Tečaj XVIII. F •y. podarske, oberiiiišk in List 19. v*.' v V ÎV nf-v / V v ' H .. Izhajajo vsako sredo po poli. Veljajo v tiskarniei j emane leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr 5 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 10 kr 1 fl kr dn Ljubljani v sredo 0. maja 1860. Je boljše vinjeki gorice rezati ali škarjami i „Vinjek je že star nož, dosti sto let skušen ; stari ljudje bi bili že tudi kako drugo šker našli, ako bi boljša bila kakor vinjek. Pred nekimi leti so posebne škarje za ters v naših siti; nima brusa za lotmerskih goricah v rabo prišle; take, kak so ze ne Neprilike pri škarjah so tote: Škarij ne zná vsak bru v dlan in delajo ste nje; one ščipljejo kdaj za drevj bile Ljudje so jih hvalili, da so jako ko ristne, da se dosti hitreje in več, kakor z vinjeki z njiroi obřeže in se manj na rez potroši. Mnogi so željno za njimi ker jim je to dopadlo, da so ž njimi res dosti več lovili opravili kakor z vinjeki. V so si škarje kupovali spôda jih je svojim ogradnikom daj in priporočala go-. in dosti si jih je take škarje omislilo, ki so hiteli ž njimi rezati. nice; roka včasi od njih obolí in oteče, da člověk drugi dan delati ne more; reznike nekteri kalajo; ters se ne more ž njimi med gačami in v plantah tikoma in gladko obre-zati ; tudi so dražje kakor vinjeki. Sperva je vsaki ključar in kovač take škarje dělal in ljudem hvalil in priporočal njihovo korist; zdaj pa je skoro vse henjalo. Op so res dosti več s škarj kakor n j e k i lz Štajarskega. S. in lastnikom se je to posebno dobro zdelo 5 d so hitro in z dosti manjšimi stroški gorice obřezali, kakor prej z vi Poduk > kako peso za seme prav obdelovati njeki Al nekterim poeestnikom so se že karje drugo ali tretje leto začele zamerjavat V poslednjih letih so jeli kmetovavci veliko pese sejati , ker so spoznali, kakošna dobrota za gospodarstvo je Ze pri začetku rabe totih škarij se je v pamet vzelo, ta sad; pa za seme še le vse premalo skerbijo. Da pre (a so si ljudji Delniki v v t H rede stopili malo semena pridelujejo, se iz tega lahko previdi, ker ve m ed so se totih škarij brez vsega liko veliko dnarja vsako leto za seme v ptuje kraje gré potiislika poprijeii in hiteii z njimi rezati ne giedé na tv. vani e m pese pečajo al p dobro ali ne; samo da so le dosti in hitro opravili; posemo mladi ljudje in ženske. Nekteri so toto delo k taki povemo, n hitrotfi spravili, da se je čuditi. Al k časi se je tudi lati morejo za njimi pokazalo, da hitro in pohitočno delo nič ne velja, ■ Mislimo, da bo tistim kmetovavcom, ki se s přidělo gotovo po volji, če jim bolj natanko kako si dovelj in dobrega pesnega semena pride in da g škarjami pl rejo tako lepo iu in stega tersa le ne trio gladko obrezati, kak z hitri in nemarni rezatbi so řezači vole na lersu pušali dolge Kdor hoče pesnega semena pridelati, ne sme tisti ki jo misii za seme imeti, perja obérât i. Za seme mora pa peso srednje velikosti, ne predebele ne pre- pesi ktei njekom. Pri čepe in so- drobné pušati, tako, ki je glad k a, ni votla in obje so se začeli od zvunskega kraja sušiti dena, ampak popolnoma izrašena. Skušeni kmeto in od tod doli celi ters. Potem je zacel tei b biti in vavci terdijo, da je rum en kas ta pesa bolj močnata od kratko rožje imeti. Gorice so začele na nič iti, zakaj ne- rudeče, zato pa tudi svetjejo, da naj se za seme dve tret kterim težakom ali vinarjem je malo na tem ležeče, da bi jini rumene pese, ena pa rudeče, odloči. delo dobro opravili, da le več opravijo in več plače dobe, posebno ce še gospodar na to ne gleda. Marsikteri starej \inar ali boljši rezač, kteremu Kadar se za seine odbrana pesa koplje, se ji ne sme tudi za dobro delo skerb, ima za to pole ni samo za dena škarij temoc perje porezati, ampak le odsukati. cr s» d Hraniti se mora v jami vatal globo ki. Semenska vi njek aboj da tam ne more tersa s škarjami zadosti pesa se pokládá ena poleg druge na tla s p e s k o m dobro streYiti njekom obřeže. Kdor hoče s škarjami vse čisto eže več kakor z dobro rezati, ne more hiteti, pa tudi ne obřeže več njekcm. Ko so lastniki vidili, da s škarjami řezači samo prečni drogi ali pa rante; na-nje se dene po potrebi neko posute, ker posebno je na to gledati, da pride na suho. Da mraz do pese v jamo ne zaide, se mora pokriti to se pa tako-le napravi: položijo se namreč čez jamo po ? radi vihrajo, tersa ne opravijo dobi in nogradu kv laj 1 so ze mnogi piepovedali s škarjami rezati in de pet z liko otepov (škope) in čez otepe se perští naloží. Ce je jama potem še morebiti vendar le premalo pokrita, se zná vinjeki režejo. lu zato zdaj še samo tisti s škarjami rezati tudi z listjem pokriti, da zmerzlina do pese ne pride. . J ^ ! ^ l.i.___? i i • i ««• « v . v . « < « ______. _ _ « . - daj kteri le na hiti del in na manjse stroske gledajo Konec zime, ako se ni več hudega mraza bati, se Delniki v d r u g e m maleni za škarjami segali ker niso mogli tako lahko in lep redu pa so premišljevali in po mora jami dušek napraviti, da unanji zrak do pese za in skušavali ž njimi rezati. Al haja, in potem jame kmali kali poganjati. kakor z vinjekom; ker so dlani šč tersa ž njimi obrezati in kalali, se na y ke druzgali * pali in si stenice dělali, kakor vencari pravijo to je, pod kožo zašed kerv in ker so jih tudi roke od stiskavanja škarij mocno bolele in se jim še druge neprilike V Želeli bi, da bi prečastiti gosp. dopisnik, ki so nam v gospo-darskem ozim že marsikaj dobrega naznanili, nam bolj natanko povedali, kakošne škarje so to? Ali so morebiti Kevšove, ki smo jih tudi mi pred kakimi 5 ali 6 leti iz Kremsa dobili Božié-evi in Hoinig-ovi štacuni na primerjale, so se j škarj djal zamerile, da so jih na stí in se v Ljubljani v v gosp. prodaj dobivajo. Ce eo te pa njek v roke vzeli. Delniki tretjega reda pa so neprilike in nehasek ěkarij že od dalječ vidili; zato so pri vinjeku ostali, rekši: ki jih pa nasi Yipavci zlo h val ijo, utegne biti, da so le od nevajenih ključarjev in kovačev ponarejene. Će pa niso Kevšove, bi bilo prav, da bi štajarski vinorejci te poskusili, morebiti jim bojo te bolj všec. Vred. 146 Po minuli zimi, ko jame že gorkeje prihajati, se se-menska pesa iz jame pobere, ter se že v jeseni prekopano in ne vnovič pognojeno gredo po vatlu saksebi posadí. Sadí naj se pesa vselej na tak kraj, ki ga jutranje in opoldanje solnee obseva, će le ni preveč vetrom pod-veržen. Ker bi pa vendar le utegnil še pozneje kak mraz při-tisniti, naj se med posajeno peso precej listja potrese, ktero se mora pa pozneje zopet pažljivo preć spraviti. Ko je pesa že četert vatla dolge kalí pognala , se okoplje in s količi po 3 vatle dolgimi previdi. Ce so stébla že tako visoke kakor količi, se privežejo, odrastki ali mla-dike pa ne, da se bolj razrasti morejo. Ce je zernje (seme) že precej godno, že tako namreč, da bo v kakih 3 ali 4 nedeljah popolnoma zrelo, se morajo veliki odrastki in vejice za celo pest od verba doli porezati; po tem bo seme lepo rastlo in čversto. Kadar je pesa do zore la, se najpred tište stébla in mladike porežejo, ki so najbolj zrele, in se v šopkih narobe na kolice obesijo, dokler so popolnoma suhe. Seme pa, ki ni popolnoma zrelo, se ne smé naberati. Da se po-rezovanje in naberanje semena mora skerbno opravljati, vsak gospodar sam vé. Po takern obdelovanji se od ene same pese za polovico več semena pridela. Kjer je sloga, blagor tam prebiva. Naša ljuba Avstrija je zložena iz več narodov; med njimi najimenitnejši narodi so: Slovani, Nemci, Madjari in Lahi. Vsi ti narodi imajo med seboj biti kot udje enega te-lesa, otroci ene matere, saj vsem je eni cesar kuče gazda — vsem je Avstrija njih mati. Vsak pa zna, da se otroci ene hiše imajo med seboj ljubiti, eden drugemu pomagati, in seboj v slogi živeti. Kjer se družina tako zaderžava, tam se hišni gospodar mora srečen imenovati; tam blagor prebiva, tam je mir. Kjer pa ljubezni in sloge med družino ni, je vse zastonj. Hišni gospodar more najmodrejše postave družini (lajati, jo svariti in z dobrim izgledom izgled biti, pa vendar vse ne bo veliko pomagalo. Na videz se bode morebiti marsikter pošteno obnašal, posebno če ga gospodar vidi; kakor berž pa ta svoje pete odmakne, je že vse narobe. Posebno hudo pa je, ako je gospodar kakemu sebičnemu podložniku, kteremu le za lastni blagor serce kuca, izpolnjenje svojih postav izročil, — on je izročil mački špeh varovati. Takošni ljudje, ki sami sebe preveč ljubijo, in mislijo, da „propter meum ego nihil aliud existit", občno koristne zapovedi največkrat v svoj prid obračajo, in le po svojih termah razlagajo, in ue gledajo veliko na to, ako se njih sohlapcom prav godi ali ne. Takošni ljudje se tudi radi v ovčje oblačila ogrinjajo, čeravuo znotraj voleje serce imajo. Svojemu gospodarju se laskajo, in za blagor družine se prav unete in verne skazujejo; gospodar njih věrnost hvali in jih visoko čisla, — al ko bi slišal večkrat prepir, kletve in grajanja, ki jih hlapci zavolj ueumnega ravnanja svojega sohlapca očitujejo, gotovo bi si misiil: ta clovek je sovražnik moje hiše in moje družine, s tem proč, ali saj odvzel bom mu oblast, da svojih sohlapcov gnjel ne bo. — Prav, prav mu se godi, bo vsaki rekel na pametno tako gospodarjevo ravnanje! Saj ni vreden, da poštenega gospodarja služi, kteri svoje sodruge podkopuje, zakaj kjer je mir, sloga, ljubezen, le tam je blagor domá. Kar veljá od hiše posamesnih gospodarjev, to se tudi more reci od celih narodov, kteri so pod eno krono, pod enim žezlom. Vsi narodi imajo pod solneom ene naravne — pravice, vsi so bratje med seboj, in so ena velika družina. Ta velika družina pa je več deželnim poglavarjem podložna. Ako se tedaj primeri, da več različnih narodov pod krilo enega visokega poglavarja pride, ali se sme med njimi kak razloček delati? Ali se sme reci: jaz sem Cefov, jaz Apolov, jaz pa Pavlov? Bog nas vari teh razločkov! Ne mislim pa s tem reci, da Nemec ne bi smel reči : jaz sem Nemec ali pa Madjar: jaz sem Madjar itd.; naj vsacemu narodu svoj narodni ponos ostane, zakaj tako je prav pred Bogom in pred ljudmi. Prepovej narodu s svojo narodnostjo se ponošati in za nje ponos skerbeti, prepovedal si narodu biti narod. Ampak jaz mislim, da nobeden, kadar se s svojo narodnostjo ponaša, drugih zametavati in zaničevati ne sme. In kdor tako ne misli, ni pravi otrok svojega očeta, on ni pravi hlapec svojega gospodarja, ta je na-sprotnik domaćega blagra, pri nas bi se pa slobodno reklo, ta je puhli in beršljivi Avstrijan. Kaj bi nam rekli drugi narodi, ki so nas v omiki prehiteli, ako bi jim mi zavoljo njih napredovanja nevoš-Ijivi bili, da, celó njih obrekovali? Kaj drugega, kakor da smo neprijatli človeštva in njegove kulture. Kdor pa je človeštva in njegovega napredovanja neprijatel, ta ni vreden, da se človek imenuje, ker zapoved naravska, ktero vsako otroče zná, vsem enako pravi, „kar ti hočeš, da bi drugi tebi ne storili, tega tudi ti drugim ne stori". Ker bi tedaj gotove graje vredni bili, ako bi omiki tujih narodov se zo-perstavljali, in jo obrekovali; kaj pa bomo mi Slovenci rekli od tistih naših nasprotnikov, kterim je vsaka pest napredovanja v naši kulturi tern v peti? — vsako pravično ter-janje, panslavizem? Kaj drugo neprijatli so človeštva, neprijatli so miru in domaćega blagra, — niso ljudje. Dovelj smo se že večkrat prepričali, koliko je pri sercu nekterim našim sosedom blagor slovanskega naroda. Povest-nica vseh časov nam to najbolj razjasnuje, zato poje učeni Krempl v svoji dogodivšini štajarske zemlje: Kak svoj porop razmesari Divja zver si z groznostjo, Tak so Nemci in Madjari Nam razderli nasostvo. Ne zaruerite mi, ljubi bratje Madjari, da sem vaš s.ari greh tukaj opomnil ; saj vem, da ste svojo zmoto spoznali in ste svojim sosedom Slovanom serčno in prijateleko v roko segnili. Kar je bilo, ni več; hvala Bogu! Al lani smo od druge strani vidili, kako je íektere slovanska zarja precej začela peči, bolj kot najžarkejše poldnevno solnee. — Ko so svitli Cesar svojim ne/jemškim , narodom 8. avgusta ravno v tisto rano, která jih je že dolgo časa zlo bolela, olja vlili; — kot vihar so se vzdi-gnili nekteri, in so jeli krohotati zoper ta ukaz. Vse smetí so vkup pograbljali, in so je v nekterih nemških časnikih svojim bravcom razposlali. Celó Laibacher in Triester Ztg. ste se prederznile zoper cesarski ukaz z glavo kimati. Za res se ni toliko čuditi, ako nam tuja kri nasprotuje, a? veliko več jeze je vredno, kadar iz domaćih gajev listie neče gnojiti svoje zemlje, ampak še si prizadeva nje sok izpiti, in jo nerodovitno storiti ! Kaj je mar temu največ vzrok?* Nič drugo, kakor neumna misel vladi se s tem prikupiti. Zato vse prezirajo, na vsako domorodno reč imajo kaj pregovoriti, — da, zlo v cesarske postave se gnjetejo, in nje po svojih termah razlagajo, kakor da bi cesarska postava ne bila razumljiva in bi potřebovala komentarov, ali pa da je z egiptovskimi hieroglifi naznamovana, kterih vsaki ne razume. Za tako věrnost visoka vlada piškovega boba ne dá, in tudi take ne more in dati ne sme, ker je nasprotna občni koristi. To vse dobro vejo takošne prebrisane — ali da bolje rečem — zbrisane glavice; za to so svoj plajš po vetru obernili, in so rekli, „da še slovenski jezik ni tak zrel, da bi se narod v njem izobraževati mogel". Da, da, slovanski jezik ni še dovelj dozorel, da bi se narod v njem mogel izobraževati? Ta je prava; zadeli ste jo; nas tožite, sami sebe pa obsodujete; saj sem že pred opomnil, kaj o teh zadevah slovanska povest vseh časov govori, zato le tiho s tem! Ako pa bode slovanstvo po vaši skerbi v omiki napredovalo, gotovo naš jezik še za 200 let ue bo dovelj otesan, 147 narodovo kulturo v ujem vpeljati. Res je, da se sedaj ni- Slovencov napravljeni, so že v abecedi, ktera je po ta H^pwip^V^H m ■ Hl mamo ravno celó vsega pri rokah, kar je za to važno reč kratnih potrebah popolnoma. Tudi najdemo oboji jezik tako potrebno, in dosti so nam slovanski časniki zavolj tega vkupaj stopljen, da je mnogo slovenskih besed po latinsko godli, zakaj da ne? Al upamo se vse v kratkem imeti, sklanjani!), in da so nasproti latinske besede po slovenski minuli časi, ko so césar pogrešamo ; saj so, hvala Bogu, Slovani na tujem polji urno dělali in potili se, na svojem pa so pustili ternje in koprive rasti. Přišel je čas, da ne prikrojene, iz česa je italijanščina postala. Napis na podobi getskega mladenča. samo narod, ampak drugi duševni zapovedniki, in sama Ta napis poterjuje, da so bili Hetruski ruski Get je j visoka vlada je pripoznala potrebo vpeljanja slovenskenm narodu, kar mu je najbolj potrebno, namrec vpeljanje slovenske literature ne le po imenu, ampak v djanji. Zato proč z dokazi, proč z prevdarjanjem; Vienna locuta est > causa finita est! Ukaz je izdala kronana glava, gotovo ne brez premiselka, ampak ga je dobro pred prevdarila, in se tudi z drugimi modrimi glavami v tej zadevi posvetovala. Ni torej potrebno, da se cesarski ukaz še lOOkrat pred in je spominek, kteri kaze 32 palcov visoko podobo getskega mladenča z gosjo. Ta podoba je bila najdena leta 1746 po Krist, na Toskánskem, in potlej iz muzeja Corra-ziano prenesena v lajdensko zbirko (das Kabinet von Leiden), od kodar jo je Jansseu v imeniku hetruskih napisov pod št. 33 razoznanil. Mnogo je bilo že v 100 letih o nji go-vorjenja. Na desnem ledji mladenča je napis dveh heksa- metrov, ki se tako glasita: pretresuje. Tisti pa, ki imajo s slovenskim slovstvom opraviti, in kterim so od visoke vlade ključi k slovenski omiki izročeni, naj bi opustili enkrat svojo termo, naj bi dali cesarski postavi brez ovinka veljati, kar ona veleva. Takrat bode cvetela Ijubezenmed dvema največjima narodoma junaške Avstrije. Avstrija bo se mogla takrat izveličana zvati; mir, mišljevanju: Ali je Bog, in Pan je gospod, toraj sloga, Ijubezen bodo prebivavci krasne naše carevine ta Belo has veja nagnala, da voli daše Alpanu, Penate! golen Get tildi nies to-le nadeis. to je : Belo gos vihar nagnal; na voljo da se gospod Penatl ubogi Geta ti jo prinese poln nade. , Božje ime Alpan daje priložnost k naslednjemu pre ospod Bogu, ar » krat bo se izpolnila Spisal na Reki. poslovica „viribus unitis". 0. A. Grajenski. Bog , Dominus Deus, Pan Bog. so najpred Hebrejci imenovali Boga, kakor „All", 1 nam je znano Arabljani , Perzi, Starozgodovinske řečí. Med slovenske šteti stari napisi v Itálii najdeni. Severno-slovenski napis, o kterem sem v 8. listu „Novic" govoril, me spomni v Itálii najdenih napisov, od kterih Ta-deusz Wolanski govori, in s kterimi spričuje, da so nekdaj Turki, Mavri so mu rekli „Allah"; Mezopotamci „Ella"; in tudi Plant dá veljati v svojem „Poenulus", da Hano bogove in boginje po feniški pozdravlja v množném številu: Alonimy in Aloniuty. V besedi „Geta" se vidi poterjeno da so bili Hetrusk i zares ruski Getje. Zato so Greki Hetruri o zvali Etbqovghx, to je , getska Rusija. Tako de Carolus Stephanus str. 1047' Slovenci v Itálii bivali. Nekterim se bosa zdi, da bi bil kdaj kak slovensk rod v Itálii svoj dom imel. Tudi jez ne bodem tega danes terdil, Nadgrobnica sabatinske kraljičine. Med turškimi deželami je bilo tudi kraljestvo Sabati a toda v Itálii najdeni slovenskim imenovano, kar nahajajo pri Gori-u Tab. LIII. nadgrobje. prišteti napisi vendar le to pomisliti dajo. Ce komu po no- kjer se na sprednji strani bere: beni ccni ne more v glavo, da bi bil kak slovensk rod v Itálii 5 naj mu pa ti napisi vsaj za „kratek čas u bodo in Pervobitno: Larthia doceri Cabatinê. Po slovenski: Kraljevi hćeri Sabatinski. Daj mu priložnost dajo mene in še druge v ti reči podučiti. Od En ej eve nadgrobnice je nekdo pred nekaj leti že v nekem slovenskem listu govoril. toraj grém dalje k napisu o ? na nekem k resa I u. Leta napis je Wolanski vzel iz Teodora Mommsen-a zdolnje-italskih narečij Tab. VIII. stran 1. To kresalo je zdaj hranjeno v muzeji Sant-Angelo v Napli. Napis na njem je ta-le: Pervobitno: Veeerej as, hubku natejš a poraz kajmas palanu. Po rusk i: Vecerejet, gubku natisnij, a poražaj kaj mi kremenja. Po slovenski: Večer je, gobo pritisni, in udari vogle ognjenega kamna. Tù je zapomniti ponatorno ime kremena ali kresivnega Slovensko oskiski napis. Kamen, na kterem je ta napis, je namalan v Momm sen-ovem „unteritalischen Dialekte" na str. 177, Tab. 8 št. 14, in je bil, kakor pravijo, najden v kapovanski okolici leta 1723, zdaj pa je zgubljen. Momrnsen misli po pravici, * kamna : r palan u od paliti, paljenje, palanje, zapa la nje. Ime palan je iz današnjih narečij zginilo. Kraji da je ta napis starsi memo Hanibalove vojske in razdora kapovanskega občestva. Tako se ta napis glasi : Eka trisitij med Kapova sakra rože Era amiia nasi zimas. to je: >o Kakor trikratsladko vino Kapova sveta rodi, Tako je Hera prijatlica naše zemlje. K temu napisu je opomniti, da so najstarši Slovenci vinu rekli med, kakor je to viditi na nubiških napisih ; pozneje ime vino je iz latinskega vin um vzeto. Hera ali ogli kamua so tù imenovani ka i my, kar se je le še v staroruskem obranilo. Po pismenkah soditi je bil ta napis svojih 500 let pred Kristusom napravljen. Hetruska (um-brisko oska) abeceda, ki je znana, je v 2000 letih, to je, od tistega časa, kar so te ljudstva v povestnici na dan prišle, veliko spremen prestala, preden se je iz teh Ijudstev in njih latinskih sosedov eno ljudstvo napravilo. Od začetka je ta abeceda imela veliko manj pismenk, in ena je morala za več med seboj podobnih glasov veljati, na priliko tù ni J ovi nj pak Cera, ktera je po Pausani-jevem spričevanji ta priimek imela. Kamp je bila Ka pova poglavitno mesto, je veljala za najimenitnejo deželo celega sveta, in zato so jo kot sveto spoštovali. Da je bila Kap slovenska se kaže p ko jo je zidal • V Kapys iz Troje doma, tovarš slavnega Enej-a, drug ko se nje ime konca na ova kakor ..Krakova, Ternová j -----------" * " ----. V. , tretjič iz tukajšnega napisa, kjer Slovenec Pančova itd ? Je veljal za p, v, f; t za d; c za k in g, kakor se je to tudi v severno-runski abecedi godilo. Stariša abeceda, v kapovansko okolico zove nasi z i mas ' Deček s ticoj. ? to je našo zemlj Ta ljubeznjivi bronasti kip, ki je bil leta 1587 najden kteri je sikavec s v podobi latinskega m, je přepustil po- že mnogokrat prepodobljen, in o kterem se je že veliko znejsemu ni pomen, kterega ima še dandanašnji, in je na- govorilo, še do zdanjih časov ni bil razložen. Wolanski ga mest tega napravil navadni s kot sični glas od sebe daje, ko se zvija, kar podoba s živo kaže. ki ga kaca Naj je dal preudobiti po podobi, ki je pri Fontanini-u na strani 146 viditi. Mali prijazen deček je golobico vjel, in od svojih poslednji spominki, ki so nekoliko pred polatinjenjem teh otroških občutkov ves unet ravno misli jo spustiti, kjer za * 148 puse e n golob blezo, kakor se kaže, čaka, da se bode nje gova ljubica vernila. Napis na ledjih se bere: Vole dao, može co za ni milec ćaet. to je : Volji (nje jo) dam; morda na njo mili ćaka. Poženćan. Mati in Rojnice « Z družino mater s težkih sanj Je zbudil spomladanji dan; Vsi skupaj so molili. Pa, preden delat se spuste, Tako jim skerbna mati dé: Zaslišite me 9 mili ! „Premalo zemlje, dost otrok To kaže već alj manj nadlog; Příhodnost je umevna. Soseda levi, desni, dva V meje orjeta ti oba; Za pravde si prerevna u Kako čestiti je Gospod, on učil človeski rod 9 K . imate bukve zlate, Pobožni dali jih mozje, Ki vam za dušni prid skerbć In da Boga poznate". w • r > Kdor kolj posebno ni bogat, Je raj pobožen kot košat, Ne druži se lenuhom, Zmisnjav visocih mar mu ni; Od njih ne upa si sterdi; S trebuhom gré za kruhom". 99 Rajn' gospod-oča, naš pastir, Bog daj jim večen pokoj, mir! Vam rekli me spoštvati; Da moj in tuj spozna usak, Kaj reci će moj glas krepak, So dali zapisati". 11 Zato kako se dom ravná In zemlja podkupiti dá, Odpreti vam zaloge, Kaj djal je kdaj nebes Gospod, Kaj moli naj ćloveški rod, Imate bukve mnoge". 99 Sicer je delo vaš poklic. Kater'mu delu ste zagmic, Občutite spomine. Ob dlan udarite terdo, Storiti, kar velela bo Ljubav do domovine". Odšla je proč, izrekši to Ozerla milo se v nebo: „Ti, Bog, jih blagoslovi! Si nekdaj pestval Greka, Rim Skerbi za moje, ti zročim, Njih blagor ustanovi". Rojnice! vé skrivnost rneglo m K modricam na domač Parnas Tvoj mlajš ne bo zlo hodil vas ; Za to so le bogati. Doaiače bukve višjih ved Prešteti bo na perstov pet, In kmalo moć 9 99 9 prebrati Tvoj rod bo le ponizne pel, Junaških hrumov ne bo jel, Ne bo mogoćno šaril, Za ptujeom pojde kakor brat, In slave ženinám bo svat, Doma bo gospodaril". Presijte. kaj tici za njo? Kako se nit nam prede? Prišle sestre device tri. Med njimi ena govori Pomíjivé te besede: Le-to rajnica zgovori, S sestrama zgine spred oči. Stermi otožna mati; Zmisljuje si kot ve m zna Lih kot zajeta sred vodá, Bogu začne tožvati: „Nekoliko se vidiť dá, Kako se sreće nit ravná Ki předem jo predica. Kolovrat le okolj hiti, Da niti moć zravnati ni; Svedra se krotovica". y „Sem li jez tista revna stvar, Za ktero tebi malo mar? Oh. prosim te, pomozi Moj svet je sred valov otok 9 Zmanj Kaj kaže se in toljk otrok ubozi 99 Zasukaj sreće ti kolo, Da za-me predio bo gladko, Zravnavaj krotovice; Ce ne, tolažba dober kup Za mene bode prazen up, In biserne solzice!" Poženćan. Kranjci na Horvaškem. Spisal J. Terdina. (Dalje.) Dobil sem si v Ljubljani službo pri nekem „becirku" mi je pravil Groga nadalje — plaçai bi me ne bil pozneje zvedcl. Sreča moja je bila, da sem se pri gospodu za silo nemški naučil. Ko se zacnejo novinci zbirati, je ho dilo k nam vse polno drugih 99 becirkov" (Groga je vse vradnike „becirke" imenoval); enkrat dvorišču, pa rece višji njih mojemu ar gredó memo mene po ospodu : Tri sto med- vedov, tvoj Groga bo tak pancar, da mu Moj ga ne bo or e> ■■■^■■mpara. ospodar mu odgovori po nemški: „Se vé da, pa je tako neumen, da ne gré rad. Bo tepec saj kaj po sveta vidil in se kaj naučil". Ta odgovor mi je razodel dostl očitno, kaj me caka, pa sem se pobral še tisto uro od hiše. Na Vablahu sem se navadil tabak piti, prav zavolj Lenke, da sem bil bolj rnoški. Ze takrat sem se soznanil s toba-karji. Ko sem „becirka" pustil, se snidem kmali z enim in mu povem svojo misel; obljubil mi je, me spremiti in čez tri dni sva že na Horvaškem slanino jedla. Celih deset let sem nosil potem Kranjcom dober tobak in za dober kup ; ali to življenje je bilo nevarno. Marsikdaj sem spal v hosti, marsikdaj stradal in žejo terpel, marsikdaj moral, ko sem bil na pol zaspan, s postelje ali z merve pobegniti. ker se mi je naznanilo 9 da „grencarji" pridejo. Večkrat so me imeli že v pestéh, pa so me oteli dobri ljudje in zvita buča. Od kar sem tobakariti začel, se me je přijelo še le ime Groga, ker je pred mano nek Groga posebno v ti zvijaci slovel in ljudje so sčasoma res mislili, da sem jez tišti in da ga niso ustřelili, kakor se je nekaj časa govorilo. To mi je kaj prav prišlo; preganjavcom je bila sled zmedena. Od tistihmai nisem povedal nobenemu pravega imena, pa tudi zanaprej ne mislim povedati, saj nič ne dé, če me z unim imenom; zemlja mi bo enako težka, naj jo podpiram z nosom kot Groga ali kot Pavliha; odleglo mi ne bo, če mi je sveti Peter ime. Tako nesem enkrat tobak prav sam, za mano pa pritiskata dva carjai pokopljejo s tem ali ^ren pota i Skriti ee ni bilo, pa zlezem na koščato hruško kraj dokler naprej odideta. Pa sem se zmotil, uležeta se pod hruško, da sem vse slišal, kar sta senco v v hladno v » r " r govorila. Čedalje huje mi je terkalo serce, mislil sem, da mi bo persi razgnalo. Pa bi bila, menim, vsakemu drugemu tudi tako predla. Kaj pravite? Pogovarjala sta se zgolj za-me 9 m laj si rece: „Ves kaj, ce ga dobova? ustreiiva ga tišti hip. Koliko let nam ze nagaja, koliko potov sva že mi-dva zavolj njega storila! Najbolje je, da ga bo enkrat konec. v r Ce nama poreko, zakaj ga nisva ujela, saj lahko poterdiva 9 da se nama je branil". Tovarš mu pravi, da ravno to misli, in da bo tobakar mertev, preden ura preide, ker mora biti prav blizo v kakem germu; perut nima, da bi nad oblake sferčal, drugač pa mu ni mogoče, uteči. Jez slišim vse to, pa mi stopi na čelo pot in čudno temno mi se jame pred očmi delati. Toda Bog me je rešil; grencarja odideta ne ozerši se v hruško, še le v terdi noči sem upal si 9 svoje zavetje zapustiti. Takrat sem obljubil, tobakarstvu slovo dati, pa sem se na ladjo udinjal in se vozil gori in doli, dokler v Belem gradu ostanem. Kraljeval je ondi cesar Miloš; Serbi so mu knaz rekli, kar je po kranjski menda pa tudi prijazen mož; z 9 da gré vcasi tudi cesar. Bil je Miloš strašno bogat nami se je rad pomenkoval in djali so v kerčmo pa daje za vino, da je vse pijano. Vzame me nazadnje v službo, da sem mu gonil prešiče v Pešt; škoda, da nisem delj pri ujem ostal kakor dve leti, pa že ob tem kratkem času sem zaslužil si lepih dnarcov. Od takrat zopet brodarim, kupčujem tudi po malém s flosi ali s takimi řečmi, predobro, pa imel sem drugo upanje. Bil sem v 19. letu in ki jih v ladijah in tumbasih potrebujejo iu imam, hvala vojaška suknja mi ni dišala preveč, pa sem se tolažil 9 bo že „becirk" za me sprosil. Služil sem mu zvesto, da kar Bogu! zmirom toliko v mošnji, da ga brez skerbi kak bokal rukuemo. Kranjsko dezelo pa bi vendar še enkrat rad vidil, 9 sem mogel poterkal, rekoč: da ti ne bo žal. pa me je tudi marsikdaj pohvalil in po rami preden odrinemo". Ze prav tako, Groga! ze prav, boš vidil 9 To je Grogovo življenje, pa tudi drugi brodniki so da me vojaščine reši. Obljubi vse Pa se nazadnje ujunačim in ga prosim, marsikaj enakega pripovedovali. Naj povem še nekaj, kar toda 9 pa kaj bi to mi je pravi! Anžinov Simen. Popisavši svoje prigodbe in pravil? Tudi nek ljubijansk potepúh je imel cegeljc dobiti, potepanja, mi reče, da zavolj posa ni nikoli v kake za , ne domá, pa tudi ne, odkar se je na Hor derge přisel imel pa je cvenka in zgovorila sta se nekak tako z mojim „becirkom", da bo dal mene namesto njega. To sem še le vaškem popotni list imeti moral. To mi se je čudno zdelo 149 pa mi je kmali to reč razložil. „Moja sreča je bila", pravi, „da gospodje nas kmete sploh za neamne imajo in se bolj tu kakor na Kranjskem. Ta misel me je se vselej resila. Kadar sem kako staro pismo staknil, pa sem ga potisnil v žep; sem djal sam v sebi, Bog ve, če mi ne utegne še prav priti. Pa se nisem motil. Kadar so me prašali za pôs, pa sem pokazal tako pismo. Včasi ga gospod še pogledal ni; že mi je verjel, ko sem vlekel pismo iz žepa; včasi pa ga je tudi prebral, toda se nisem bal. Nekteri mi je rekel: Veš kaj, to ni pôs, ampak nekaki drugi stari vampi; daj, pa si do bodi boljši pravico; — na to pa me je izpustil, bivši prezložen ali pa predober, mi za tako reč kaj naga-jati. Kak drug pa je le malo zagodernjal in me zapodil. Enemu pa se moram še zdaj smejati, ko se spomnim. Bilo je v Zemunu. Straža mi pravi pôs pokazati; izlekel sem nekake kvake, v kterih je bil pred sir zavit. Na to me pelje straža k sodniku ali kaj je bil in me zatoži, da nimam popotne spričbe. Gospod se vsede na stol, pregleda sirov závitek in smehljaje se me začne izpraševati. Jez mu gledam naravnost v obraz in se, včs priprost, čudim, zakaj bi pokazani papir ne veljal, pripovedaje vse natanko, kje, kdaj in kdo mi je ta pôs naredil. Gospod upira oči v me, jez pa va-nj, kakor nedolžno, po krivem zatoženo dete, pa mi pravi: „No, nikar se nič ne bojite; saj vidim, da niste krivi. Berž ko ne vam je kdo pôs ukradel; na take reci morate zanaprej dobro paziti". Jez ga prosim, da mi pové, kako bi si novega dobil, pa mi razlaga, vem da, več kakor eno uro, komu naj domů pišem, kako naj to opravljam, da bo pismo zares veljavno, kam naj si ga poslati dam itd. Dělal sem se. kakor da bi si ne mogel tega dobro zapamtiti, pa je začel me spet od konca učiti, dokler je mislil, da celo to litanijo iz glave znam. Straži pa je rekel potem, mi zanaprej mir dati, ker se je prepričal, da seru pošten clovek. le malo neumen kakor vsak kmet, pa da zavolj ne-umnosti nikogar ne kaznuje; saj je to že sama na sebi velika nesreća. Vidi vsi, da sem sodniku pravičen mož, ostanem celo leto v Zemunu brez posa; ko so ga někam drugam přestavili, sem pa pobral tudi jez kopita, toda še pozneje mi je enekrati pomagalo, da sem gospodom naravnost v oči gledal in jim priprosto in ponižno odgovarjal. Ti ljudje člověka menda le po unanjem sodijo. Z eno besedo, po moji misli je nesreća, neumen biti, velika sreča pa včasi, drugim se neumen zde ti". Glejte, kaki modri-jani so naši tički, čeravno niso nikoli „Lebensphilosophie" študirali! Na zadnje prašam Simna, ali zdaj ima kako pravico, pa mi reče, krohotaje se: Kako pa da! — pa mi pokaže vmazano pólo papirja. Komaj sem stlačil, kaj je — Šimnov pôs je bil ta pot — ženitninski list, ki ga je v Zagrebu neki pobral. Zdaj pa pojmo iz brodarske kerčme k ladji, da vidimo, kaj se tam godi. Mi smo v vasi Dubrovčaku,kakih pet ur od Zagreba. Od dolgega deževanja je Sava na-rastla, da motni, rujavi valovi skoraj čez bregove uhajajo ; zdaj pa se je razvedrilo. Od zadnjih žarkov zapadajočega solnca se blesketa log in travnik, z vsake travice utrinjajo se biseri, sèm ter tjè pa nalega gosta megla, zbiraje se iz neskončnih hlapov, iz namočene zemlje puhtečih. Za debele kole je privezana ladja, ki je prišla danes zjutraj iz Kranjskega. Namenjena je v Beligrad; tam se bo poprodalo razno kranjsko blago, pa tudi ladja, zato jo spremlja gospodar sam. Sprehaja se sèm ter tjè po bregu, pregledovaje, ali je vse dobro popravljeno in varno, popraševaje za to in uno brodnike, ki se pridno sucejo, da pred nočjo vse, kar je treba, oskerbé, in ukazovaje jim za drugi dan, kdaj od-rinejo in kako naj se odlaga, kar ostane v Dubrovčaku. Ko to opravi, koraka počasi k starému znancu, ki bi mu zaměřil, če bi drugam spat šel. Kako uro se pomenkvata pri bokalu, barantaje in naročevaje si eden drugemu, to in uno kupiti, da bo spet kaj tergovine, ko se spet vidita. Gospodar ladjini gré potem v spavnico; na Kerškem, kjer je domá, je navada, preden se spat gré, cel roženkranc omoliti ; tudi on to stori, ni pozabil domá starega roženkranca s tistimi debelimi očenasi. Molila sta na-nj ze oče in ded, zato pa ga tudi za najsvetejo reč v hiši imajo ; sedanji gospodar mu je kupil veliko sreberno svetinjo. Pobožni mož pripisuje tej molitvi, da mu raste premoženje od dné do dné in po tem, kar mi je pripovedoval, sem vidil, da se božji blagoslov prav očitno na-nj usiplje. Kolikokrat sem se radoval tej pobožnosti naših rojakov. Verjemite mi, dokler nam ne zgine ta, nam ne bode zgi-nila tudi slovenska narodnost. Razlikuje nas ona najbolj od vseh sosedov; obvarovala nas je do zdaj, opiraje se na-njo učimo narod lahko to, kar mi več znamo kakor on ; brez nje pa nas ne bo poslušal in hvala Bogu, da nas ne bode, sicer bi slabo za-nj bilo; kakor sicer, tako tudi gledé jezika in narodnega življenja. Mi vemo, kako se danda-našnji „omika" razumeva in kaj je in kaj ni, pa nam ni težko uganiti, da bi taka ornika vzela našemu Slovencu vse, kar veruje in upa, kar ga tolaži in hrani, in ob enem tudi narodnost. Le poglejmo naše mestne „omikance", pa nam je lahko prepričati se, kako so, žali Bog! te besede resnične. (Dal. si.) Narodne pripovedke iz Stajarskega. Nabral M. Kraćmanov. f5 ;1 [ 1. Oca sina vragu dal. (Iz stare ceste 1 '/2 ure od Lotmerka). Enok je bia en oca, ima je enega sina pa enega psa, pa je psa jako rajši ima kak sina. Vsegdár, da je kan ša, je psovi nekaj prnesa. Enók pa je hoda štibre pláčivat pa je vse peneze viin dá kaj je ima. Jako je žalostěn bia, ka ne ima zá kaj psovi kaj kupiti. Da tak žalostěn ide sreča enega pétlara, petlar ga pita: kaj si ti tak žalostěn? a on reče: kak ne bi žalostěn bia, da sen vse peneze viin dâ, zaj pa neman zákaj psovi kaj kupiti. Petlar pa mu je reka: jaz ti dan péneze, či mi tisto daš kaj de ti gnes naj prie na proti prišlo da domu priđeš. Toti petlar pa je bia vrag. On si zaj premišlava kaj bi napráva; misli si: driigo mi tak ne de proti prišlo kak pes; psa pa sen že večkrat komi dâ, pa je vsegdar nazaj priša, še de zaj; pa reče da mu dá. Dobro; petlar mu dá seden rajnški pa odide; on pa gré v krčmo pa si vzeme zajtrk pa te še za psa nekaj pa gré dom. Da že blizi doma pride te pa mu ide sin proti. Zaj je pa oča jako žalostěn posta, kajti je zna, da ga je vragi oda, no vsegdar, 'da mu je kriih reza, se je jôka. Sin ga je večkrat pita: oča, zakaj se vsegdar jô-čete Ma mi kruh režete, venda zato da ga dosti pojen? on pa ne štea nigdar povedati. Enók sta šla v šúmo drv sekat, pa sta en velki pen kálala, ali níkak sta ga ne mogla raz-klati; 'da se je že eno malo poča, reče sin: porinva prste nôtri pa va ga na rázno potégnôla. Da pa oča prste nôtri poriue, sin spusti da je vkiip stisnola pa reče: zaj mi povejte, zakaj se vsegdar jočete da mi kruh režete. Oča mu reče da ga je vragi oda, sin pa veli: ne bojte se nič, to de že vse dobro; te pa sta šla domu. Da je seden let mi-nôlo, pride vrag ob desetih večer. Oča pa je prie dâ velkô večerjo napraviti pa vse mešnike vkiip pozvati, ka so za njega molili. Da vrag pride, potrka. V hiži je vse tiho. Potrka drgoč tak da so vrata zbrnile, pa niše nič. Potrka tretjôkrat tak da se je ves hran strôsa, te rečejo: herájn. On pride nôtri pa reče : zaj sen si jaz po tisto priša kaj sen pred sedmimi leti kupa. Oca pa reče: naj še bo duže. *) ô se izgovarja skoraj kakor ou; enók zz enkrat, nekdajj najnók uz na enkrat; de zz bo, bode; va zz bova; gnes zz danes; ge zz kje; 'da zz kadar, ko, ker, drugi pa govore: dare; venda zz morebiti; ka z: da (ut); tâzztjej tan zz: tam; nise zz nikdo; nese zz nekdo; vćasi ~ zz koj. precej; onea zz ona dva. 150 Vrag odgovori: no, naj se bo seden let. Da seden let mine kraj kre nje, pa 'da si je štela župe zanesti te pa joj je pa dá oca velko večerjo napraviti pa mešnike vkiip pozvati rokô podbja da se vsa polejála. Da se je malo obrisala, si da so za njega molili. Ob desetih pride vrag pa potrka. če drgóč župe zanesti, on joj pa podbije, no tak tretjô- Zaj ona začne premislávati, kaj bi to moglo biti Ne reče niše nič. Potrka drgoč. Niše nič. Tretjôkrat pa tak potrka ka se je ves hram strôsa te rečejo: herájn. Ou pride nôtri pa reče: zaj seu si ja po tisto priša, kaj sem pred štirnajstimi leti kiipa. Oča pa prosi: naj še bo eno se začne jôkati. Da je on njeno velkô žalost vida, on premalo duže. Ou pa odgovori: nič duže ne pustin, pa dene govori. Ona ga je včasi po glasi poznala, te pa sta šla v a r • « ■ V da sô jô viin pustili ) pa ide v zadnjô hižo, on pa' A » krat. prosi za njoj. V hiži jô velká žalost obide za prvega moza; ona sina na en štrik te pa sta letela po liïfti no prletela sta hižo. Tan ona pové da je že oženjena pa da jô je on reša. že do glážove gore. Tan pa ga če vrag gor potegnôti, ali štrik Te on svoj munteln dol spiisti 9 no vsi sô ga vidli. Zaj so se mu vtrga, te pa je ne ima vec moči do njega. Sin pojeli kaj so meli te pa sô se razišli, pa jaz tudi ; no mož zaj ne vé kaj bi začea, hodi sen pa ta po glažovoj gori ; je odiša toti no na enkrat zapazi ene skrivne dveri pa potrka. Da ui- pa drugi, onéa pa sta srečno vkiip živela. ne čuje pa ide nôtri, no nikogar v hiži ne najde koga samo druge skrivne dveri pa potrka. No da nič ne reče ide nôtri. Tu najde gor pokrito za dvanajst ljudi. Slovanski popotnik $ niše 9 * V našem cesarstvu izhaja letos 14 jugoslovanskih Zaj se najde ene skrivne dveri, na tote potrka 9 neše veli: časopisov. Ti so: a) v horvaškem narečji 1. „Narodne herajn. Ide nôtri pa kak se prestrasi, da najde enô velkô Novine" v Zagrebu. 26. leto na poli; vrednik dr. D. Demeter; kaco na mizi zasukano. Tota kača pa mu reče: ne boj se cena s poštníno 12 gold. 60 kr. — 2) „Glasnik Dalmat." ti mene nic, samo idi pa si prnesi tri leskove šibice, kere so v enen leti zrasle pa ti mene s tistimi tak dugo bf dok de skorja od njih šla; jaz bon se okoli tebe siikala, ali ti v Zadru. 12. leto vsak teden dvakrat na poli; vrednik J. 3) „Zagrebački katolički Sundečić; cena 5 gold. 25 kr. list" v Zagrebu. 8. leto vsak teden cela se samo nič ne boj. On odide pa si prnese tri leskove ši Horvat; cena 6 gold. 30 kr. 4) J9 pôla; vrednik Nik. Gospodarski list" v bice. Trikrat s prvoj vudri, že je skorja od nje šla; vzeme Zagrebu. 8. leto vsak teden pol pôle; vrednik B. Sulek; drugo pa začne biti, no kača je včasi žensko glavo mela. cena 4 gold. » Napredak" v Zagrebu. 1. leto vsakili Da je skorja od nje sla, vzeme tretjo. Kaca pa se je okoli 14 dni cela pôla; vrednik Novotný; cena 3 gold. 6) njega zasiikala pa ga je jako stiskávala. No Ma je od „Slovinski prvenci i vila sinjega morja" na Dunaji. 1. leto tretje že skorja šla, te je kača ženska postala. Ona je vsakega četvert leta 6 pol; vrednik dr. agustinović gjuro ; nje mi jako zahvalua bila ka jô je odreša, kajti je bila za- cena 3 gold. — b) v serbs ke m narečji: 7) „Serbski kleta. No potli sta se oženila. Da pa je on jako žalostěn Dnevnik" v Novem Sadu. 9. leto vsak tedeu dvakrat na celi bia da je né zna domu, ga je pitala ona: zakaj si ti tak poli; vrednik J. Gjorgjevié; cena 9 gold. ■I W qvmvbv ■ m VPHPM žalostěn? ah, reče on, kak ne bia žalostěn da me je vrag sen na totô gorô odnesa, zaj pa ne vén nazaj douiú, rad pa še bi enók svoje starše vida. Ona pa reče: jaz pa znan 8) 99 Danica" v Novem Sadu zdrazena s Dnevnikom. 1. leto vsak mesec trikrat na celi poli; vrednik Gj. Popovic; cena 3 gold. 9 skupna cena „Dnevnika" in „ Danice" je 11 gold. M— mm^mmmm jmm^^mm jpm ■■■■9) gé si ti doma, či češ iti domu, jaz ti pokažen naj bližeši „Slovenka" v Novem Sadu. 1. leto vsakih šest tednov 6 10) „Šolski pot do doma, ali driigo vse slobodno poves, samo mojega pol; vrednik E. Cakra; cena 2 gold. 60 kr. imena ne smeš povedati. On se spravi na pot. Da domů list" v Novem Sadu. 2. leto vsak teden cela pôla; vrednik pride, oča se jako razveseli, no dá velkô večerjo napraviti Gj. Rajkovic; cena 2 gold. 50. v slovenskem na pa dosti gospodé vkiip pozvati, no vse je pověda, ali imena rečji: 11) „Novice" v Ljubljani. 18. leto vsak teden na njenega nikak ni štea povedati. Gospoda pa bi radi znali 99 celi poli; vrednik dr. J. Bleiweis; cena 4 gold. 20 kr. pa sô ga jako zapojili, da je jako pijan bia te sô ga pr 12) „Zgodnja Danica" v Ljubljani. 13. leto vsakih 14 dní trućali da je ime povéda: „pod nebon naj lepsa, no světla na celi poli; vrednik Luka Jeran ; cena 2 gold. 70 kr. kak sunce". Kak je on to » pověda, te jô je včasi pr dverah 13) „Slovenski Prijatel u v Celjovcu. 9. leto vsak mesec vida, pa tiidi najnôk je preminula. Zaj je jako žalosteu bia, na 4 pôlah; vrednik A. Einšpieler; cena 4 gold. 14) ne je zná kaj bi začea, ne je znâ pôti nazaj pa nič. Ne se je moga zdržati, ša je nje po sveti iskat. Da je tak en čas ša, najde tri brate ki sô se že tri leta za enô kapô, venska časnika munteln no črevle bili, te pa so ga prosili da nje naj on ljanske „Novice". Slovenski Glasnik" v Celjovcu. 3. leto vsak mesec 2 poli; ■■■■■■■■■■■jH Najstareja Y) vrednik A. Janežič ; cena 3 gold. sta tedaj zagrebačke „Novine" in Ijub kapô na glavo dja raztala. On pa si je ogrnô pa črevle si je óbja te pa je reka: beden nič munteln si je zaj nema ne- A Hartmanova knjigarnica v Zagrebu pozivlje na na t» ročbo Dimitrovičevih prevodov. Gosp. Špiro Dimitrovič ? zaj dobro. Oni sô rekli: dobro je. Ci si je je namrec přestavil kakor je ze znano, najpopred r> Ruslana črevle obja, te je šest vur daleč stopa, či si je munteln i Ljudmilo" iz ruskega po Puškinu: njegov převod se je ogrnô, te ga je niše ni vida, či si je kapô na glavô dja, občinstvu toliko prikupil, da je moral iz „Narodnih Novin" te je tak mocen bia ka je celi svet lada. Te pa je sa v posebno knjižico pretiskan biti, ktera je pa tako naglo dalje pa enók stopi, bia je včasi na enoj velkoj gori 9 tan pošla, da se zdaj pripravlja ze drugi uatis. Za tem je pri je najša enega starega vsega v gorô zarašenega muža; toti občil gosp. Dimitrovič tudi po novinah Puškinovo „Poltavo" mu čérnerno reče: kaj ti tii delaš, kaj ti tu hodiš? On od- ktera je ravno kar govori: ha siromak pôtujen tak po sveti. On pa reče: ta 9 i Cigani pretiskana s dodatkom „Bratja razbojnici Potem je převel iz nemškega Schiller-jevega na drúgen bregi je moj brat, tisti je tak močen ka celi 53 Wilhelm Tell-a" Knjižici „Poltava" in „Tell u bote veljale svet lada. On odgovori: z bózjoj pomocjój jaz bon sa, naj bo kak šte. Enók stôpi, že je bia pr tisten. Toti mu pa reče: tâ na dritei brea: ne hodi, tan je moj brat, tisti je za naročnike 1 gold. 50 kr., drugač pa „Poltava" 70 kr. in „Tell" 1 gold. 10 kr. Precej za „Tellom" pride v natis Eugenio Onjegin", kterega je tudi izdelal gosp. Dimitrovič tak močen ka celi svet lada. On pa se nič ne bojí, on po Puškinu. Vse to namerava gosp. Hartmauova knjigarnica samo ide, enók stôpi, že je bia tan. Toti ga prav hiido izdati, ktera si dozdaj še ni preveč pogledne pa mu reče: kak se ti podstopiš tu hoditi pa domače slovstvo. zaslug pridobila za mene znemirávati ? te pa sta se píjela ; sin deda vrže tak Mnogo slavljeni horvaški muzikář Ferdo Livad da so tan pr tretjen brati kosti zeškrebetále. Te pa še Samoborski misli izdati v krátkém zvezek horvaskih na glažovoj gori ; tan pa se je enók stôpi, pa že je bia ona že ravno z enin driigin ženila. je munteln ima ga je niše ni vida. On si sede na eden in kih pesem z napevi. Vès znesek te knj On ide nôtri, pa da je namenjen ubogim S in Horvat v Se dolgo, kar je gosp. Livadić k dvema pesmama našega 151 slovenskega pesnika 8. Jenko-ta napravil napeve. Pervo Da pa Koroško pride pod štajarsko poglavarstvo, je nek že Gospoda koncipista deželnega poglavarstva Leo- r r> za tenor s klavirom in drug gotovo. Zadnji večer" je pripravil Pozdrav južnim bratom" za dvospev, namrec za tenor in pold vitez Ho f fern in Avgust Wurzbach žl. Tannen H H ^H I berg sta izvoljeua za kantonska predstojnika. Ze veckrat Dopisi omenjeni sedlar V. je s svojo ženo vred spet iz zapora i zp u s e n. Iz Gorice 3. maja. M. S. prinesem drage Žalostno novico vam Novice", da 30. dan prêt, mesca zgubili smo slavuega možaka, P. Klarus a, provincijala naše Novičar iz domaćih in ptujih dežel Iz Dunaja. Presvitli cesar so s pismom od 29. p. mesca pokrajine, ki so po kratki bolezni v 61. letu svoje starosti apr. za stanovitne izredne ude deržavnega svetovav-nmerli. Gotovo bode slehernega, kteri je tega gospoda po- stva zvolili: kardinala in knezoškofa dunajskega Otmara Vse ga je viteza Rauscher-a, komorníka Janeza Adolfa kneza znal in bode to novico bral, v serce zabolelo. , «« .» «. zlo ljubilo in spoštovalo: premožni in siromaki, imenitni in Schwarze nberg-a, generala konjištva Franca kneza nizki. Njegova velika ponižnost zraven visoke učenosti je Liechtenstein-a, komorníka Vin cen ca Ka rola kneza bila. , ki ga je takega Ijubljenca všemu ljudstvu storila. Auersp erg- a, komorníka Franca grofa H ar tig -a, ko-Ta splošna ljubezen do njega se je tudi pri njegovem po- mornika in generala konjištva Franca grofa Haller-Hal-grebu 2. dan t. m. očitno pokazala. Tolika množica ljudi lerkeô-skega, komorníka Jurja grofa Apponyi-a i se je pri samostanu c. p. franciskanov na Kostanjevicu feldmarsal-lajtnanta Avgusta grofa Degenfeld-Schon zbrala in pogreb je bil tako slovesen, da vse to je živo burg-a in feldmaršal-Iajtnanta Jožefa barona S okce pričalo, kako spoštovan je bil rajnki. Naj mu bode zemljica lahka ! vic-a. us milj Dalje so izvolili presvitli cesar za za čas ne ude deržavnega svetovastva in sicer za Ogersko: Janeza grofa Iz Kerke na Dolenskem. J. R. — Kakor skerbí Barkoczy-a, Jožefa barona Eôtvos-a, predsednika-namest- da napravi svoji družini vesele praznike, tako nika ogerske akademije Nikolavza barona Vay-a so nam napravili deželni pogl letos vesele velikonočne Majlath-a (mlajše o* » Pavla žl. Somšić-a, Evgenija Toper ? praznike. Ze popřej so se bili prepi z lastnim očesom czer-a, župana Veliko-varodinskega ; velike spremlj revšine i ktera tukajš prebiva tare ? hodil so od gosp grofa Aueršperg-a in domaćega • V • 1 • v gosp za Ces ko: Henrika Jaroslava grofa Klam-Martinic-a, komorníka Alberta grofa Nostitz-Rienek-a, Avgusta Gustava Trenkler-a, pred- Nostitz-Rienek-a, Avgusta sednika liberške kupčijske in obertniške odbornice duhovnega pomoćnika v najhujsem mrazu od hiše do hise; ne ustaví jih ne hudi mraz, ne gerda pot, ne silna burja, ktera lombardo-beneško kraljestvo: Filipa je ojstro brila in mašila s sněžními cunanjami usta, oči in cenigo-ta, barona Ahila za grofa Cigno-ta ; za Nani-Mo Dalmacijo: ušesa in napravljala na vratih debele zamete. Milo je bilo Franca grofa Borelli-ta, predsednika kmetijske družbe v viditi, kako so jih ljudj se jim bo morebiti njih i polní elja in upa spremljali, da Zadru ; stan po zlajšal poto za Horvaško in Slavonsko: Jožefa Jurja lažil. Od ust do ust je sel veseli glas od Strossmayer-a, škofa diakovarskega, Ambroža viteza Vra- za Galicijo in Lodomerijo s e tic . s kterimi deželni po revezem brisali; veliki petek pa je řešil marsiktero d Akoravno žalostni dan Zatičine nam peljejo tlih dvaj- nicanji-a Dobrinovickega; tadaj solzfi z velikp-yojvodstvom krakovskim: Morica viteza Kranj žino lakotě, skega, Stanisl. viteza Staroviejski-Biberstein-skega, dr. To 5 se je 8lisal vendar veseli glas : r> Iz maža Polanskega, advokata; zaAvstrijo pod Anižo: s imi konji pirhov Kakor bcele Jožefa kneza Kolleredo-MannsfeWl-a, Rudolfa barona Erg v panj, tako hite zdaj reveži vsak s svojo vrečo pod paz gelet-a i grofa St. diho i usmilj teri farovž se jim je delilo V . 1 ktero nam je znano Julien-a; serce radodarnih Ljublj preskerbelo » Bog lonaj" se je slišal iz ust veselih revežev i Sto- kteri za A v s t r i j o nad A u i ž o : Franca za Solnograško: dr. Alberta Eder-a, opata za S ta j a r s k o : za Koroško: benediktinskefira samostana v Št.-Petru Franca zl. Mayer-a, fuzinarja v Leoben-u; so urno tekli iz farovža naravnost v malin, da si preskerbé Franca Pavla barona Herbert-a, vodja obertnijskega in ro moke za prihodnje praznike. Serčna zahvala vsem verlirn kodelskega družtva ; — za Kranjsko: Antona grofa Au družim dobrotnikom, kteri so nam napravili Ljubljančanom in tako veselo velikonoc, posebno tudi naši ilj ersperg-a za Bukovino: Nikolaja barona Petřina; hranil- za Erdeljsko: Andreja barona Šagun-a i drugi pa, da ne. St opravila, ki zadevajo protestante avgsburske in helvetiske reci pa so se tu že godile; mnogo mest in vaši je vere,.ker cesar hočejo vsaki veri njene pravice dati. tanska armada požgala in veliko ljudi poklala. Presilna oj pravno Dunaj ska baňkaje konec preteklega mesca na strost napolitanske vlade znanje dala, da ima sreberne gotovine za 80 milij. in da je puut zgrabil celo 587.820 gold., bankovcov je pa med ljudstvom za 450 nek okoli 1500 politično sumljivih ljudi zapertih j Sicilijo; samo v P milijonov in 723.027 gold., skontiranih dolznih pišem ima za 33 milij. 957.631 gold., izposojil na deržavne obligacije 52 milij. in 65.415 gold. , V preiskovanem želodcu barona Bruk-a niso najdli se da puntarji dobivajo vseskozi od morske st je veliko tega kriva je bilo Govori n í pod- poro 5 od kodar se jim dovaževa živež in střelivo; sum letí na Angl > da ustajo podpirajo Veliko se tudi go vorí, da general Garibaldi, berž ko kemikarji nič, zato ker je vse izbljuval. Bljuvila pa nihče Sicilii, se je podal; al je slišal od punta v uobeden za gotovo ne ni preiskoval. Ker je goveje kuge na Marskem in Šlezkem to res ali ne. Ker je Garibald ve, ali je din ski general iu ker se politanska in sardinska vlada uiste očitno sperle se popolnoma konec, na Ogerskem in Erdeljskem pa ze tudi ne ne more misliti, da bi ga bila sardinska vlada v Sicilijo veliko vec, so ojstre ravníla na severní železnici preklicane. poslala puntarje je šel na svoj na pomoc; ce se je tedaj res podal Kar je ladija No vara, ki je čez 2 leti potovala po svetu, nabrala imenitnega v različnih deželah, je zdaj tukaj v 6 sobah na ogled postavljeno. oko, j 5 slekel suknjo sardinskega generala Iz Tersta. 5? Presse" piše. da so vse delà na želez i V • nici med Kasarso in Nabrezino zadnje dni preteklega mesca dodělaně bile in da na več krajih so že vožnjo po-skušali. Slovesná perva vožnja za poskušnjo, ki jo bo napravila dotična komisija, bo po celi železnici že te dni. Za občno rabo pa se bo odperla ta železnica še le pozneje, ker izperva se bojo le zaloge cesarskega blaga zvozile. Iz Gradca. Presvitli cesar so dovolili, da se sme rajnkemu nadvojvodu Joan u spominek v Gradcu napraviti. 3. dan t. m. je bila posebna deputacija za tega voljo pri cesar ju na Dunaji. Iz Oloitliica 3. maja. Tudi pri nas na Marskem je 1. dan t. m. po oklicu deželnega poglavarstva dosihmal na-vadna tarifa za kruh nehala. - " ' ' Ogersko. Iz Pešta 1. maja. Bilje po ranjkem grofu Szechenyi-u so bile včeraj neznano slovesne; sam pervi škof ogerski so iz Ostrogona (Grana) prišli v Pest in so obhajali černo mašo. Ko je bila cerkvena slovesnost kon čana, je ljubljenega starčka do akademija in mila cela ogerska njegovega množica Predsednik grof E. Dessewfly je stanovanja spre-druzih pervakov. z iskreno besedo zahvalil velikega škofa, da je skazal zadnjo čast nepozabljivemu Szechenyi-u; škof so odgovorili tako ginljivo, da so se vsem solze igrale v očesih, sklenivši s temi besedami: Tudi jez čislam 3 kristjanske čednosti v življenji narodov najvišje; verujem in upam z ogerskim narodom in želim, da bi njegove sinove vse vseskozi Ijubezen vezala". Ogromni r> 55 eljen u je donil po dvorani. Iz roke v roko gre odkri toserčno pismo, ki ga je neki prijatel vredniku vladu ega je prašal: časnika „Budapesti-Hirlap te dni pisal, ki kaj ljudje pravijo od ces. patenta od 19 aprila, ki Mad-jarom vpeljavo občinskega reda, komitatnih zborov in deželnega zbora obeta? „Ta ces. patent ni izbudil živega veselja pravi omenjeno pismo h koncu ampak vse je tiho in vse molčí, ker vsak le čaka, kako se bo pateut izpolnil; ne zameri mi, da Ti prav po domaće rečem, da nočemo mačka v žaklji kupiti44. Iz Rima. Gotovo je, da se cesar Napoleon sedaj prav prijazen proti rimski vladi obnaša ; svojemu generalu Goyon-u je veleval, naj generalu Lamoricier-u střeliva dá, kolikor ga potřebuje; tudi mu je ukazal, naj rimski vlad pove da v Parizu bivajoci Lahi naklep eierovo. Kakor „Opinione" de laj zoper ljenje La m ori piše, se 25. in 40. francozk in je spet strancan, kakor je pred bil Sardinsko. Iz T zoper Cavour-ja, din iju Savojo in N ki pr ? Močna stranka se vzdiguje da le on je kriv, da je Sar- zgubila, in da dinska vlada ne bo pomagala S bo hudo za-nj, ako i. Natolcujejo ga tudi, da skrivé podpira papeža, ker dovoljuje nabero vo- pravi jakov na Sardinském za papeževo armado : vse to ta stranka Napoleona, žajte ga delà Cavour kot podlo i« Tako smo Lahi : danes „slava mu !" jutri hlapec cesarja kri- » Bologna 3. maja 1 dan t. m. je pr • V kralj Viktor Emanuel neizreceno slovesno sprejet v uaše mesto. Berž po dohod se i podal v stolno kev sv. Petronia ga je velika množica duhovnikov sprejela iu „Bog Tebe hva limo" zi ■lita pela. Vceraj je bil v tukajs gledišu krásen bal kterega se j campagnitom > Zup j tudi kralj s Cavour-jem, Farinitom in Buon iitom udeležil. 4500 ljudi je bilo na tem balu. cele Rom a nje so poklonili kralju pisma verne udanosti in mu verh tega še pod 5 ij. lir Francozko. Iz P Cesar in cesarica se bota še ta mesec podala v Savojo in N Pravijo, da se bota v \ snidla s carico ko dosegla Svaj ne bo nič * • pravijo bo težko kaj. Cm za kar se je potegovala; francozki k so močneje kot švicarske puške. Iz k o tudi Saj Napoleon sam vse opravi Ničani so poslali cesarju prošnjo, uaj dovoli, da se njegov sin „grof nicejski u enuj Moldava. Iz J 22 apr Knez K je v veliki zadi t=> s svojim ministerstvom ; minister za ministrom ga zapusa, in mestnikov ne more dobiti; svobodoljubni možje so inu že večidel vsi slovo dali, in zdaj se obraća do sta-rokopitnežev. 27. dan t. ni. se je spet začel deželni zbor od kterega se pričakuje, da bo konec storil tern zmešnjavam Spansko. Kraljevica Montemolina in njegovega brata ki ju je vlada vjela, je nek izpustila, ker sta kraljeve oblast kraljice Izabele priznala; toda iz dezele ju je potirala Amerika. Nekdo je zrajtal ikanskih deržavah v enem letu v 5 d je v zedinjenih ame več takih ljudi, ki jih střela vbije kakor takih, ki v loterii veliko srećko (veliki loz) zadenejo; tedaj pravi, da vsak se more lahko zanašati na to, velika srećka da ga bo dvakrat pred strela zadela kakor enkrat Menda je povsod tako Kursi na Dunaji 8. maja 5% metaliki 70 fl. 60 kr. Narodno posojilo 80 fl. 50 kr. Ažijo srebra 31 fl. 75 kr Cekini 6 fl. 28 kr. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik : JoŽef BldZIlik*