema stavbnih zemljišč vzdrževanje spomenikov
- gradnja transformatorskih postaj v Hotedršici, Zibršah in Rovtah, v Tratah pa dograditev TP in gradnja el. omrežja
- raziskava in priprava projektov zajetja novih vodnih virov v Rovtah in gradnja vodovoda v Hotedršici.
- suha zajezitev na Reki
D. T.
		Prisp.					
	Cestni	za mest.			Sred.	Vodna	Prorač.
KS	sklad	zem.	Samopr. Krediti	Tarife	TOZD	skup.	občine
NAKLO	412.100	800.000	160.000 18,410.000	429.000	400.000	4600.000	271.000
TABOR	474.000		160.000 613.000		200.000	14100.000	126.000
TRATE	344.900		420.000 560.000		200.000		53.000
ROVTE	313.900		190.000 1150.000	180.000	150.000		87.000
Vrh nad							
ROVTAMI	238.200				20.000		53.000
HOTEDRŠICA	142.900		300.000 5240.000	800.000	30.000	300.000	187.000
LAZE	85.642		180.000 2000.000		20.000	200.000	53.000
SKUPAJ	2011.642	800.000	1410.000 27973.000	5270.000	1020.000	19200.000	830.000
Elektro Ostalo
Plan
2580.000 31923.000 154.100 15827.100 150.000 1727.900 500.000 2570.900
311.200
214.100 7214.000 1.500.000 4038.642
Delo turističnega društva Logatec
10.3.1979 je imelo TD Logatec svoj redni občni zbor, ki se ga je udeležilo nad 170 članov društva in sodelavcev na področju turizma, med katerimi je več kot 80 % žena. Na zboru so izvolili nov upravni in nadzorni odbor. Upravni odbor sestavljajo:
Smodiš Koloman - predsednik TD Turk Janez - podpredsednik
Čanžek Janez, Dolenc Mimi, Mihevc Cilka, Arhar Jožica, Seljak Andrej, Tršar Marica in Korenč Drago — člani
Nadzorni odbor pa sestavljajo: Mihevc Tone — predsednik Hodnik Silvo in fstenič Marija — člana
Med ostalo problematiko so na zboru izrazili predlog, da bi v Logatcu zgradili manjši turistični dom; ki naj bi bil na takem kraju, da bi lahko vključeval v svoj objekt tudi širše turistične dejavnosti.
Turistično društvo Logatec je bilo ustanovljeno v letu 1939, delo pa je bilo prekinjeno z okupacijo. Ponovno smo društvo ustanovili 1959.leta in od tedaj aktivno deluje. Lahko bi tudi rekli, da danes praznujemo 40-letnico delovanja turizma v Logatcu in 20-letnico povojnega delovanja.
V poročilu bi se na kratko omejil le na delovanje med zboroma. Delovanje pa obsega naslednje panoge: Olepšava, ocvetličenje in rekreacija.
Lahko rečemo, da to dejavnost gojimo v Logatcu že tradicionalno, razvoj pa je sledil takole:
Bilo je lepo
V soboto, 24. marca, je priredil Logaški oktet v Narodnem domu svoj redni letni koncert pred domačo publiko. K sodelovanju o povabili še Sentjernejski oktet, igralca Jožeta Zupana in napovedovalko Gito Vončina iz Ljubljane. Skupno so poslušalcem pripravili ubran spored s poudarkom na slovenski zborovski pesmi.
Spored so sestavili, kot je običaj, iz umetnih pesmi v 1. delu sporeda in iz priredb ljudskih v 2. delu, zaključili pa s tremi skupnimi pesmimi obeh oktetov.
V prvem delu sporeda smo dobili vtis, da pevci, zlasti sentjernejski, še niso našli prave zvočnosti in barvne zlitosti. Glasovi so bili še zadržani in premalo odprti; gotovo pevce ovirajo glasovne zahteve in zapletena sozvočja, ki jih terjajo zlasti novejša dela naših skladateljev. Logačani so začeli z Jobstovo Kam pa fantje, ki so jo motili še nepomirjeni poslušalci. V Gallusovi skladbi se jim je posrečilo večzborje, prav tako tudi v Simonittijevi Pesmi golobu, kjer je tenorist Janez Gostiša odpel svoj boljši solo. Srebotnjakova zahtevna skladba in Mokranjčev 1. rukovet pa napravita sugestivnejši vtis v številčno močnejšem zboru. Glede zvočnih zmožnosti so bili na splošno prezadržani.
Sentjernejski oktet se v prvem delu ni predstavil v polni luči. Kar prepogosta Mirkova Na trgu, s prešibkimi tenorji in nekontrolirano močnimi baritoni in Srebotnjakova priredba črnske Deep river, so dajale vtis, da so pevci tega okteta v svojem polnem elementu šele ob ljudskih, ali vsaj tako prirejenih pesmih. To so dokazali že s Pahorjevo Pa se sliš ob zaključku prvega dela koncerta.
Logaški oktet na koncertu v Logatcu 17. marca letos
V prvem delu sta poleg pevcev sodelovala tudi oba dirigenta, oziroma umetniški vodji oktetov: Tomaž Tozon (Logaški oktet) in Janko Avsenak (Sentjernejski oktet). Pevcem pomeni sodelovanje dirigenta večjo zanesljivost v izvedbi zahtevnejših del, s tem pa tudi manjšo odgovornost. Pozornost pevcev tako ni obrnjena k splošnemu vtisu in pevci se med sabo ne „poslušajo".Pri nas oktetov z dirigentom nismo vajeni, kar nam drugod zavidajo.
2. del sporeda je bil posvečen neizčrpno bogatemu izročilu slovenskih pesmi. Oba okteta sta tu dokazala vse kvalitete svojih glasov. Sentjernejsko, Kernjakovo Ti poub' jak" na lumpej, Dolenjske furmane in Na Vipavskem Logaški oktet pa je izbral umirjene iz vseh kotov naše dežele: Lastovki v slovo, prekmursko Vsi so venci bejli, koroški Fantk sem star in Prišla bo pomlad ter živahnega Adamičevega Varovalca. Tokrat se je izkazal solist Peter Grom. Petje je bilo tako iskreno in ubrano, da ni čudno, če smo v mislih, nekateri celo tiho in resno, zapeli z našimi pevci in njihovimi gosti.
Vtis s koncerta, ki nam je prinesel toliko kulturnega užitka, ne bi bil popoln, če ne omenimo sodelovanja dramskega umetnika Jožeta Zupana. S svojimi interpretacijami Murnovih pesmi, zlasti pa v svojem nepozabnem (Cankar, Prešern, Kuntner), nam je segel do srca.
Organizatorji koncerta so se potrudili, da smo doživeli tak umetniški večer in se jim ob tej priliki zahvaljujemo.
Polona Golob
V prvih letih tekmovanja ali sodelovanja smo zabeležili in vključili v tekmovanje 23 gospodinj.
V letu 1977 je naraslo na 357, v letu 1978 pa na 450 sodelavcev. Seveda zmeraj vse ne gre tako kakor bi želeli. Ugotavljamo, da je upravičenih sodelavcev, bilo že lansko leto precej več, saj nismo uspeli zajeti vseh in je zato prišlo tudi do upravičenega negodovanja.
Zanimiv bo vsekakor tudi podatek, da je turistično društvo za to panogo dejavnosti organiziralo že trinajst izletov, torej vsako leto v eno smer. Udeležilo pa se jih je 1 350 nagrajencev.
Ti del rekreacije je namenjen predvsem spoznavanju naše slovenske domovine, bližnje republike Hrvatske in sosednjih držav.
Ko govorimo o izletništvu, povezujemo izlete s potovalnimi agencijami tudi po njihovih razpisih. Obseg tega delovanja nam bo deloma oviran v bodoče, ker nam je KRPAN odvzel poslovne prostore.
Prepričan sem, da nam bo spomin na te izlete - prijateljska srečanja — ostal nepozaben, nam pa dal poleta, da si taka srečanja še organiziramo.
ZIMSKO ŠPORTNI TURIZEM: Turistično društvo se ukvarja v tej dejavnosti predvsem z upravljanjem in organizacijo smučarske vlečnice na Sekirici. Druge vlečnice je TD odstopilo teiesno-kulturnim organizacijam in le-te upravljajo z njimi.
Po nekoliko slabih zimah lahko trdimo, da je letošnja bila boljša. Obratovanje je bilo polno, odpravljene pa so bile tudi vse napake proizvajalca. Zahvaljujoč Skupščini občine nam je uspelo odpraviti vse težave okrog prevzema vlečnice. Sporazumno smo dosegli s proizvajalcem Kovinoservisom Jesenice, da nam je škodo povrnil v denarju. Poravnane pa so tudi vse obveznosti glede plačila vlečnice. Dobili smo redno uporabno in obratovalno dovoljenje. Glede dejavnosti smo nekoliko prerasli v obsegu dela svoje dovoljenje pri upravljanju z gospodarskimi objekti, pa nas pritiskajo, da moramo ustanoviti svoje podjetje ,^Vlečnica". Tega ne bo mogoče, vendar upamo, da bomo s pomočjo naše občine tudi tukaj našli primeren izhod.
Naša vlečnica vsako leto sodeluje pri rekreaciji šolske mladine. Žal nam je letos v šolskih počitnicah zagodlo.
S telesno kulturo ni primernega sodelovanja, ker so preveč s svojimi zagotovljenimi sredstvi zaprti v sebe. Prav tako ni stikov s smučarskim športom.
GOSTINSTVO IN NOClTVENE STORITVE:
Glede stanja te veje dejavnosti nikakor ne moremo biti zadovoljni. Težko mine seja UO, da se ne bi spotikali ob to problematiko. Posveti, ki so bili sklicani na to temo, niso do danes rodili sadov.
Naj  omenim  le gostinstvo. Ponudba nikakor ne odgovarja sedanjim
fiotrebam in razvojnemu času v Logatcu. Žal za družbeni sektor gostinstva ahko le ugotavljamo, da močno nazaduje. I o je predvsem očitno v nočitvenih kapacitetah in ureditvi lokala (beseda teče o logaških kapacitetah, brez LOMA).
Na splošno so se otvoritvi nove ceste kapacitete v Logatcu zmanjšale od 10.000 nočitev na 3.000 nočitev. Ta številka se proporcialno v Logatcu še manjša, ker se manjšajo nočitvene kapacitete, skupno z LOMOM pa lahko ugotavljamo, da skupne nočitve ponovno presegajo število 10.000 nočitev. Družbena rekreacija po delu je nujno potrebna, ne samo zaželena, vendar pri vsem naglem gospodarskem razvoju Logatca še nimamo zagovornika v družbeni skupnosti, ki bi se zavzemala za ta del gospodarske dejavnosti v občini.
Zasebne sobe v Logatcu zgubljajo svoj pomen, ker nimajo naravnanega gostinsko-gospodarskega zaledja. To se opaža predvsem pri močnem zmanjšanju kapacitet in nočitev.
V Logatcu je nujno potreben urejen hotelski lokal. Ugotovimo lahko, da je edino logaško občinsko središče ostalo brez hotela v celi daljnji in bližnji okolici, ali morda celo v Sloveniji.
Glede na mnoge iniciative občine in TD Logatca, so sedanji kolektivi družbenega gostinstva v Logatcu imuni in kakor izgleda jih interesi in potrebe občanov mnogo ne zanimajo.
Vendar dolžni so, in menim, da bo v prihodnje družbeni sektor gostinstva izpolnil svojo vlogo, ki jo je prevzel ob ustanovitvi podjetja.
Ukvarjamo se tudi z dejavnostjo tranzitnega turizma, poslovnega turizma, stacionarnega turizma, vendar le informativno. Pogoji za te dejavnosti so minimalni, ker pri ugodnih naravnih pogojih nimamo podanih materialnih pogojev.
Kmečki turizem vsekakor podpiramo, vendar tudi tukaj pri nekaj poskusih ni posebnega zanimanja, razen v enem primeru v Grčarevcu. Za ta del turizma bi bilo treba izdelati v občinskem merilu določena merila za razvoj in investiranje, olajšave pri kreditiranju in obliko obratovanja.
Društvo opravlja še razne službe, kot so zimskoporocevalna in mateorološka služba, statistična služba za nočitve itd.
Prodaja logaških razglednic, določenih spominkov in občasnih informacij iz področja dejavnosti Turističnega društva je dobra.
Naše delo je povezano z dejavniki Skupščine občine, družbeno političnih organizacij in Turistične zveze Slovenije. Ljubljanska turistična zveza za zunanja področja je prenehala delovati in smo tako povezani direktno s turistično zvezo Slovenije.
Obstoj in delovanje našega društva je vezano na urejene odnose s Skupščino občine in se finansira:
Iz lastne dejavnosti in iz turistične takse.
Turistična dejavnost ni Financirana iz drugih proračunskih dohodkov, niti dohodkov Interesnih skupnosti. Društvene dejavnosti na sploh so v finančnih težavah, kar za Logatec ne moremo reci. Želimo si tudi v bodoče enako ugodnega sodelovanja in družbeno političnega razumevanja.
Turistično društvo je imelo v letu 1978
- dohodkov 88.000,00
- izdatkov 88.000,00 v letu 1979 pa prorač. dohodkov 180.000,00 izdatkov 1 80.000,00
v letu 1977
- dohodkov 64.000,00
- izdatkov 64.000,00
Lastne dejavnosti so: Smučarska vlečnica
- izletništvo — posredovanje
- zasebne sobe službe jjoročanja
- razglednice, turistične edicije
- dohodili od gospodarskih organizacij
- turistična taksa
SMODIŠ KOLOMAN
Kritika kritike
Logaški samostojni obrtniki, ob koncu leta 1978 jih je bilo 14 5, so se doslej združevali v društvu obrtnikov. Članstvo je bilo prostovoljno, dohodki društva so se oblikovali z vpisnico in članarino. 68 članov je štelo društvo, kar predstavlja skorajda polovico vseh obrtnikov. Društvo je bilo ustanovljeno z namenom povezovanja obrtnikov v tedanjih razmerah in razsežnostih ter irožno-stih. V dveinpolletnem delu je zasnovalo povezovanje obrtnikov, se udeležilo dveh večjih manifestacij -sejma malega gospodarstva v Kranju in športnih iger obrtnikov in delavcev v Ljutomeru - organiziralo problemsko konferenco o razvoju obrti v občini in ogled sejma v Muenchnu. Odobravalo je kredite za obratna sredstva, ki so v skupnem znesku predstavljali pet milijonov in pol. Od zadnjih volitev je zagotavljalo pogoje za delo delegacije obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev za SIS in SO Logatec.
Z uveljavitvijo novega zakona o obrti in o obveznem združevanju OZD v splošna združenja in gospodarske zbornice pa je dana možnost in obveza, da se vsi obrtniki združijo v obrtna združenja v posameznih občinah. To pomeni, da bo močan gospodarski potencial končno le povezan in združen. Dana je možnost za odpravo nejasnosti, ki jim doslej zaradi društvenega statusa ni bilo mogoče priti do dna: n.pr. sklepanje o sprejemu samoupravnih sporazumov, kjer naj bi obrtniki nastopali kot enoten subjekt družbenega dogovarjanja.
Kolikšen je gospodarski potencial obrtništva v Logatcu lahko pokaže tale primerjava za leto 1977: 149 obrtnikov, od tega 9 gostincev in 50 avtoprevoznikov, je ustvarilo 5 5,5 milijona celotnega prihodka, kar je vec, kot je tedaj ustvarila Konfekcija, oba gozdarska obrata skupaj ali Kmetijska zadruga in le nekaj manj kot TOZD Žaga KLI ali Gradnik, kjer je razlika občutnejša. V primerjavi s celotnim prihodkom gospodarstva v občini znaša delež obrti indeksno 5,7. Čistega dohodka so obrtniki ustvarili 17,5 milijona dint davki in jjrispevki, ki so jih Plačali so znašali 5,6 milijona, ne upoštevaje dajatve za delavce in prispevke za zavarovanje obrtnikov.
Celotni prihodek v lanskem letu je znašal okrog 75 milijonov din, ustvarilo ga je 144 obrtnikov, med njimi 9 gostincev in 67 avtoprevoznikov.
Obrtniki imajo registrirane, poleg ze omenjenih, tele dejavnosti: tlelo z gradbenimi stroji - 10 obrtnikov, mizarstvo - 7, zidarstvo 6, ključavničarstvo 5, izdelava drobnih kovinskih predmetov 4, po trije: cement-nine, soboslikarstvo in frizerstvo, po dva: avtomeh., livarstvo, izdelavo drobnih predmetov in elektromeha-niko, po eden: krojaštvo, dimnikar-stvo, kovinoplast, galvanizerstvo, brusaštvo, vodovodno inštalaterstvo, kovaštvo, slaščičarstvo, kem. čiščenje, kovinostrugarstvo, steklarstvo, Polaganje tapet, mesarstvo, izdelov. kov. predmetov, avtokleparstvo, Prodajo sadja, krovstvo, stavbno ključavničarstvo in strugarstvo.
Ne moremo pa zanikati dejstva, Qa je v občini čutiti večje j)otrebe DO pbrtnih, predvsem usluznostnih storitvah, zato je skupščina izdala soglasja za opravljanje dopolnilne »oni trem polagalcem parketov in podov iz plastičnih mas, trem zidar-i .' ?yema šiviljama ter po enemu "ojacu, fotografu, instalaterju j" ntr- kurjave, tesarju tramov, knjigovezu, elektroinštalaterju, frizerju, . olarju, pridobivalcu peska in izde-ovalcu drobnih kovinskih predme ov. Vendar stanje še ni zadovoljivo. tato   bo   treba   čimprej izdelati
občinski plan razvoja malega gospodarstva, ki bo nakazal rešitev tako za pospeševanje uslužnostne dejavnosti, kot po drugi strani tesnejše in predvsem širše sodelovanje delovnih organizacij s proizvodno obrtjo v občini, kot ga poudarja zakon' in začrtujejo smernice našega razvoja.
JAGO
Četudi sem članek kulturne zablode napisal z namenom, da bi se nanj kdo oglasiL sem bil prav neprijetno presenečen ob .pravcatem poskusu osmesenja. (Bržkone tudi uspešnem), ki ga je uprizoril s svojim odgovorom tov. Primož SARK. Mislim, 4a je za kritiko in popravilo mojega članka dovolj navedba dejstev, ki so pravilna in ki moje zablode izpodbijajo. Razjii izbruhi in ironično podcenjujoče pisanje niso potrebni. . Tovariša SARKA sta zbodli v oci predvsem dve trditvi:
Da so nastop PRO ARTE organizirali logaški kulturniki  in  da je
Družbena samozaščita v megli samozadovoljstva
Ko govorimo o družbeni samozaščiti vsekakor ne moremo mimo početja nekaterih mladih nadobud-nezev, ki jim razno razne prireditve pom.enijo predvsem priložnost za izražanje svoje agresivnosti. Da imamo take vrste ljudi in to seveda mladih tudi v Logatcu so pokazale mnoge prireditve. Ena takih je
bila veselica
Gornjem Logatcu, marec. Nekateri
prirejena za
nadonudnezi so si jo po svoje pred stavljali in na parkirišču pridno praznili avtomobilske gume, trgali z njih ventile, klub pa spremenili v razbito steklenino. I udi v javnih lokalih je večkrat opaziti razbite luci itd. Za vse tiste, ki ste bili s takimi akcijami oskodovajii naj povemo, da so ti „huligani" ze identificiram. Ker je pa tudi jes, da so vsa ta cjela rezultat početja istih kojajznezev, upamo, da se to ne. bo vec nadaljevalo in da bodo občani lahko brez strahu parkirali svoja vozila na javnih mestih, gostilničarji pa bili brez strarju za svoje imetje. Zagovor razgrajačev, da so to delali
fod vplivom alkohola je najbrž iz rte zvit, saj je na podobnih prireditvah mnogo ljudi pod vplivom opojnih napitkov, pa takih stvari ne
NOVE KNJIGE V LOGAŠKI KNJIŽNICI
1. Zakladi Slovenije
2. Jones;, Dih smrti
3. Mavrična krila
4. Nesvadba: Tarzanova smrt
5. Vandenberg: Ramzes Veliki
6. Joffo: Vrečka s frnikolami
7. VViseman:   Dan   pred sončnim vzh odom
8. Heller: Nekaj se je zgodjlo
9. Sivec: Sonce vzhaja počasi
10. Mu niti: Bremena in radosti časov
11. Guy: Prijateljici
12. Stanev: Sofijske zgodbe
13. Ocepek: Rudarstvo, rudniki in rudarji
14. Batic: Pionirji nastopajo 1 5. Jurca: Moj oce partizan
16. Košuta: Zaseda, za medveda
17. Rozman: Oblaček Pohajacek
18. Ulcar: Male skrivnosti SLO
19. Christie: Zakaj ne Evans?
20. Christie: Odhod ob 16.50
21. Christie: Zadnja slika
počenjajo. Res pa je rjajbrz ravno obratno, da tisti, ki uničujejo imovino (družbeno ali zasebno) v pijanem stanju, jo uničujejo tudi v treznem. Kaj imajo od tega, pa le ne znajo razložiti. Mislim, da bi za taka početja ,,brez razloga" morah imeti pri kaznovanju mnogo, strožje kriterije, saj je končno ogrožena imovina vseh občanov.
Kaj ima tor^ej pri vsem tem družbena samozaščita? Vemo, da nekateri taka početja vidijo in tudi prepoznajo krivce, pa jih iz raznih raz; logov vendar ne prijavijo. „Saj ni meni nic naredil, za ostale pa.naj se zanima policija, saj je zato plačana". Koliko časa bomo še vzdržali v taki miselnosti? D. T.
skomercializiranost občanov vidna v izboru logaškega Kina. Glede pojasnil, ki jih tovariš SARK daje na ti trditvi mislim, da so dovpli utemeljena. Popravljata namreč dve moji ,,zablodi , ki sta bili napisani, priznam, precej neodgovprno in ze zato zasluzim najstrožjo kritiko. Kljub temu pa misum, da kritika ne bi smela biti tudi .sredstvo za smešenje, ampak način spreminjanja obstoječega stanja. Tovariš SARK je dosegel .oboje, zato bom svoje naslednje članke, napisal bolj odgovorno, vendar nic manj ostro. Tovarišu §ARKU zamerim le to, ker v mojem članku ni hotel spoznati bistva (to bistvo pa prizadene tudi njega), kajti dejstvo je, da so kvalitetni filmi in drame kot tudi prireditve, ki jih organizira kulturna skupnost, mnogo slabše obiskani kot carovnis-ki shovvi, nastopi skupjn PRO ARTE itd. Torej bistvo članka ni napad ne na tovariša SARKA niti ne na logaške kulturne delavce, katerim velja prav posebna zahvala, ker skrbijo za zadovoljevanje tudi kulturnih potreb tistih, ki jim ni le do komercialne umetnosti. Kritika je namenjena odnosu do kulture velike večine nas občanov, in tu pikakor ne izvzemam samega sebe. Ce pa si tovariš SARK ze dela utvare o napadu nanj, naj svojega ogorčenja ne iztresa nad nekim nepomembnim opazovalcem, ki sije slučajno drznil napisati nekaj, kar ni ravno s'avo-spev naši kulturni zavesti in je bil celo tako. nepreviden, da se je na dolgo in široko podpisal. Morda bi bilo bolje, ko bi ostal bolj intimen in bi se podpisal s psevdonimom ali pa kar Logacan. Poleg vsega pa sem ob kopcu svojega sestavka zapisal, da si želim korekcije in polemiziranja, ne pa smešenja. KaKor se jaz nisem proslavil z. dvema napakama, se tudi tovariš SARKjprav gotovo ne bo s svojo netovarisko kritiko in
zlobno ironijo.
G.M.
Organizacija RK DA ali NE?
Člani RK Hotedršica smo se zbrali v nedeljo, 1. aprila, da bi skupno pregledali svoje naloge, delo in izvolili nov odbor. 4al je na sestanek prišlo zelo malo članov. S tem so pokazali, 4a se jim organizacija RK ne zdi vec potrebna. To pa ne more biti res, saj je tudi danes marsikateremu krajanu se potrebna pomoč. Res je sicer., da danes organizacija ne daje ve.c zastonj oblačil in drugjh potrebščin krajanom, saj smo večinoma s tem preskrbljeni. Res pa je tudi. da starejšim kraja-
nom .pomeni veliko že tudi to, da jih obiščemo, se pozanimamo za njihove težave in jim dokažemo,, da niso pozabljeni. Prav zato zasluzi velikp priznanje prejšnji odbor, ki je uspešno vodil organizacijo v preteklih letih in dobro gospodaril s svojimi sredstvi.
Naj na koncu poudarim, da organizacija tjK vsekaKor ne smemo razpustiti, čeprav bo delovalo le 10 članov. Bodo pa ti nadaljevali delo, ki ga je opravila organizacija med vojno in po njej. Slavko Reven
DO ..VARNOST" o. sub. o.
TOZD  Fizično varovanje premoženja"
DE VIC, Ljubljana, Dolenjska c. 148
o. sub. o.
vabi k sodelovanju za opravljanje nalog in opravil več
varnostnikov (vratarjev) za območje POSTOJNE, • VRHNIKE
Pogoji: Poleg splošnih z zakonom določenimi pogoji mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
- osnovna šola
- primerne moralno politične lastnosti
- uspešno opravljen preizkus znanja (Uradni list SRS št. 27/76) Poskusno delo traja 90 dni, osebni dohodek je določen po Pravilniku o delitvi sredstev za OD in nadomestil OD in znaša okoli 4500.-din. Rok prijave je 15 dni od dneva objave. Delovna organizacija ne razpolaga s stanovanji.
Pismene ponudb« prejema komisija za delovna razmerja TOZD ..Fizično varovanje premoženja" - DE VIČ, Ljubljana, Dolenjska c. 148. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu v roku 30 dni.
Podrobnejše informacije dobite na tel. št.: 24-967 (DE-VIČ) Ljubljana
Kulturna kronika
TITOVA ŠTAFETA - Marca 29. se je množica Logačanov zbrala pred Narodnim domom, da je pričakala štafeto s pozdravi in najboljšimi željami našemu dragemu maršalu Titu. V kulturnem programu so nastopali recitatorji ZSM Logatec, orkester Društva mladih glasbenikov in Mladinski pevski zbor Osnovne šole Gor. Logatec. Slavnostni nagovor je imel predsednik SO Logatec ing. Franc Godina.
KAR TRIJE KONCERTI -Kakor da je letošnja pomlad pevska, tako nekako je bilo na Logaškem v tem času. Začelo se je s koncertom Logaškega okteta sredi meseca. V koncertnem programu so sodelovali: Sentjernejski oktet, gledališki igralec Jože Zupan z izborom iz Murnove poezije — Murnu v počastitev je bil tudi koncert namenjen — ter televizijska novinarka Gita Vončina kot napovedovalka.
Proti koncu meseca sta v Hotedr-šici pripravila koncert domače Pevsko društvo in gostujoči Moški pevski zbor Tabor Logatec. Samo teden dni za tem se je koncert ponovil v Gornjem Logatcu.
Lepo je, da je pesem na Logaškem tako živa: zapeta in sprejeta.
MLADI GODBENIKI V PLANICI. Organizacijski komite Planica 1979 je povabil Društvo mladih glasbenikov iz Logatca na otvoritev svetovnega prvenstva v smuških poletih. Naloga logaških glasbenikov je bila pripeljati s svojim figurativnim nastopom najboljše smučarske skakalce k podelitvi spominskih kolajn; z orkestri Milice, Jesenic in
JLA so sodelovali tudi v odmevih fanfar. Vsekakor svojsko priznanje. Rašica in Labod sta mlade muzikante opremila z garderobo za zimske nastope.
Letos se bodo mladi glasbeniki udeležili 1. republiškega tekmovanja pihalnih orkestrov s figurativnim programom. Tekmovanje bo v juniju v Brežicah. .
Mas
ZAHVALA
Ob nepričakovani, boleči izgubi moža in očeta
MAS LE ANTONA
Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so ga pospremili na zadnji poti in mu poklonili vence ter cvetje v slovo. Posebna zahvala gre Gradniku Logatec, ki mi je v tem težkem času nudil pomoč ir za izrečene poslovilne besede Radka Marušiča ob odprtem grobu. Zahvala gre tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred in pevskemu zboru Logatec za odpete žalo-stinke.
Vsem še enkrat iskrena hvala
Žalujoči: žena Slavka, sin Tone in hčerka Marta
— N o v o g rad i te I je stanovanjskih hiš Gornjega Martinhriba zanima, koliko let lahko človek zdrži brez vode.
— Obveščamo vse ljubitelje kino-predstav v Logatcu, da prinašajo s seboj v Kino (poleg bonbonov, kikirikijev itd., ki so pač že redni rekviziti) tudi „termoforke", da bodo lahko do konca predstave obdržali normalno temperaturo telesa. Razgibalnih vaj med predstavo ne priporočamo.
ČUDNE KOMISIJE
Na marčevski seji skupščine občine Logatec so bila v obravnavi prenekatera poročila, tudi poročila posameznih skupščinskih komisij. In, glejte si no - brez poročil o delu v letu 1978 so se predstavile: komisija za programiranje, komisija za družbeni nadzor in komisija za ugotavljanje izvora premoženja.
— Čudne komisije, ki jim ni kaj početi - ali pa blagor jim!
Maš
L!
Vesoljca: Kje sva pa sedaj? Glede na stanje cest, bi bila lahko nad Logatcem!
Na začetku današnjih priporočil za oglede filmov v mesecu maju ne bom predolgo pisal uvoda. Gotovo bo središče zanimanja znameniti ameriški znanstveno fantastični film VOJNA ZVEZD. Ta uspešnica preteklega leta je že v Ljubljani in drugih slovenskih mestih pritegnila vse sloje prebivalstva. Film je namreč resnična mojstrovina moderne tehnike filma. Veliko je nripomogel tudi par robotov, ki sta v glavni vlogi. Imenitna režija, polna odličnih spektakularnih scen nas drži v napetosti, sicer pa je vsebina nekakšna vesoljska kavbojka in ima enako kot vvestern splošno človeška sporočila, ki pa jih iščemo nekako na silo. Upam, da nam bo v Logatcu ugajal.
Posebnega opozorila je vreden tudi ameriški film CARRIE. Ta grozljivka z odlično Sissv Spaček (v aprilu smo jo videli v Treh ženah) ima za vsebino nenavadno zgodbo o telekinetični moči neke deklice, s katero lahko uničuje hiše in okolje. Vse skupaj pa je freudovsko povezano I seksualnostjo, ali točneje s strahom pred njo. Film je prava grozljivka s področja parapsihologije, ki jo nekateri danes sprejemajo, drugi pa spet kategorično odklanjajo.
HINDENBURG - ZADNJI ZEPPELIN je zgodba zadnjega letečega balona, ki je zgorel ob pristanku v ZDA, saj se potem niso več lotevali tako velikih podvigov pri gradnji letečih plovil. Filmska kamera je tudi v resnici zabeležila dokument o strašni nesreči velikega balona leta 1937, ko je šlo za sabotažo tik pred krvavim pohodom nacizma po svetu. Film je dobil dva Ovčarja za specialne efekte, nastopata pa znana igralca George C. Scott in Rov Thinnes, ki smo ga že malo pozabili iz TV nadaljevanke Nenadoma lansko poletje. Takrat je razvnemal ženska srca po vsej deželi. Kako bo danes?
Italijanski film SVET PONOČI - DANES je dokumentarec. Režiser nas popelje v največje prestolnice sveta, v njihove nočne lokale in predstavi, kako se svet v teh lokalih zabava danes. Tiste gledalce, ki so pred mnogimi leti videli dva podobna filma z naslovom Evropa ponoči in Svet ponoči, bo ta film gotovo ritegnil, saj bodo lahko primerjali takratno zabavo z današnjo. Trn ni ravno primeren za mlajše gledalce, tako kot tudi taki lokali niso zanje.
Zelo kvaliteten film bo v maju ameriška vojna drama FANTJE IZ TRETJE   ČETE.  t  je ameriški  Vietnam,  strahota  vojne, ki preobrazi še tako trdega človeka. Vojaki bi radi pozabili, toda posledice ostanejo za vse življenje. Film pekla, resnično samo za gledalce treznega in trdnega duha.
Naj omenim še brazilski film, ki ni sicer nič posebnega, a naj bo le beseda o njem. Redkokdaj namreč srečamo film iz te dežele. Film CRNA SUŽNJA je spektakel, ki nas bo pozabaval, primerjali pa bomo lahko, kako se mlada brazilska kinematografija kosa s tistimi, ki so v spektaklih že zdavnaj dosegli svoje vrhunce.
Za zahtevnejše gledalce bo ta mesec na sporedu tudi film NISEM TI OBLJUBILA VRTA ROŽ. Film pripoveduje zgodbo o mladi shizofreničarki, ki v bolnišnici za duševno bolne išče izhod iz dveh svetov. V filmu bomo videli po dolgem času švedsko igralko Bibi Anderson, ki se je izkazala v mnogih Bergmanovih filmih.
Naj omenim, da sem v tem današnjem zapisu izpustil datumsko obveščanje o filmih, saj so bili to do sedaj, morda, nepotrebni podatki. V vsaki številki Novic namreč objavljamo datumsko razdelitev filmov za ves mesec. Dobro praznujte, dragi obiskovalci, in nasvidenje v Kinu.
SARK
Filmski program
i
ZA MESEC MAJ
I. ameriški zgodovinski spektakel     HINDENBURG -ZADNJI ZEPPELIN
4. do 6. ameriška grozljivka CARRIE
5. do 6. italijanski dokumentarni film SVET PONOČI - DANES 8. jugoslovanska drama NE NAGIBAJ SE VEN
II, —13. angleški avanturistični GOL D
17.—13. Italijanska drama NEDOLŽNI
15. ameriška psihološka drama
NISEM TI OBLJUBILA VRTA
ROŽ
18. do 20. ameriški avanturistični ČLOVEK Z ŽELEZNO MASKO
19. do 20. ameriška vojna drama FANTJE IZ TRETJE ČETE
22. brazilski zgodovinski spektakel CRNA SUŽNJA
25. do 27. ameriški znanstveno fantastični VOJNA ZVEZD
26. do 2 7. francoska kriminalka V LABIRINTU MOČI
29. francoska drama IA MRAČNI PREDMIiT ŽELJE
Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec: Ureja uredniški odhor: Albin Čuk, delegat KLI. Franc Korenč, delegat OK ZKS, Marcel Štefančič. delegat Gradnika, Tatjana Štirn, delegat KLI in Terčič Darjo, odgovorni urednik. Družbeni organ je izdajateljski svet, ki ga tvorita 20-članska delegacija družbenih organizacij in organizacij združenega dela ter delegacija uredniškega odbora. Številka žiro računa: 50110-678-87486. Priprava za tisk: BEP-Dnevnik. Tisk tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.