UDK: 634.0.235.2 PIONIRSKI GOZD IN IVA (SALIX CAPREA) KOT PIONIRSKA DREVESNA VRSTA II. del - Konkurenčna moč ive (S, caprea) kot pionirja v pedosferi Sonja HORVAT-MAROLT Synopsis Poskusi, opravljeni z namenom ·proučiti prodorno moc m dinamiko vrbovih seme- nic pri preraščanju talne ruše iz Pohorja in skozi "opečno" plast tal, so dali za - dovoljive rezultate. Vrbe so uspešno prerasle talno rušo, v kateri so intenzivno razraščene korenine zelo konkurenčnih trav, prerasle so tudi "opečno" talno plast z neugodnimi fizikalnimi in kemičnimi lastnostmi. Iva (Salix caprea) je primerna kot izbrana drevesna vrsta za pohorske poseke, posebno v družbi z brezo in trepetliko. PIONEER FOREST AND SALLOW (Salix caprea) AS A PIONEER TREE SPECIES II. Competitive Strength of the Sallow as a Pioneer in the Pedosphere Sonja HORVAT-MAROLT Experiments carried out with the intention to study the rootgrowth dynamics as well as the growth-force of sallow seedlings penetrating the heavy "loamy soil stratum" and the sod of the Pohorje mountains, gave satisfactory results. Goat- willov seedlings successfully penetrated the sod in which a strong competition of the grass roots was present, and they grew through the densified "loamy soil" with unsuitable physical and chemical qualities as well. The sallow is suitable as a selected pionieer tree for clearings in the mountain- range of Pohorje, especially in combination with the birch and the European as- pen. 5 Avtoričin naslov: mag. Sonja HORVAT-MAROLT Biotehniška fakulteta v Ljubljani 61000 Ljubljana, Krekov trg 1 6 VSEBINA l. UVOD •••.••.....•.....•....•....•.........•.... , •...•.•..••..•••..•• , 9 2. PROBLEM ••..••.........•...•..•...•.•...••.•.••••.•.•..•••........ ,., 10 3. ZASTAVITEV POSKUSOV I. IN II. , ••••.••...•..•. , •.••••.••••...•.. , .. 11 4. POSKUS r - PRERAŠČANJE ENOLETNIH VRBOVIH SEMENIC SKOZI TEŽKO PLAST TAL •.•••.•.••••••.••.••.•••.•••••.•••••••.•••. 12 4,1, Rezultati pedoloških analiz profila I ............................... 12 4, 2. Dinamika višinske rasti enoletnih vrbovih semenic ••••••..••.•••.•• 16 4,3. Dinamika preraščanja talnega profila .............................. 21 4. 4,. Hitrost preraščanja "težke" plasti ............................... , 28 4, 5. Sklepi in posledice poskusa I •...•••• , . • • . • . • . . • . . . . • • • . . • . • • • • . • • 29 5. POSKUS II - PRODffiANJE VRBE SKOZI TRAVNO RUŠO IZ POHORJA •• , , 29 5.1~ Dinamika višinske in koreninske rasti ............................. 30 5, 2, Razporeditev koreninske mase po profilu: ruša - zemlja •..•..•...• 30 5. 3. Sklepi P?Skusa II •..••.......•.•..•.••.•.•.. , .•..............•... 32 6. POVZETEK • • • . • • .. . . • • • • . • • . • . • • . • . . • • • . . • • • . • • . • . . • . • . • . . • . . • • • . . • • • 38 LITERATURA ••.•.•.••...••.•.••.•.••.•....••.•••..••... , ••.••..••.••• 40 7 l. UVOD Na pohorskih posekah se obnavljajo gozdovi izredno počasi, malo uspešno. Bist- ven vzrok za neuspešno obnovo je med drugim način gospodarjenja v preteklosti, ki je povzročil poslabšanje rastiščnih možnosti na tleh višjih delov pohorskega ma,siva, ki so že po naravi rahla. Znano je, da je' pogozdovanje večjih površin v sredogorju uspešnejše. Še pred ali vsaj sočasno s pogozdovanjem osnujemo varovalni gozd, ki ga sestavljajo pred- vsem svetloljubni listavci "pionirji". Siva jelša, ki je sicer znana kot odlična pio- nirska vrsta, je na mnogih mestih Pohorja odpovedala, zelena jelša pa je vezana na določena rastišča. Po pobočjih Pohorja je precej obilno zastopana širokolistna vrba - iva, ki velja tudi za odlično pionirsko drevesno vrsto. Iva se na Pohorju pojavlja ob robovih sestojev, na posekah, ob potokih, spremlja mlajše kulture smreke in raste tudi na suhih travnikih. Pojavlja se kot grm in kot drevo, kot semenec in panjevec. Je vitalna in izredno prilagodljiva. Vrbe so svetloljubne drevesne vrste. Imajo izredno skromne rastiščne zahteve, saj rastejo tudi na zbitih tleh s stoječo vlago in na tleh, ki se občasno izsušijo (ŽUFA - 1963). So .higrofilne - najpogosteje se pojavljajo v dolinah rek in poto- kov, tako v ravnini kot v gorovju. So odporne proti nizkim temperaturam in vet- ru. Nekatere vrste vrb rastejo celo v mraziščih, druge so zopet pionirji v pokra- jinah Arktike (Salix arctica Pall.) itd. Rod vrb obsega okoli 300 vrst; od teh jih raste v Evropi več kot 200. V Jugosla- viji raste okrob 20 vrst vrb in nešteto hibridov. V normalnih razmerah se pojav- lja vrba kot drevo ali grm, v visokih gorah pa kot polgrm ali celo kot zeljasta rastlina. Poleg vrbe se kot "pionirji" na pohorskem masivu uveljavljajo še: breza, trepet- 1,,- lika, jerebika in rdeči bezeg. ,/) Vrba kot pionirska drevesna vrsta je malo raziskana. Znano pa je, da so za pogozdovanje visokih leg, razmočenih, često zašotenih ali celo šotnih tal zelo pri- merne širokolistne vrbe. Poskusi z nekaterimi vrstami vrb: Salix purpurea, Salix eleagnus in Salix daphnoi- des (GRUNIG - 1954) na ekstremnih rastiščih fliša v Švici (strmo pobočje, 1320 m n. v., pokrovnost vegetacijske odeje le 5%), so se izredno posrečili. Vse tri vrste vrb so se izkazale kot odlični stabilizatorji tal. Zlasti Salix purpurea je razvila v kratkem času močan koreninski pletež. Na plazovitih terenih so pa vrbe žal ogrožene od plazov, zlasti snežnih, ki jim trgajo popke in belijo vejice. Znano je, da vrbe na splošno: hitro priraščajo, so skromne glede na rastiščne razmere in dobro prekoreninijo tlo. Iva je kot osvajalna drevesna vrsta na pri- mernih rastiščih zelo dobrodošla (BECHER - 1966, FISCHBACH, V. - 1896). Iva - Salix caprea se pojavlja kot grm ali manjše drevo v gričevju in sredogorju, na posekah in pogoriščih. V gorah raste tudi do 1 700 m visoko. Na sploh ima iva 9 široko amplitudo pojavljanja, saJ JO najdemo v vsej Evropi in Aziji, v kulturah pa jo vzgajajo tudi v Ameriki (ŽUFA - 1963), Rastišča ive (ORTMANN - .1960). Iva je drevesna vrsta plitvih tal,· zlasti rendzin, plitvih silikatnih tal, raste pa tudi na apnenčastem sirozjomu, na boljših borovih rastiščih in rastiščih listavcev, Uspeva skratka na tleh različnih tipov, različne plodnosti in vlažnosti. Kot svetloljubna drevesna vrsta se pojavlja zlasti na robo~ vih sestojev in na posekah. V sredogorju se druži z brezo in trepetliko, s katero ima biološko mnogo skupnega. S potaknjenci se ne razmnožuje, vendar bogato se- meni. Strokovnjaki menijo, da bi iva skupaj s trepetliko ali brezo (ali pa vse tri pionirske drevesne vrste skupaj) lahko dobro pripravile tlo za uvajanje gospodar- sko važnih drevesnih vrst. 2. PROBLEM V zadnjem času pripisujejo vzgoji vrb vedno večji pomen, prav zaradi njene hitre rasti in široke ekološke razširjenosti, ki ni samo enaka drugim drevesnim vrstam, temveč jih močno prekaša, pa tudi zaradi drugih pionirskih lastnosti. Predložena študija je nadaljevanje že objavljenega dela "Pomlajevanje na pohor- skih posekah in konkurenčne razmere v koreninskem prostoru" (GV, 1967 /12), kjer je prikazan konkurenčni režim v koreninskem sistemu med naravnim pomlad- kom smreke - jelke, ter travno rušo, Ta študija obravnava korenine vrbe, predvsem njihovo dinamiko in intenzivnost koreninskega preraščanja tal. Poglablja se predvsem v proučitev dveh izjemno važ- nih lastnosti ive, in sicer: I, ali je iva sposobna prerasti talne plasti s skrajno neugodnimi kemičnimi in fizikalnimi lastnostmi; II, ali je ta vrba sposobna, da se hitro in uspešno vraste in PJ'E'tr.11,~te naravno _ru.šo s Pohorja, v kateri vladajo skrajno neugodne konkurenčne razmere za- l'adi koreninskega pleteža trav. ~·••..... . . Študija je prispevek k reševanju problematike obnove degradiranih rastišč - pred- vsem na Pohorju, kjer naj bi se iva pojavila skupaj s trepetliko in brezo kot pio- nirska drevesna vrsta. 10 3. ZASTAVITEV POSKUSOV Avtor je zastavil dva poskusa. Med eno vegetacijsko dobo je načrtno spremljal dinamiko preraščanja enoletnih yrbovih semenic ive skozi umetno ustvarjeni profil tal z vmesnim "zbitim" vlož- ko:m zemlje. Ta vmesna plast z b,redno neugodnimi fizikalnimi in kemičnimi last- nostmi naj bi' "simulirala" neugodne talne razmere v naravi (skica št. l - profil I.). V naslednji vegetacijski dobi je želel dognati, če se razvojna usmeritev korenin f k I I enoletnih semenic ive razvija pozitivno geoJropno s ta o silovitostjo, da le-te pre- rastejo talno plast izredno konkurenčne ,~t;;~lle~ ruše s Pohorja (skiča št. l - pro- fil II.). Če je iva sposobna, da uspešno opravi obe zelo zahtevni nalogi, potem lahko upra- vičeno pričakujemo, da bo osvajala tudi pohorske goljave, na katerih je najmoč­ nejša nastprotnica zbita travna ruša (snovanje pionirskih nasadov). Prodor ali vnašanje ive - morda v kombinaciji s trepetliko in brezo - na pohor- ske goličave, bi izboljšalo fizikalne in kemične lastnosti v pedosferi, mikroklimat- ske razmere v prltalnem prostoru, s tem pa posredno ustvarilo ustrezne razmere za uspešen razvoj gospodarskih drevesnih vrst, profil 1. 20cm rahla zem- lja 10cm glinasta plast 20cm rahla zem-ya profil lr 16cm debe. la plast ru- še iz Pohor- ja 36cm debe- la plast ra- hlo zakisa- negozdne '"zemlje Skica št.: 1- Različno proiilirana zaboja za poskuse 11 Vrbove semenice, ki smo jih rabili za poskus, smo vzgojili z različnih nadmor- skih višin Pohorja: 1260 m, 1210 m, 980 m in 800 m. Z vsake nadmorske višine smo presadili po 5 enoletnih semenic vrbe v posebej za poskuse izdelane lesene zaboje, v katerih smo zasledovali dinamiko koreninske in višinske rasti "(skica št. 1). Poskusni zaboji so bili izdelani tako, da je bila prednja stena zaboja (poševno vde- lana v zaboj) steklena. Semenice vrbe smo sadili v zaboje tako, da so bile kore- nine semenic usmerjene proti steklu, zato da bi se korenine čimprej pojavile na vidnem polju: zemlja-steklo. Priraščanje korenin ali preraščanje talnega profila smo merili vsakih 5 do 7 dni, do sklepa višinske ali koreninske rasti v jeseni. Steklena stena je bila, razen ob meritvah, pokrita z lesonitno ploščo, da korenine niso bile izpostavljene vplivu svetlobe. 4. POSKUS I - PRERAŠČANJE ENOLETNIH VRBOVIH SEMENIC SKOZI TEŽKO PLAST TAL (kot vložek v rahlejši plasti - skica št. 1 - profil I) Enoletne semenice vrbe iz štirih različnih nadmorskih višin Pohorja smo posadili v zaboje 30. maja, zaradi tehničnih ovir nekoliko kasneje, kot je bilo predvideno. V vsak zaboj smo posadili eno semenico. Pred sadnjo smo shranili semenice v hladilniku pri približno +4°c do +6°c, da niso odgnale še pred pričetkom poskusa. Tako je sam poskus stekel nekoliko kasneje in so začetki višinskega in koreninske- ga priraščanja morda nekaj dni zamudili; to pa prav gotovo ni vplivalo na zakoni- tosti, ki so se med poskusom uveljavile. Poskusne zaboje smo razporedili na prostem. Med vegetacijsko sezono so bili izpostavljeni admosferskim vplivom (brez zaščitnih ukrepov: zalivanje, zasenčevanje in podobno). \..,-·-----. .__ ,., --- -. -' Poskus zajema štiri lege iz zapadnega vertikalnega pasu Pohorja. Nadmorske vi- šine so bile od 800 do 1260 m. Iz vsake lege je v poskusu zastopanih po 5 seme- nic. 4.1. Rezultati pedoloških analiz profila I (Analize opravil Pavšer inž. M., IGLG) Talni tip: psevdoglej Analizirana sta bila dva vzorca iz profila I: iz humoznega horizonta A1: globina 0-20 cm in iz Bg - horizonta: globina 20-30 cm. 12 Analize so bile opravljene po naslednjih metodah: 1. Fizikalne analize Mehanska analiza je bila opravljena z mokrose.ialno metodo in pipetno metodo po KOHNU, prepustnost tal z aparatom po 0 DARCYlJ, p~roznost in vlažnost s poroz- no ploščo in visokotlačno membrano z aparatom po RICHARDSU. 2. Kemične analize Kislost tal je določena elektrometrično v destilirani vodi in v normalnem kalije- vem kloridu, humus in ogljik z mokrim sežigom po KOTZMANNU, celotni dušik po Mikrokjeldahl metodi, vsa količina fosforja, kalija in kalcija z ekstrakcijo z 10% solno kislino in določanjem kalija in kalcija plamensko-fotometrično, fosfor- ja - spektrofotometrično po vanadatni metodi; fiziološko aktiven fosfor in kalij po AL-metodi. Iz rezultatov analize je razvidno, da se zgornji A1 -horizont zelo razlikuje od spod- njega Bg-horizonta. Ker je količina mehanskih delcev, manjših od 2 mm premera v Bg-horizontu v~čja, uvrščamo tla v lahko glino; horizont A1 - je glinasto ilov- nat. Posledica tega je tudi razlika v prepustnosti tal za vodo. Medtem ko je v A1 -horizontu prepustnost zmerna, je v Bg-horizontu prepustnost slaba (skica št. 2: Prepustnost tal za vodo skozi profil treh plasti - avtorjeva skica). Propustnost tal za vodo skozi profil T 14 min - rahla plast 10 cm 84 ur -'-- težka plast r 20 cm 14 min - rahla plast f______, Skica št.: 2 /avtor/ 13 \ \ ;fu., dtlj PF /\1 horizont OESORBCijSKA KRiVULjA - vlage v tleh '""' r ~[ 7 OOOJ t-1Q- 6 1 1 0bmocJe pri 105°c osusenih tat - -- .-~ 1 ' 0,03 t) 5 0,2 0,3 3 8,5 -10 4 o 'O 3 -i 30 10 2 _, 300 10 O 10 20 Diagri:lm št. _ 3 in 4 OV obmoČJe venenja 30 40 14 ......... ~ ~ o Q_ o L _y; -~ ,'.,// Kapaciteta za vlago in poroznost sta razvidni iz priloženih krivulj (diagram 3 in 4). Značilen podatek za količino vlage, ki je rastlinstvu v tleh na voljo, je dolo- čitev pri 1/3 at in pri 15 at. Vlaga določena pri 1/3 at se približuje podatku polj- ske kapacitete za vlago, to je vlago, ki jo tla zadržijo še po treh dneh, če so bila prvotno popolnoma zasičena z vodo. Vlage, ki vezana v tleh s pritiskom, več­ jim od 15 at, rastlinstvo ne more izrabiti. Kapaciteta za vlago zgornjega sloja je dobra, to je 40, 67 g H2o na 100 g tal, v spodnjem Bg-horizontu pa je kapaciteta tal za vlago srednja, to .ie 28, 69 g H 2 o na 100 g tal. Značilen je tudi podatek, da je v A1 -horizontu pri O, 16 at 55, 76 g H2O na 100 g tal, a v Bg-horizontu 35,46 g H2O na 100 g tal. Ta podatek naka- zu_je, da _je v A1 - horizontu mnogo več zračnih pot (por večjih od 8, 5 u) kakor v Bg-horizontu. Vlaga v območju venenja pri 15 at obeh vzorcev se znatno ne raz- likuje: pri A1 -horizontu je 12, 91 g H2O na 100 g tal, a v Bg-horizontu je 8, 85 g H2o na 100 g tal. Tla so zelo kisla. Nekoliko manjša kislost v humoznem horizontu je posledica bo- gatenja tal z bazami pri humifilgiqiji stelje. Velika razlika rezultatov kislosti, do- ločene v destilirani vodi tri' v -normalnem kalijevem kloridu, je posledica velike količine koloidnih delcev, ki na svoji površini lahko vežejo katione (glej tabelo št. 1). Tabela št. 1 - Mehanska analiza Globina % mehanskih delcev po ,;1 v mm 2-0,2 0,2-0,02 0,02-0,002 <0,002 Tekstura 0-20 11,928 33,572 35,900 18.500 glinasta ilovka 20-30 16,174 27,376 30,650 25.800 lahka glina Propustnost tal za vodo: A1 -horizont 2, 4. 10- 2 cm/sek O, 024 cm/sek O, 24 mm/sek 14, 40 mm/min = 8, 6 dm/h = 2064 cm/dan Bg-horizont 3, 3. 10-5 cm/sek = O, 000033 cm/sek = O, 00033 mm/sek "' = 0,0198 mm/min= 1,19 dm/h 285 cm/dan Kemične lastnosti tal Celokupna količina Fiziološko ak- Glo- J2H v Hu- C N C:N v% tivni mitl00 S: bina H2O nKCl mus P2O5 K2O CaO P2O5 K2O 0-20 4,35 3,70 41 354 21 525 02177 14,26 01041 0,058 0!075 2,101 3, 25 20-30 4,25 3,50 1,227 0,740 0,057 13,08 o, 021 0,050 0,062 1,175 2,00 Količina humusa in dušika je v A1 -horizontu srednja, a v Bg-horlzontu slaba. Odnos C : N v A1 in Bg-horizontu nakazujeta popolno presnovo organske snovi v 15 ! ! mul hunm.s. Količine fosforja, kalija in kalcija so majhne. Nekoliko večje količi­ ;irvA1 -horizontu so prav tako rezultat bogatenja tal s hranili pri mineralizaciji organske snovi. "· Avtorjev komentar k analizi: Pedološka analiza profila je potrdila, da so fizikalne in kemične lastnosti težke plasti profila izredno neugodne: - propustnost tal za vodo v težki plasti je zelo majhna (glej skico št. 2); - tudi izhlapevanje vlage iz težke plasti je zelo majhno. Zato je difuzija kisika izredno slaba, kar zavira razvoj korenin v tej plasti; - kemične lastnosti so v težki plasti dosti slabše kot v rahlejši zemlji (glej tabelo št. 1). 4. 2. Dinamika višinske rasti enoletnih vrbovih semenic Tabela št. 2 - Globalni podatki za priraščanje v višino (povprečje) Nadmorska višina 1260 m Trajanje višinskega priraščanja (dni) 86 Dosežen višinski prirastek (cm) 25, 7 Nekateri sklepi za višinsko priraščanje: 1210 m 74 12,1 980 m 81 21,3 800 m 78 13,3 a) Priraščanje enoletnih vrbovih semenic v v1smo se je pri vseh nadmorskih vi- šinah končalo približno sočasno - okrog 20. septembra. b) Zanimivi so časi kulminacije pri višinskem priraščanju za vrbe iz različnih nadmorskih višin (glej tabelo št. 3). Pri vrbah iz vseh nadmorskih višin se pojavljata dve kulminaciji v višinskem pri-, raščanju. Z višjo nadmorsko v1smo se obe kulminaciji pomikata proti zgodnejšemu terminu (glej diagram št. 5, 6, 7, 8). Tabela št. 3 - Kulminacije višinskega priraščanja za različne nadmorske višine Nadmorska višine Kulminacija 1 2 800 m 16. avg. 6. sept. 980 m 6. avg. 20. avg. 1210 m (neizrazito) 11. avg. 20. avg. 1260 m 27. iuJ. 16. avg. 16 60 Y• 20 ,.... _, o 20 '-1 • 60 f Di~RMikl~ ViŠiNSl- c:::::::==== ,.... 1 _,...,,. ~ '·-._ / \ I _7 , 1TIE5ECi . I VIII X. .r·-·-·----..... / ', r·-._/ ' ;_,,.. \ ! ' / \ / 'v/ ~- \ p• ~zemni del \ . \ / v []J '[j llJ "TI 11.J "TI U1 ·1= 11.J f= i= I= ~ llJ N N "TI -o rd o r::: o_ x I= • \ N \ > ~ lJ ra i: 1 1 ., UJ rD -~ .,_, >tn g- ~ Lfl I= rd l.. •-' rd iJ I= o o o D • • o 1D J" N N J" LD 18 7D aJ "1] "Q "1] "i= U"f "i= OJ I= I= f= aJ OJ N N L] "1] n:1 o ~ [l_ x / I= o m Ul > -5 rd i: 1 1 ·1 !:'-... .. lil ,+--: .E ,lJl o... @ :::J ...:Y.. L Ul IT' ru TI I= I= o • • o o o o w J ~ ~ :r 1D 19 7iJ ·- OJ TJ u "TI OJ trl i= l]J ~ f= f= f= ~ OJ N "TI "TI m D i:::: •-- >< I= o o aJ > -6 rd i: 1 1>1 OJ rr1 ~ .!; @ D... :1 ~ .L m IT' rd F 4J F o • • • @ • • N :r LQ :r N 20 4. 3. Dinamika preraščanja talnega profila Dinamika koreninske rasti se od višinskega priraščanja bistveno razlikuje, tako po ritmu priraščanja kot po začetku in sklepu rasti (glej diagrame št. 5, 6, 7 in 8). Pri, vrbah iz vseh nadmorskih višin smo beležili pričetek ko,reninskega priraščanja pred višinsko r3cstjo. To se ujema tudi s poskusi, ki so jih' opravili v ŠVici (LEIBUNDGUT - 1963}. Že po 10 dneh po sadnji smo beležili prve koreninske poganjke, po 20 dneh pa začetke višinskega priraščanja. Priraščanje v višino se je končalo večji del do konca septembra, medtem ko smo zasledovali priraščanje korenin še oktobra. Pri dinamiki koreninske rasti skozi umetno ustvarjeni talni profil treh plasti smo usmerili pozornost na: a - dinamiko preraščanja vsake talne plasti posebej in b - dinamiko preraščanja celotnega profila. ad a) Pri proučevanju dinamike preraščanja vsake talne plasti posebej, navajamo tele sklepe: - Preraščanje zgornje rahle plasti zemlje je potekalo pri semenicah iz vseh nad- morskih višin več ali manj skozi vso vegetacijsko dobo (ob steklu je bilo videti le manjši del korenin, vendar so se vedno znova pojavljali novi odganjki ob steklu). - Sredn,io "težko" plast so uspešno prerasle vrbe iz vseh nadmorskih položajev, vendar se pri dinamiki preraščanja te plasti kažejo določene razlike: • vrbe iz višjih položajev so prerasle težko plast v enem samem neprekinjenem "sunku", vrbe iz nižiih položajev pa so po opravljenem prodoru še dalje aktivno pre- raščale to plast. - Pri preraščanju spodnje rahle plasti so korenine vrb z višjih nadmorskih višin potekale bolj ali manj ob steklu. Vrbe iz niž,iih položajev so svoje koreninske odganjke usmerjale bolj v notranjost zabo,ja. Tako so se pri najnižji nadmorski višini (800 m n. v.) koreninski poganjki vrb v spodnji rahli plasti pokazali ob steklu šele pri dnu. Za tak način preraščanja profila nimamo sprejemljive razlage. Značilno oblikovanje koreninskih horizontov v profilu A) V zgornji rahli plasti zemlje je vrba razvila močan in intenziven ko.reninski 5let .. Sestavljajo _ga debelejše korenine in veliko tankih koreninic (skica št. 1). 21 \ ·\ B) V "težki" plasti se je izoblikoval horizont močnejših korenin, z le malenkost- nim deležem kor~_n,inskihlaskov. To je horizont prodora - le močnejše koreni- nice so prerasle zbito plast z neugodnimi fizikalnimi in. kemičnimi lastnostmi. C) Iz korenin, ki so prodrle težko plast se izoblikuje v spodnji rahli plasti zemlje ponovno obsežen splet tanjših koreninic, pretežno koreninskih laskov. To je ho- rizont razraščanja. Tako značilno oblikovanje "horizontov korenin" je za nekatere drevesne vrste, ki premagujejo mehanično prepreko, normalen pojav (to potrjuje tudi "švicarski" po- skus). Slika št. 1 - Izpran koreninski pletež dveletne vrbove semenice iz poskusa I. Razločno so vidni trije razvojni horizonti v koreninskem pletežu. Izpiranje talnega profila z vraslo enoletno vrbovo semenico je potrdilo, da razvi- jejo vrbe iz nižjih nadmorskih višin večjo količino koreninic v spodnji plasti. Za- to je tudi intenziteta preraščanja težke plasti temu primerno močnejša. ad b) Dinamika preraščanja celotnega talnega profila Vrbe iz vseh nadmorskih položajev izkazujejo dve kulminaciji pri preraščanju tal- nega profila. z nižjo nadmorsko višino se· čas kulminacije pomika na kasnejši ter- 22 min (glej diagrame št. 9, 10, 11 in 12). Časovni razpon med obem ... ,.,aminacija- ma .ie 25-28 dni in se z nižjo lego podaljša le za nekaj dni. nadmorska višina 1260 m 1210 m 980 m 800 m razpon med kulminacijama v priraščanju korenin 25 dni 25 dni 26 dni 28 dni Prva kulminacija pri koreninskem preraščanju nastopa redno pred prvo višinsko kulminacijo. Druga kulminacija koreninskega priraščanja pa soypada s prvo kulmi- nacijo višinske rasti pri najvišjem položaju 1260 m n. v. - pri nižjih položajih se druga kulminacija višinskega in koreninskega priraščanja bolj ali manj približujeta. Podobne poskuse preraščanja težke "opečnate" vmesne plasti so opravili v pretek'- lem desetletju tudi v Švici (LEIBUNDGUT - 1963). V poskus so vključili niz dre- vesnih vrst, in sicer od iglavcev: smr, dugl, in je; od listavcev pa b. in č. jš., hr. in ga. Ugotovitve, ki so jih dobili za listavce, so zelo podobne našim. Zbito "opečnato" plast so pri poskusu v Švici prerasli vsi listavci, iglavci so se v to plast le nekoliko vrasli (sliki št. 2 in 3). · Slika št. 2 in 3 - Oblikovanje koreninskega pleteža smreke in sive jelše . v talnem profilu z. vmesno "težko" plastjo. Siva jelša je v nasprotju s smreko uspešno prerasla "težko" plast zemlje. (Po _SZF - 1963/11.) 23 N> "" mm EiO '-l• 20 DiNAMi~A PRERAŠCANjA CELOTNEGA TALNEGA PR•FiLA Skupina 1. - nadm. v. -1250 m • VII. 40 E:;O. nadzemni del UJ u nJ OJ "TI lJl "1] ·r:: nJ f= ·r:: ~ I= [lJ OJ N N "TI "TI n:! • r::: D.. >< f= • \ [\J \ > ~ -o fll r: 1 1 ·1 rd +-:-:::: -~ •Ul o.... fa J ~ Ln ~ IT' rd I= iJ f= • • • • o o o l1l :r ~ [.'l J" L.D 25 7iJ 7iJ TI LI TI llJ I= lfl I= OJ != F != OJ OJ N N u "TI ru • r:: D... >< I= o [I] m > ~ L] ni i: 1 1 ·1 nJ -~ [L :::J ~ LJ1 l= F o o o o o • o Lil ]" N N T Lil 26 UJ u aJ llJ -o lf1 -o . t: llJ I= F UJ N -o - lll i:::: :,< ~ • • [I] > g -o rd i:: 1 l>I N \ rd .. +...! i:: ,u, .[!_ F j ~ rd U1 L IT' rd iJ I= I= o o o o o o o lD ]' t'l DI J' lD 27 Iva se je pri preraščanju podobnega talnega profila pri našem poskusu obnašala podobno kot bela jelša. Zanimivo je, da se je z našim poskusom potrdila domneva, da obstaja tesna po- vezava med prodorno moč.io in razporeditvijo mase korenin po debelinah. Dreves- ne vrste z velikim deležem tankih korenin nakazujejo le skromno moč prodora in nasprotno (LEIBUNDGUT - 1963), Iva izkazuje v rani mladosti kar precejšno količino močnejših korenin. Njena pro- dorna moč skozi težko plast .ie izredno velika. 4. 4. Hitrost preraščanja težke plasti Iz opravljenih proučevanj dinamike preraščanja tal smo ugotovili, da je hitrost preraščanja "težke" talne plasti različna za vrbe iz različnih nadmorskih višin: nadmorska višina hitrost preraščanja na dan prodor skozi 10 cm težko plast 1260 m 8,3 mm v 12 dneh 1210 m 5,3 mm v 19 dneh 980 m 6,6 mm v 15 dneh 800 m 4,5 mm v 22 dneh Ugotavljamo, da je prodor vrbovih korenin skozi "težko" plast zelo uspešen in da so vrbove semenice sposobne prerasti talni profil z izredno neugodnimi fizikalni- mi in kemičnimi lastnostmi v 2-3 tednih. Preraščanje težke plasti z različnimi koreninskimi odcepi pa traja seveda tako dolgo kot rast korenin, Podatki za hitrost preraščanja skozi enako debelo težko plast pri podobnem posku- su v Švici: drevesna vrsta na dan dni hrast 5,2 mm 19,4 dni črna jelša 4,6 mm 21, 5 dni bela jelša 4,1 mm 24, 3 dni gaber 3,4 mm 29,3 dni Omenjene drevesne vrste so za prodor skozi 10 cm debelo "opečno" plast potre- bovale nekoliko več časa, vendar so bile fizikalne lastnosti "težke" plasti še ne- ugodnejše kot pri našem poskusu. 28 4. 5. Sklepi in posledice poskusa I Iz poskusa I (talni profil 3 plasti) lahko sklepamo: 1. Pri višinskem priraščanju vrb iz različnih nadmorskih višin (od 800 do 1260 m n, v.) pri trajanju in sklepu višinske rasti ni bistvenih razlik - pač pa nastopa- jo razlike v časih kulminacij pri različnih nadmorskih višinah. Z višjo nadmor- sko višino se kulminacija višinske rasti pomika proti zgodnejšemu terminu. 2. Koreninska rast prične pri ·vseh legah pred pričetkom višinske rasti ter je ak- ti vni!C še' po šlffepu višinskeg-c1 priraščanja. 3. Težko - 10 cm debelo plast v talnem profilu so prerasle vrbe iz vseh nadmor- skih višin, in sicer v 2 do 3 tednih. Preraščanje te plasti pa traja tako dolgo kot traja doba rasti korenin, 4. Dinamika preraščanja celotnega talnega profila izkazuje tudi dve kulminaciji. Prva kulminacija koreninskega priraščanja se pojavi redno pred prvo višinsko kulminacijo, Druga kulminacija višinske in koreninske rasti se pa bolj ali manj približujeta. 5, Pri preraščanju talnega profila v poskusu I. oblikuje vrba značilne koreninske horizo11te, V zgornji in spodnji rahli plasti tal razvije vrba intenzive~- korenin- ski pletež, skozi težko plast pa se prebijejo le posamezni močnejši koreninski odcepi. Iz poskusa, ki je bil zastavljen v omejenem obsegu, smo dobili več zanimivih sklepov. Eden najbolj tehtnih je ta, da spada tudi Iva med pionirje, ki imajo spo- sobnost vraščati se in preraščati težke talne profile z neugodnimi fizikalnimi in kemičnimi lastnostmi. 5, POSKUS II PRODIRANJE VRBE SKOZI TRAVNO RUŠO S POHORJA V poskus smo vključili skupine enoletnih vrbovih semenic iz istih nadmorskih višin kot pri poskusu I, le da je dodana še skupina z nadmorske višine 920 m. Semenice smo sadili v zaboje s talnim profilom: 14-16 cm debela travna ruša iz Pohorja, izpod nje pa približno 35 cm rahlo zakisane rjave gozdne zemlje. Sad- njo smo opravili 10. maja. Dasiravno smo pri sadnji usmerili korenine vrb proti steklu, ni bilo mogoče trajno spremljati razvoja korenin skozi travno rušo, ker so se ob steklu korenine vrb pojavljale, se prepletale s koreninani trav in se ponov- no zaraščale v notranjost pleteža. 26. junija smo zaznamovali prve koreninske poganjke vrb ob steklu, vendar že vse na prehodu: ruša spodnja rahla plast zemlje v globini 14-16 cm, V šestih tednih 29 1 / \/ /\ i so korenine vrb prerasle travno rušo, mi pa nismo mogli zasledovati korenin vrb pri preraščanju travne ruše, Po ugotovitvi, da obstaja tesna povezava med prodorno mocJo in razporeditvijo mase korenin po debelinah (LEIBUNDGUT - 1963, 1951) v profilu, smo usmerili pozornost na to razmerje. Tako je poskus II usmerjen predvsem na proučevanje: 5.1. dinamika višinske in koreninske rasti (v obsegu možnega) in 5. 2, v proučevanje razporeditve koreninske mase po profilu: ruša - zemlja. 5. l. Dinamika višinske in koreninske rasti Ugotavljamo, da kaže tudi v poskusu II višinska rast dve poletni kulminaciji. Z nižjo nadmorsko višino nastopijo skladno s pričakovanjem kulminacije časovno kas- neje. Odganjanje nadzemnega dela vrb in kulminacije pri višinskem prirascanju v posku- su II nastopajo nekoliko kasneje kot pri poskusu I kljub temu, da smo sadili vrbe tri tedne prej kot pri poskusu I. Domneva, zakaj je nastala zamuda: razraščanje in stabilizacija korenin v koreninskem spletu travne ruše poteka v mnogo neugod- nejših razmerah kot pri poskusu I. 26. _junija, ko smo merili prve višinske prirast- ke, so korenine vrb že prerasle travno rušo s posameznimi poganjki ali pa so se posušile. Ta ugotovitev nakazuje, da so korenine vrbovih semenic izredno hitro prerasle sloj travne ruše, v kateri vladajo izredno neugodne konkurenčne razmere. Spodnji rahlejši sloj zemlje so korenine prerasle hitro in intenzivno, Iz meritev koreninskega preraščanja v rahli spodnji talni plasti sklepamo, da ko- renine zelo slabo priraščajo v mesecu avgustu (počivajo) - ravno v času, ko je višinski prirastek izredno aktiven. V mesecu avgustu prav tako "počivajo" korenine pri sivi jelši, gabru, duglaziji in smreki (LEIBUNDGUT - 1963). Kontinuirane dinamike preraščanja talnega profila s strani enoletnih vrbovih seme- nic žal ni bilo mogoče spremljati predvsem zato, ker so vidno polje ob steklu pre- krivale in preraščale korenine trav, ki jih je bilo težko ločiti od korenin vrb; ra- zen tega so korenine vrb z vidnega polja izginjale v notranjost profila, ob steklu pa so se pojavljali vedno novi koreninski poganjki. 5. 2, Razpored koreninske mase vrbovih semenic po profilu: ruša - zemlja (glej skico št. 1 - profil II) Potek razraščanja in intenziteta vrbovih korenin v profilu, sta nas usmerila k skle- pu, da smo razdelili vertikalni razvoj korenin v tri razvojne stadije: 30 l. razvojni stadij - globina od 5-7 cm. Stabilizacija in razraščanje koreninskega pleteža v zgornjem pritalnem sloju ruše. Značilnost: intenziven razvoj koreninske mase. 2. razvojni stadij - globina od 7-15 cm. Preraščanje spodnje polovice travne ruše. ~načilnost: samo posamezni, močnejši koreninski odganjki prerastejo spodnji del_ ruše. V tem delu preraščanja je koreninskih laskov malo. Način prerašča­ nja spodnje polovice travne ruše je podoben preraščanju težke plasti v poizku- su I, ki jo prerastejo tudi samo močnejši koreninski odganjki z zelo majhnim deležem koreninskih laskov, 3. razvojni stadij - globina od 15-50 cm. Preraščanje spodnje, rahle plasti zem- lje. Značilnost: intenziven razvoj izključno tankih korenin in koreninskih laskov. Tabeli št. 4 in 5 prikazujeta razporeditev koreninske mase vrbovih semenic iz različnih nadmorskih višin po premerih in horizontih: zgornji horizont zajema globino od 5 - 7 cm, srednji horizont zajema globino od 7 - 15 cm, spodnji horizont zajema globino od 15 do 50 cm. Sklepi, ki sledijo iz tabele 4 in 5- (sklepi so nazornejši, če jih ne navezujemo na povprečja, temveč na razvoj individualnih vrbovih sajenk): - V zgornjem delu koreninskega sistema (globina 5-7 cm), izoblikujejo vrbe najmočnejši koreninski splet, saj je v tem delu profila precej- šen delež koreninic z večjim premerom - tudi nad 4 mm. - Srednji del koreninskega spleta (prodor skozi travno rušo) predstavljajo le posa- mezne močnejše koreninice; koreninskih laskov je zelo malo. - V spodnji rahli plasti zemlje je intenziteta korenin ali količine koreninskih las- kov največja. Zelo malo je koreninic večjih premerov. Iz slik štev. 4, 5, 6 in 7 je razločno viden razvoj koreninskih horizontov profila: zgornji, srednji in spodnji horizont. ERTELD (1942) navaja tudi za sivo jelšo, da ustvarja v za njo primernih horizon- tih značilne splete tankih korenin. Vrbe že v prvi fazi koreninskega razvoja izoblikujejo precejšen delež močnejših korenin, ki uspešno prerastejo talno plast z neugodnimi fizikalnimi in kemičnimi lastnostmi ali pa "prebijejo" zbit splet koreninske mase trav. Izkušnje, opravlje- ne v laboratoriju, seveda ne moremo povsem aplicirati na starejše drevje v sesto- ju. vendar pa se rezultati raziskav zelo ujemajo s praktičnimi izkušnjami. Zanimivo je npr., da je delež močnejših korenin pri črni jelši (poskus v Švici) pa tudi pri ivi (naš poskus) velik že v mladosti. Drenažna vrednost jelše in ive kot l /) 31 drevesnih vrst pionirskega sestoja je predvsem v dejstvu, da tla dobro in intenziv- no prekoreninita. Poizkus z ivo dokazuje, da je v pedosferi ta dovolj močna, da preraste zbito trav- no rušo, hkrati pa opravi tudi druge pionirske naloge. Pri oblikovanju koreninskih pletežev za posamezne nadmorske višine nismo ugoto-. vili posebnosti. Poskus na splošno kaže, da imajo vrbe z vseh nadmorskih višin enako tendenco preraščanja talne ruše. Tabela povprečij - tabela št. 5 in diagram št. 13 - potrjujeta sklepe, ki smo jih izpeljali iz tabele za posamezne primerke. 5. 3. Sklepi poskusa II 1, Vrbe iz različnih nadmorskih višin so uspešno prerasle talni profil travne ruše iz Pohorja. 2. Koreninsko maso v profilu smo zaradi značilnega razvoja razdelili na tri raz- vojne horizonte.: a) horizont stabilizacije; korenine v zgornjem delu travne ruše; b) horizont prodora skozi konkurenčno močno plast; korenine v spodnjem delu travne ruše; c) horizont razraščanja; korenine v spodnji, rahli plasti zemlje. 3, Pri celostnem opazovanju preraščanja travne ruše z vrbovimi semenicami skle- pamo tole: količina koreninskih laskov je v večini primerov največja v spodnji rahli pla- sti profila; - če vrba ni prodrla v spodnjo plast, je razvila v travni ruši močnejši splet koreninskih laskov; - z nižjo nadmorsko višino se veča delež močnejših korenin, zmanjšuje pa se delež koreninskih laskov. Omenjena tendenca je razvidna iz tabele 5. 32 Tabela 4 - Razporeditev korenin vrbovih semenic iz različnih nadmorskih višin v treh plasteh profila po premerih - za posamične vzorce Zgornja plast korenin Srednja plast korenin Spodnja plast korenin Nadm. Vrba !!lobina od 5-7 cm globina od 7-15 cm globina od 15 cm do dna zahoi::i viš. št. ri do 0,2 mm 0,2-0,5 0,5-i,O 1,0-2,0 2,0-4,0 nad 4,0 do O 2 0,2-0,5 0,5-1,0 1,0-2,0 2,0-4,0 do O, 2 0,2-0,5 0,5-1,0 1,0-2,0 2,0-4,0 m cm cm cm cm cm cm cm cm cm cm cm cm cm cm cm cm 1 1.438,0 132, O 19, O 18, 5 8, O 4,0 35, O 10, O 6. 879, O 487,5 129, O 2 730, O 84, O 14, O 5, 5 12, O 8, O 9, O 2.477, O 97, O 8, 5 7, O 1260 3 707, O 184, O 78, 2 12, 2 12, 2 8, 5 277,0 35,0 26, Q 45,5 3,708, O 567, 5 75, 5 4 6. 790, O 73, 5 5, 8 4, 3 9, 3 4, 5 109, O 4, 5 8, O 5, 2 3.775,0 155, O 8, O 5 4.092, O 136, O 13, O 13, 3 4, 3 13.757,0 609, 5 130, 5 53,8 45,8 17, O 429,0 39, O 34, O 69, 7 16,839,0 l. 307, O 221, O 7, O x 2,751, 4 121, 9 26, 1 10, 7 9, 2 3,4 107, 2 9, 9 8, 5 17, 4 4. 209, 8 326, 8 55 2 1, 8 3 1.048, O 101, O 24,1 2,1 6, O 2, O 1.511,0 90, 5 15, O 1210 5 3.811,0 236,0 18, 5 6, 7 6,2 3, 9 65,0 11, O 761, O 35, O 21, 2 6 193, O 13, o 8, 7 3, 7 3, O 5.052, O 350, O 51, 5 12, 5 15, 2 3, 9 65, O 11,0 2, O 2. 272, O 126, 5 36. 7 x l. 684, O 116, 7 17, 1 4,1 5, 1 1, 3 37, 5 5, 5 1, O 1.136, O 63, 2 18, 1 C:., 1 6. 840, O 57, O 70, O 9,0 473,0 51, O 9,0 8, O 9, O 8.231,0 690, O 215, O 40,0 C:., 980 3 498, O 73, O 10, 5 16,4 5, 6 2, 8 5,0 6, 7 l. 638, O 69, O 11, O 7 .338, O 130, O 80, 5 16,4 5, 6 11, 8 478,0 51, O 9, O 14, 7 9, O 9; 869, O 759, O 226, O 40, O x 3.669, O 65 O 40,2 8, 2 2, 8 5, 9 239,0 25 O 25, 5 7 3 4, 5 4,934 5 379, 5 113, O 20, O 724, O 116, 8 33, 2 7, 3 13, 3 5, 2 102, O 21, 1 1,598, O 179, 5 120, 9 5, O 4 531,0 38,5 3, O 5,0 6, 1 3, 5 41,0 2,0 14, 5 3,565, O 323, O 163, 5 920 5 l. 343, O 61, O 6,0 8,3 8, 5 26,0 7, O 700, O 34, O 13, 5 6 1,302, O 160, 2 12, 3 10,4 1, 8 1, 6 30,0 8, O 1,831,5 75, 5 32,2 9, 6 3,900, O 376, 5 54,5 31, O 29, 7 10, 3 199,0 2,0 7, O 13, 6 7.694,5 612, O 330, 1 14, 6 x 975, O 94,1 13, 6 7, 7 7,4 2, 6 49, 7 0,5 1, 8 10, 9 l. 918, 6 153, O 82, 5 3, 6 l. 302, O 148, O 24,0 11, 5 10,4 2, 5 365,0 33, 5 5.148, O 210, 5 22, O 4 615, O 144,5 10, 3 10, 8 8,1 37,0 8, O 245, O 19, 5 800 5 993, O 107, O 34, O 31,0 12, O 9, 5 320 O 34 O 30,0 6. 799, O 1.192,0 374,0 63, 5 14, O 2. 910, O 399, 5 68, 3 53, 3 30, 5 12, O 722,0 42,0 33, 5 30,0 12,192, O 1.422,0 396, O 63, 5 14, O x 970, O 133,2 22, 7 17, 8 10, 2 __ 4_, O_ 240 6 14,0 11,2 10, o _______4_. 064, o _ _____il!, o_ ~ o 21, 2 4, 6 Tabela 5 - Razporeditev korenin vrbovih semenic iz različnih nadmorskih višin v treh plasteh profila po premerih povprečja Nadm. (j do 0,2 mm 0,2-0,5 mm 0,5-1,0 mm 1-2 mm 2-4 mm )4 mm Skupaj % višina m cm cm cm cm cm cm cm 1260 zgoraj 2751 122 26 11 9 4 2923 38,l sredi 107 10 9 17 - - 143 1,9 spodaj 4210 327 55 2 - - 4594 60,0 Skupna dolžina 7068 459 90 30 9 4 7660 100,0 % 92,2 6,0 1,2 0,4 0,1 0,09 100 1210 zgoraj 1684 117 17 4 5 1 1828 59,2 sredi 38 - 6 1 - - 45 1,4 spodaj 1136 63 18 - - - 1217 39,4 Skupna dolžina 2858 180 41 5 5 1 3090 100,0 C,.:, % 92,5 5, 8 1,3 0,2 0,2 0,03 100 ~ 980 zgoraj 3669 65 40 8 3 6 3791 39,8 sredi 239 26 5 7 5 - 282 2,9 spodaj 4934 380 113 20 - 5447 57,3 Skupna dolžina 8842 471 158 35 8 6 9520 100,0 % 92,9 5,0 1,6 0,3 0,1 0,1 100 920 zgoraj 975 94 14 8 7 3 1101 33,0 sredi 50 1 2 11 - - 64 2,0 spodaj 1919 153 83 4 - - 2159 65,0 Skupna dolžina 2944 248 99 23 7 3 3324 100, O % 88,5 7,5 3,0 0,7 o, 2 0,1 100 800 zgoraj 970 133 23 18 10 4 1158 19, O sredi 241 - 14 11 10 - 276 4, 5 spodaj 4064 474 132 21 5 - 4696 76,5 Skupna dolžina. 5275 607 169 50 25 4 6130 100,0 % _ 86,_() ~ __ JJ,jl _ - 2.,Jl 0,8 _(), 4 0,1 100 1 -. :.,., L, . , -,4!:, ' J .,·,, ..,,...-\ \-- __ / / L \ Slika št. 4 horizont stabilizacije --horizont prodora /horizont razraščanja ~ :~:,,:: ~~billMd)e horizont prodora /hodsont camščanj, Značilno oblikovanje koreninskih horizontov pri prodoru korenin ive skozi travno rušo. 35 T + 36 Slika št. 6 Močno izražen hori- zont razraščanja Slika št. 7 Travno rušo je preras- lo več srednjemočnih koreninic. Vsak odcep se je v spodnji plasti močno razraste! ~0000 '3000 8000 'fooo 6000 5000 llooo 3000 2000 - ~000 Razpored koreninske mase po horizontih za različne nadm. v. ~dm . .,,. -1260'"" 1210,m, 920""" Diagram št.: 13 37 POVZETEK Proučevanja dinamike in ritma koreninske rasti enoletnih vrbovih semenic (Salix Caprea) pri preraščanju talne ruše iz Pohorskih posek ter prodorne moči korenin ive skozi "zbito" talno podlago so nam dala niz zanimivih sklepov, kot so: - enoletne semenice ive so sposobne s svojimi koreninicami prerasti "zbito" talno plast z neugodnimi fizikalnimi in kemičnimi lastnostmi (poskus I); - enoletne semenice uspešno prekorenini,Jo tudi močno konkurenčno travno rušo iz Pohorja (poskus II); - v obeh poskusih je lva v drugem letu rasti pri preraščanju talnih horizontov z neustreznimi žlvl_jenjskimi razmerami izoblikovala značilne koreninske horizon- te, in sicer: V rahli plasti tal je razvila vrba intenziven, bogat koreninski splet tankih ko- renin in koreninskih laskov. Skozi talno plast z zelo konkurenčnimi razmerami (pohorska ruša), ali pri prodoru skozi "težko" plast tal z neustreznimi fizikalnimi in kemičnimi last- nostmi so se prebile le posamezne močnejše koreninice, V takih razmerah koreninskih laskov skorajda ni; - poskusa I. in II. sta potrdila povezavo med prodorno močjo in razporeditvijo ma- se korenin po debelinah. Iva je že v prvem letu starosti razvila predvsem velik delež močnejših korenin, ki so uspešno prerasle ovire pri prodiranju v globino talnega profila; - odmrle korenine in koreninice vrbe v tleh občutno izboljšajo fizikalne in mehan- ske lastnosti talnega profila, zlasti vodni režim in prezračevanje v tleh. V nad- zemnem delu pa vrba s progresivnim priraščanjem v višino izboljšuje mlkrokli- matske in druge rastiščne razmere. Tako se ustvarjajo ugodnejše možnosti za uvajanje občutljivejših in zahtevnejših gospodarskih drevesnih vrst; poskus I dopolnjuje z metodiko načina, kako izvajati poskus in z dobljenimi iz- sledki - rezultate podobnega poskusa, ki je bil izveden v ŠVici pred desetimi leti. V poskus so bile vključene druge drevesne vrste. Ker vrba sama bolj slabo zasenčuje tla, bi bilo zelo primerno, ko bi se pri sno- vanju pionirskih nasadov odločili za večjo gostoto pri sadnji vrbe. Še boljšo reši- tev pa bi predstavUal nasad vrbe in zelene jelše. Vrba v kombinaciji z jelšo bi odlično popravila tlo in izboljšala tudi druge razmere. Jelša ima namreč glede prekoreninjenja tal podobne lastnosti kot vrba, vendar močneje zasenču_je tla. Ker se iva v sredogorju dobro dru,žl tudi z brezo in trepetliko, bi ustrezala tudi kombinacija iva breza, iva - t(epetlika, lahko pa tudi iva - breza - trepetlika, kot oblika pionirskega nasada. Menimo, da daje študija dovolj sklepov in izhodišč za izvajanje nadaljnjih poizku- sov na Pohorskih posekah ali kje drugje. 38 ZUSAMMENFASSUNG Das Studium der Dinamik und des Rhytmus des Wurzelwachstums einjahriger Wei- densamlinge (Salix Caprea) beim durchwachsen des Rasens auf den Kahlflachen des Pohorjegebirges sowie das Verfolgen der Durchdringungskraft der Salweidewurzeln dur9h eine "dichte" Bodenschicht, ergaben einige interessante Ergebnisse. Salwei- desamlinge wurden aus verschiedenen Hohenlagen des Pohorjegebirges aufgezogen und in die Versuche eingeschlossen. - Einjahrige Salweidesamlinge sind mit ihren Wurzeln fahig, die dichte Lehmschicht mit ungeeigneten physikalischen und chemischen Eigenschaften zu durchwachsen (Versuch I). - Einjahrige Samlinge durchwachsen erfolgreich auch den konkurrenzstarken Rasen des Pohorjegebirges (Versuch II). In beiden Versuchen hat die Salweide im zweiten Lebensjahr beim durchwachsen der Bodenhorizonte mit ungeeigneten "Lebensbedingungen", typische Wurzelhori- zonte ausgebildet, und zwar: In lockerer Erdeschicht entwickelte die Salweide einen intensiven, reichen Wur- zelhorizont von dunnen Wurzeln und Wurzelhaaren. Die Bodenschicht mit stark konkurrenzfiihigen Bedingungen (Rasen aus Pohorje- Kahlflachen) und die schwere "Lehmschicht" mit ungeeigneten physikalischen und chemischen Eigenschaften, werden nur von einzelnen starken Wurzeltrieben durchdrungen. Unter solchen Bedingungen sind Wurzelhaare kaum anwesend. - Die Versuche I. und II. haben den Zusammenhang zwischen der Durchdringungs- kraft und der Verteilung der Wurzelmasse nach einzelnen Wurzeldurchmessern wieder bestatigt. Die Salweide entwickelte schon im ersten Lebensjahr einen bestimmten Anteil von stiirkeren Wurzeln, welche die Hindernisse beim Vordrin- gen in die Bodentiefe erfolgreich durchbrachen. - Die abgestorbenen Wurzeln der Salweide verbessern in Boden beachtlich die physi- kalischen und chemischen Eigenschaften des Bodenprofils, besonders das Wasser - und Durchluftungsreglement des Bodens. Im oberirdischen Teil verbessert die Salweide durch progressiven Hohenzuwachs mikroklimatische und andere Standorts- bedingungen. Bessere Bedingungen bei der Einfuhrung von empfindlicheren und anspruchsvolleren Wirtschaftsbaumarten werden auf diese Weise erreicht. - Versuch I stellt eine Erga_"nzung, zu dem, vor cca 10 Jahren in der Schweiz aus- gefuhrten Versuch dar. Der schweizerische Versuch hat andere Baumarten auf ahnliche Weise testiert und auch ahnliche Resultate erreicht. Da die Salweide allein sehr schlecht den Boden beschattet, wa_"re es sehr gunstig, bei der Pflanzung einen engeren Pflanzenabstand einzuhalten, Eine noch bessere Losung ware ein Vorbau von Weide und Grunerle, Diese Baumkombination wurde die Boden und auch andere Bedingungen ausgezeichnet verbessern. Die Erle hat 39 namlich hinsichtlich der Wurzeldurchdringungskraft iihnliche Eigenschaften wie die Weide, jedoch gibt sie eine bessere Bodenbeschattung. Die Weide kommt im Mittelgebirge oftmals in Gesellschaft mit Birke und' Zitter- pappel vor. Deshalb waren fur den Vorbau im Pohorjegebirge auch Kombinationen: Salweide - Birke, Salweide - Aspe, oder auch Salweide - Birke - Aspe, als geeig- nete Pionirvorwaldtypen willkommen, Die Studie bietet, unserer Meinung nach, genugende Schlusse, um weitere Versuche im Pohorjegebiet oder anderswo durchzufuhren. LITERATURA BECHER, R,: Uber Anbau und Verwertung von Baumweiden, Holzzucht, 1966/3, 4 ERTELD, W,: Die Birkenwurzel auf armen Sandboden mit vergleichsweisen Beo- bachtungen an den Kieferwurzeln, Zeitschrift Forst. - und Jagdewesen, 1942 GRUNIG, P.: Anbauergebnisse mit verschiedener Weidenarten im Aufforstungs- gebiet des Hollbachs (Kt. Freiburg), SZF, 1954, S. 617 GUTZWILLER, R.: Beobachtungen uber das Vorkommen von Weiden (Salices) in Schweizerischen Flyschgebieten, SZF, 1950, S, 656 KČ>STLER, J. N,: Die Wurzeln der Waldbaume, Verlag Paul Parey, 1968 LEIBUNDGUT, H.; DAFIS, Sp.; RICHARD, F.: Untersuchungen uber das Wurzel- wachstum verschiedener Baumarten, SZF. Zu., Bd. 114, 1963, 11 LEIBUNDGUT, H.; GRUNIG, P.: Vermehrungsversuche mit Weidenarten aus schweizerischen Flyschgebieten, Mitt. 1951 - Bd. XXVII MELZER, E. W.: Die Wurzelausbildung der Holzarten auf den meliorierten Stand- orten der Oberforsterei Adorf (Vogtland), Archiv f. Forstwesen, 1964 ORTMANN, Chr.: Die spezifischen, standortsgebundenen Betriebsarten der Weiden (Salix sp.), Forst u. Jagd, 1960 ŽUFA, L,: Glavne vrste vrba, njihovo rasprostranjenje stanište, Topola, št. 36-37, 1963. 40