1 40
VVtna o prema
Vine tat
WWW.VINh:TA Sl
Pihalni orhesler
SVEA
KLEMEN BUZINA POSTAL SVETOVNI PRVAK
www.ROMENESTRANI.com
RUMENE STRANI
m
SLOVENIJA-TEL
01/436 53 90. fax: 01/436 05 20. www.rumenestrani.com
I N T E R MARKETING
Kot bi vedno vozili po ravnem.
TRIBUTE 2.0 (124 km) 4x4 TE
4 air bag, el. stekla, el. ogrevana ogledala,
ABS, klimatska naprava, centralno zaklepanje, lita platišča, nosilci prtljažnika na strehi, tempomat, samodejni ali ročni vklop 4 WD, ...
CENA: 5.183. 490,00 SIT
MMS
KREDIT
&
LEASING
MAZDA: zaloga vseh novih modelov
USLUGE: servisiranje, avtokleparstvo, avtoličarstvo, avtovleka, rent a car,..
PRODAJA: novi modeli, staro za novo, cenitve, odkup po eurotax - u +
(100.000 SIT - 150.000 SIT) DARILO AVTOHIŠE
OBIŠČITE NAS, VAS PRIČAKUJEMO
www. mazda.mms.si
At;	Tel.: (03)56 64-729	odprto: od 8. do 18. Ure;
AVTOH1ŠA KRŽIŠNIK Fax: (03)56 68-359	sobota: od 9. do 13. Ure

,.._ .'i
mmrnam
servisHRIBAR
+
SIEMENS

mobi
= focus
S45
ford servis HRIBAR
Dejan Hribar s.p., Selo 72, 1410 ZAGORJE o/S
telefon: 03 566 9390 fax:	03 566 9391
prihranek 385.800,00 SIT
,
Jr.R zrj n
A^'
/ POMEMBNEJŠE lELEFONSUl POUCUSIEPO"
ZAGORJE: 03/56-61-002	\
TRBOVUE: 03/56-21-102 HRASINIK: 03/56-41-602 RADEČE: 03/56-81-002 EIIIJA: 01/89-83-142 PR0MEINE1NF0RMA[IJE:03/56-55-110 lAKI: 050/61-63-48 i 050/63-31-07 [ZDRAVSIVENI DOMOVI (DEŽURNE SLUŽBE):
ZD RADEČE: 03/56-80-207 ZO HRAŠINIK: 03/56-44-006 ZDIRBOVUE: 03/56-26-322 >j( IZD ZAGORJE: 03/56-55-100

UVODNIK
Veliki brat nas nedvomno gleda. To se je pokazalo že v času protiglobalizacijskih demonstracij, organi pa tega nikdar niso izrecno zanikali. Vse kaže, da je ponovno tako - ali pa nikoli ni bilo drugače. S posrednim dokazovnjem in spraševanjem so pri Mladini ugotovili, da SOVA nadzoruje elektronsko pošto nekaterih državljanov. Kaže, da so pri nas izredne razmere, ali pa SOVA prekoračuje pooblastila.
Politika takšna ali drugačna pač vedno teži k temu, je tako dobra, da želi državljanom njihove želje že z misli brati. Srečni mi! (Pa četudi nam krši osnovne človekove pravice!) Blagrujmo.
Ravno zato pri Zasavcu nimamo internetne povezave, smo namreč močno dalekovidni in tako je oblast penasta, ko ne ve, vsaj vsakih štirinajst dni ne, kaj mislimo.
Ker je ravno štirinajst dni mimo, pa ji na dušo polagam, naj končno zapove SOVI, ida če že bere elektronska pisma, naj jih hudiča še virusov očisti, da bodo še njeni tako varovani državljani vsaj nekaj od tega imeli!
Zatorej, kupite si ga, neodvisno!
Kje je kaj:
C?) NOVA ZGOŠČENKA PIHALNEGA OHKESTHA SVEA KIS0VŠKA ŠOLA DOBILA PRIZIDEK c@3 KAKO NAPREJ V RADEŠKI PAPIRNICI :24 ZDRAVILIŠČE LAŠKO
PO TEKMIjlOVENIJA-FERSKI 0E0KI: KATANEC ŽALUJE ZA 0VEMI MILIJONI MARK
ZASAVČANI IMAMO SVETOVNEGA PRVAKA!
/
rs
Naslednjič napovedujemo intervj z Evo Kovič
ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o.. Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166,56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411.
V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina, Peter Motnikar (Šport in Kronično),
Fanči Moljk (Miš maš), Igor Gošte (zdrav duh, ta firbčna), Katja Sladič, Marta Hrušovar, Jože Ovnik, Branka Jan. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. url.
Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Tiskarna Padežnik, Trubarjeva 3, Laško. Tiskano 11. 10. 2001, v nakladi 1100 izvodov.
Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, II. polletje 3.402,00 SIT, III. tromesečje 1.701, OO SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8% DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
r i z « a Z t
Izšla je nova plošča, šesti album, Pihalnega orkestra SVEA, z naslovom 140. Toliko let namreč že delujejo. Ob tem visokem jubileju jim je Občina Zagorje podelila Zlato plaketo. Rockerji, sodeč po skladbah na zgoščenki -Tina Turner, Deep Purple, Joe Cocker, Queen,... so snemali kar v prostorih KD Pihalnega orkestra SVEA Zagorje (Studio Zlati zvoki Kisovec), s tonskim mojstrom Igorjem Podpečanom, tonskim snemalcem Sašom Groboljškom, producentom Sergejem Dolencem, plošča pa je izšla pri založbi NIKA Records.
igrali tudi Deep Purple; Lenta v Mariboru; Koprske noči; Soboških dnevov; raznoraznih prireditev, otvoritev...
Ali se honorar, ki ga prejmete za koncert porazdeli med člane?
Ne, s temi honorarji pokrijemo stroške, vsak godbenik pa dobi simbolično žepnino.
Sodelovali ste tudi pri novi plošči Orlekov, ki je izšla v začetku prejšnjega meseca.
Sodelovali smo pri skladbi Revirska saga, podobno kot že na albumu Adijo knapi, pri skladbi Adijo knapi. Orleki bodo tudi gostje božično-novoletnega
Predelava rock uspešnic v orkestralno glasbo. Čigava je bila pobuda?
Naš dirigent Edvard Eberl že nekaj časa spreminja poslanstvo orkestra, kar so prvotno koračnice in simfonična glasba. Prehod v zabavno glasbo se je utrdil že z videospotom Bohemska rapsodija, to pa je nadaljevanje.
Snemali ste videospot za venček Deep Purple...
Videospot, zrežiral ga je Izidor Farič, je že posnet, posneli pa smo ga v »vašhau«.
Verjetno ste orkester z največ raznovrstnimi koncerti, veliko gostujete po tujini, doma vas vabijo skorajda kamorkoli, od...
Rock Otočca (1999), kjer smo
koncerta, mi pa bomo igrali na njihovem promocijskem koncertu konec novembra. Poleg Orlekov bo gost božično-novoletnega koncerta tudi Franko Korošec, bolj znan kot Matjaž Tanka oziroma Tomaž Kretenčič iz TV Poper.
Pa promocijski koncert vaše nove plošče?
Ta pa bo 20. oktobra, ob 19. uri, v Športni dvorani Zagorje, nastopil bo tudi orkester iz NVieliczka na Poljskem.
V Stopu so pred kratkim, v recenziji vaše nove plošče, zapisali:«Godba sicer ni bogvekaj -kolegi filharmoniki bi se verjetno le držali za glavo - ampak pomembno je, da je žur.« Komentar?
Naš orkester ne igra simfoničnih
1 / Z v c- K.
skladb, namenoma smo šli v zabavno glasbo. Še več, smo prvi pihalni orkester v Sloveniji, ki je začel spreminjati stil igranja. S tem smo pokazali, da pihalni orkester ni samo za koračnice in žalostinke, kot tudi ne samo za simfonije. Simfonije lepše zvenijo, če jih zaigrajo simfoniki, mi pa smo našli novo pot, se s tem približali občinstvu in jih pritegnili k
poslušanju tovrstne glasbe. V zadnjih letih nas skoraj vsi orkestri v Sloveniji že posnemajo. Seveda pa vse to ne pomeni, da ne igramo tudi drugačnih, resnejših skladb.
Uradna stran Orkestra SVEA Zagorje na Internetu: www.svea-zagorje.com
Katja S.
. uTLTl.Š tiTV-VR
IZ SEJE OBČINSKEGA SVETA TRBOVUE
Po soglasno sprejetem zapisniku 20. seje, so na predlog Franca Cestnika (SDS) z dnevnega reda 21.seje (24.9.) izločili 6.točko (Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje »Zajčev hrib«), ki jo bodo na njegov predlog z dopolnjeno dokumentacijo in po rednem postopku opravili na naslednji seji. Brez večje razprave so svetniki z veliko večino sprejeli odlok o spremembah odloka o proračunu. So se pa nekateri svetniki spraševali, ali vendarle pripravljavci proračuna ne bi smotrneje načrtovali prihodke in odhodke, da potem ne bi prihajalo do sprememb. Spraševali so se tudi, zakaj nekatera planirana državna sredstva niso prišla. Bodo pa naslednje leto, je odgovoril župan Ladislav Žiga Žgajnar (LDS). Poleg tega seje razpravljavcem zdelo, da se s proračunskim denarjem ne dela gospodarno. Če bi se, se ne bi npr. dogajalo, da neko komaj z asfaltom prevlečeno cestišče ponovno razkopavajo. V nadaljevanju so svetniki sprejeli sklep, da gre Odlok o nadzorstvu nad izvajanjem občinskih predpisov v 45-dnevno javno razpravo. Gre za odlok, ki naj bi uredil področje nadzora nad izvajanjem občinskih predpisov. Nadzorstvo naj bi opravljali občinski inšpektorji, komunalni nadzorniki in občinski redarji. Svetniki so po krajši razpravi sprejeli še sklep o 45-dnevni javni obravnavi Odloka o pokopališkem in pogrebnem redu v občini. V razpravi je Cestnika zanimalo, kaj bo občinska oblast storila z opuščenim pokopališčem na Trgu Franca Fakina, ki je izjemne zgodovinsko-kulturne vrednosti. Odgovorjeno mu je bilo, da se bo to pokopališče poskušalo uvrstiti v poseben republiški zakon o pokopališčih in grobiščih. Cestnik je predlagal še, da se v odlok uvrstijo tudi simbolični prekopi, ki se izvajajo, ustreznega odloka za to pa ni. Sicer pa se v Trbovljah nahajajo tri pokopališča: v Gabrskem, v Dobovcu in na Partizanskem vrhu ter še tri opuščena. V 45- dnevno javno obravnavo gre tudi Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Mladinskega centra Trbovlje. V Trbovljah sedaj nimajo organiziranega dijaškega ali študentskega kluba ali podobne institucije, v kateri bi se mladi organizirano družili na področju kulture, umetnosti, izobraževanja. Zato je po predlagateljevih besedah ustanovitev takšnega zavoda več kot potrebno. Antona Ahaca (Zeleni) je ob tem zanimalo, koliko bo ta zavod obremenjeval proračun. Okvirni znesek za delovanje naj bi bil okoli 4-5 mio Sit (proračun, urad za mladino, donacije), predvidevajo pa zaenkrat tudi le eno redno zaposlitev. Cestnik je ob tej točki župana Žgajnarja spomnil, da se
vedno najde denar za različne dejavnosti, le za delo svetniških skupin ne. Z nekaterimi dopolnitvami in spremembami sta bila sprejeta še Pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje kadrovskih in službenih stanovanj ter podoben pravilnik o oddajanju neprofitnih stanovanj. Ob koncu seje je župan svetnike še obvestil, da bo že v kratkem z znanim gostincem Štormanom podpisana pogodba o najemu lovskega gradiča.
Igor Goste
ŠESTNAJSTA SEJA OS HRASTNIK
V sejni sobi hrastniške občine je bila v četrtek, 27.septembra, šestnajsta seja OS z devetimi točkami dnevnega reda. Zaradi odsotnosti župana Leopolda Grošlja jo je vodil podžupan Marjan Dolanc. Najprej so se prisotni svetniki poklonili spominu na umrlega člana Marka Orožna, spoštovanega družbeno političnega delavca z Dola.
Po potrditvi zapisnika prejšnje seje so se lotili dnevnega reda z devetimi točkami, ki so jih obdelali v dobri uri. Najprej so sprejeli stališče strokovnih služb v zvezi s pripombami na javno razgrnjen osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Hrastnik. Pripombe, gre predvsem za gradnje na kmetijsko varovanih okoljih, so pozitivno ocenili, saj gre v večini za zaokrožitev naselij. Seveda čaka sedaj vse pripombe še daljši postopek na različnih nivojih. Hrastniški svetniki so sprejeli tudi skpel o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta za rekonstrukcijo križišča pri Riklovem mostu v Hrastniku ter programe priprav za izdelavo zazidalnega načrta industrijske cone Podkraj ter prostorskih ureditvenih pogojev za območje Dirmarjevega hriba in bivšega Petrola. Za področje industrijske cone Podkraj in bivšega Petrola gre predvsem za ureditev pozidav, za področje Dirmajerjevega hriba pa poleg tega še za prometno ureditev, saj je dostop večjim prevoznim sredstvom v ta predel nemogoč. Prav tako so sprejeli program priprave ureditvenega načrta Resnica S-5. Gre za področje bivše rudniške kolonije.
Svetniki so se seznanili tudi o izvrševanju proračuna občine Hrastnik in nanj niso imeli bistvenih pripomb. Odločili so, da prodajo stanovanje v poslovno stanovanjskem objektu Trg Franca Kozarja v Hrastniku, ki je skupna last treh občin in je bilo kadrovsko stanovanje Zasavskih lekarn. Republiški volilni komisiji so predlagali osemčlansko sestavo Okrajne volilne komisije Hrastnik. Namesto umrlega Staneta Laznika so v občinsko volilno
komisijo imenovali Sama Špegliča. Med vprašanji in pobudami so se svetniki največ časa zadržali pri opozorilu Sanje Logar Bočko o neurejenem sistemu dela v Zdravstvenem domu Hrastnik. Opozorila je, da morajo na primer upokojenci čakati pred ambulanto že ob pol petih zjutraj, da pridejo na vrsto pri zdravniku. Svetniki so se odločili o tem razpravljati na eni prihodnjih sej. Drago kopušar je ponovil vprašanje, kdaj bodo odstranjeni tiri preko regionalne ceste na Oj strem. Matej Pavčnik je pojasnil, da takrat, ko bo odpravljen podkopni rov v Ojstrem. In pojasnilo Tomaža Sihurja: s posebno gumo bodo skušali omejiti tresljaje na tirih in hrup. Mejač je vprašal, kdo je kriv za pomor rib v Savi in za ožig gozda. Odgovorov na seji ni dobil. Mateja Haberla je zanimalo, ali imajo motoristi poligon za vežbanje na šolskem dvorišču z občinskim oz.šolskim dovoljenjem. Opozoril je tudi na nekulturno ravnanje lastnikov psov, ki jih je vse več. Vinko Žagar pa je opozoril na kršenje prometnih predpisov na Cesti padlih borcev, kjer nekaznovano vozijo tudi tovornjaki, težki več kot 5,5 tone. Ob tem pa kaznujejo prevoznike, ki pripeljejo material do stanovalcev na tem področju. Svetniki so sprejeli pobudo, da bodo s prometnimi znaki uredili dostavo do stanovalcev.
Fanti Moljk
POPRAVILO STREHE NA STAVBI OSNOVNE ŠOLE LITIJA
Že od pričetka pouka je okrog pol osme ure, ko šolski avtobusi pripeljejo otroke, kar nadležna prometna gneča na križišču ulic Mire Pregljeve in Cesta komandanta Staneta. Morali so namreč ograditi južno in zahodno fasado, ker obstaja nevarnost odpadajočih delov močno poškodovane strehe. Vse kaže, da bo temu kmalu konec. Namreč S.oktobra so na občini zaključili javni razpis o prevzemih del na šolski strehi, rok za pritožbe je tudi že potekel in so zato že podpisali pogodbo z izbranim izvajalcem. Skupno vrednost del ocenjujejo med 22 in 23 milijoni tolarjev, opravili pa bodo približno tri četrtine dela, zakoikorje tudi zagotovljenih sredstev. Delo je dobilo podjetje Mlakar Inžiniring iz Pirnič.
Za preostalo četrtino del, to je nad prizidkom, pa še čakajo na sredstva. Smiselno bo namreč popravljati streho skupno z ureditvijo mansarde nad prizidkom, kamor se bo selila glasbena šola. Če ne preje, bo to leta 2003, takrat je namreč predviden denar iz republiškega proračuna.
MM
II.. VINOTOKA 2001
ZCi.rRV O 77. Jj
Mefistova razmišljanja
JASNOVIDNOST IN JASNOVIDNOST
Ob nedavnih dogodkih ki so se zgodili 11. 09. 2001 v New Yorku seje pojavilo v dnevnem časopisju, kar nekaj člankov o takšnih in drugačnih jasnovidcih. Zanimivo je, da vsi po vrsti omenjajo in na plan vlečejo znane staromodne jasnovidce, kot so Nostradamus, Paracelsius ali dr. John Deej. Niti v enem mediju pa ni zaslediti novodobnih, mobitel jasnovidcev in njihovih predvidevanj o nadaljni usodi človeštva. Zanimivo, da ravno ti znajo napovedati	prihodnost
posameznika najsi bo s pomočjo zvezd, kavne usedline, tarot kart, z dlani in bog si ga veda iz česa vse še, nimajo pa blagega pojma o usodi človeštva kot neke civilizacije. Jaz prerok vsekakor nisem, jasnovidec še manj, tudi v jasnovidnost in prerokovanje verujoč nisem. Rad pa kakšno zadevo na to temo včasih preberem. Stvar človeku sicer ne koristi škoditi pa konec koncev tudi ne more.
Že od ranega otroštva sem rad bral. Zanimala me je dokaj raznolika literatura. Tudi znanstvena fantastika, če je imelo delo pisca vsebino in je bilo čutiti neko logično vizijo. V spomin so mi članki, ki so se pojavili po dogodkih v ZDA priklicali znanega pisca znanstvene fantastike Julesa
Verna. Spoštovani gospod se je rodil 1828 in preminil 1905 leta. Njegovi' romani 20 000 milj pod morjem, V 80 dneh okoli sveta, Potovanje na luno, Potovanje v sredino zemlje. Pet tednov v zrakoplovu, Skrivnostni otok; so prav gotovo najboljša literarna dela s področja znanstvene fantastike. Njegova dela sem bral, ko smo že vedeli za atomsko bombo, ko je bila zgrajena prva podmornica na atomski pogon (Nautilus), kasneje je človek res pristal na luni in pot okoli sveta v 80 dneh je danes postala smešno počasna stvar, elektronika se je razvijala in se razvija zastrašujoče hitro i.t.d.. Človek se zamisli; od kod navadnemu smrtniku tako pronicljivo napovedovanje tehnološkega razvoja. Ali gre v tem primeru za jasnovidnost, bujno domišljijo ali pa morda za moč analiziranja dogodkov iz preteklosti in logično nadaljevanje zgodovine neke civilizacije s prenosom preteklosti v sedanjost in prihodnost.
Nikola Tesla, rojen 1856 ta svet pa je zapustil 1943. Učenjak ,fizik, elektrotehnik. Genij na področju elektrotehnike. Spominjam se Tv nadaljevanke o Nikoli Tesli. Najbolj mi je v spominu ostal prizor, ko prisotnim novinarjem in kolegom znanstvenikom razlaga
brezžično vodenje miniaturnih ladjic v bazenu. Šlo je torej za daljinsko upravljanje teh miniaturnih vodnih plovečih objektov. Prisotni novinarji in znanstveniki so na otip iskali mini tanko žičko, ki naj bi po njihovem povezovala napravo za daljinsko vodenje in plavajoči objekt. Niso bili sposobni dojeti dejstva, da ne gre za trik, niso hoteli verjeti, daje možno z radijskimi valovi uprqavljati brez kakršne koli mehanske povezave plavajoče miniaturne ladjice.
Razlika med pisateljem Vernom in Znanstvenim genijem Teslo je v tem, da je prvi s svojo fantazijo napovedal razvoj tehnoloških sposobnosti človeka, drugi pa je svoje fantazije in ideje tudi udejanil in neposredno dal svoj prispevek tehnološkemu napredku. Oba sta imela tudi nekaj skupnega. Bila sta toliko pred svojim časom, da sta nemalokrat v svojem času in prostoru doživela nerazumevan je in posmeh.
Nostradamus je živel še toliko in toliko stoletij pred Vernom in Teslo. Človek se s svojimi vizijami o prihodnosti ni ispostavljal samo posmehovanju okolice in cervenim oblastem, temveč je s svojim razmišljanjem o prihodnosti izpostavljal svoje telo in um mučenju in smrti, če bi ga odkrili, zatorej je moral svoje vizije zapisovati zvito in kot bi dejali danes nekonkretno pa vendarle
dovolj natančno, da se današnji svet sprašuje kaj in kako je razmišljal in videl to ali ono.
Konec koncev je bilo brezmadežno spočetje device Marije še do nedavnega le cerkvena dogma, danes pa znanost brez kakršnih koli tehničnih omijitev ali ovir lahko omogoči sleherni ženski, da spočne novo življenje brez » grešnega« seksa, z umetno oploditvijo. Razlika je le v tem, da cerkev govori o božjem spočetju, danes pa to počne človek v imenu boga in brez božjega dovoljenja.
Za konec lahko ugotovim, da ni vse logično, kar se nam zdi logično in da je lahko jutri vse prekleto logično, kar se nam zdi danes zaradi našega neznanja nelogično. Dokler bomo prisotni na tem svetu bodo nam nerazumljive svtari čudne in nesprejemljive za naše dojemanje in dokler bo tako bo imelo življenje slehernega posameznika svoj smisel in svoj cilj.
Ker nisem napovedovalec prihodnosti, tudi konec sveta ne nameravam napovedovati. Dejstvo pa je, da s svojim početjem človek ogroža sebe samega in vse živo na planetu Zemlja in da lahko z nepremišljenim ravnanjem in močjo, ki jo premore obstoječa civilizacija, povzroči samouničenje.
Pozdravlja vas neuničljivi Mefisto
ItATt £ li l | • • * * * «
ELEKTR0PR0M GLEDA NAPREJ
Že tretje leto zapored nekajkrat v letu izide Informativno glasilo kisovškega podjetja EJV Elektroprom. Septembrske Novice, kot se imenuje omenjeno glasilo, so izšle v nakladi 350 izvodov. V Novicah lahko izpod peresa direktorja Elektroproma Janeza Vidmarja
Prenovo upravne zgradbe že potekajl.G.)
preberemo zgodbo o očetu, ki mu, kot je zapisal, ni bil samo dober oče, ampak tudi dober učitelj. Obširno se lahko seznanimo tudi o nagradi Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki jo je za dosežke na področju zaposlovanja prejel Janez Vidmar, s kronologijo trgovine Makro, o prenovi uprave podjetja, na zadnjih straneh pa se je našlo tudi nekaj prostora za razvedrilo.
Pravkar, kar je razvidno iz slike, v tem podjetju poteka obsežna adaptacija v upravnem delu zgradbe. V pritličju bodo zgrajene nove pisarne za različne vodje služb in komercialiste. V drugi in tretji fazi bodo prenovili prostore v trgovskem delu objekta. Polovico prostora bodo namenili baru, kar bo novost v njihovi ponudbi, poleg tega pa bodo ta del nadgradili in s tem za upravo pridobili dodatne prostore. Četrta faza bo usmerjena v razširitev trgovine Makro, v želji, da bi kupcem ponudbo naredili privlačnejšo in preglednejšo. Trgovina bo imela skorajda
dvakrat toliko prostora, kot jih premore sedaj. Tudi ta del pa bo nadgrajen z novim nadstropjem. S peto fazo prenove bodo prvemu nadstropju upravne zgradbe, kije bil prenovljen že lani, dodali novo čajno kuhinjo ter t.i. govorilnico, kjer bodo zaposleni lahko nemoteno sprejemali svoje stranke. V drugem nadstropju bodo pridobili še nekaj dodatnih pisarn ter komunikacijski center.
Igor Goste
KAPITALSKE POVEZAVE MED PODJETJI
Spremembe v poslovnem okolju so postale stalnica, z njimi pa se tudi slovenski plinarji odzivajo na razvojne priložnosti. Po kapitalskih povezavah med Istragasom, Celjskimi plini in Europlinom so se omenjena podjetja odločila tudi za organizacijsko povezovanje in poenotenje poslovnih procesov. Od 1.oktobra tako podjetja
• tv S C4;.č 11.1
1_____• __________. • ■ .
poslujejo združeni v enotno in obenem največje podjetje na področju trženja plinov v Sloveniji pod imenom Istrabenz plini, plini in plinske tehnologije, d.o.o.. Koper.
Široko ponudbo Istrabenz plinov dopolnjuje hčerinska družba Plinarna Maribor, ki deluje tudi na področju zemeljskega plina. "Odprimo vrata idejam" je nov slogan, ki povzema usmeritve novega podjetja.
RM.
OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA IMA NOVE PROSTORE
Območna obrtna zbornica Trbovlje je imela do konca lanskega leta svoje poslovne prostore v Šuštarjevi koloniji zadaj novo zgrajene športne dvorane. Ker prostori niso ustrezali iz večih razlogov, so se odločili za nakup novih, stare pa so odprodali. Sprva so imeli v načrtu odkup poslovnih prostorov Območne Zavarovalnice Triglav na Obrtniški cesti, kasneje pa ni prišlo do odkupa, čeprav je zbornica nekaj časa poslovala v teh prostorih. Odločili so se za začasno rešitev in si od konca februarja do konca septembra najeli začasne prostore pri predsedniku zbornice Darku Drnovšku. V tem času pa so sklenili pogodbo za odkup novih poslovnih prostorov. Teje SGP Zasavje dogradilo v nekaj mesecih in 29.septembra se je zbornica že preselila v nove prostore na Mestnem trgu 5b, torej v novozgrajenem poslovno stanovanjskem objektu zadaj občinske upravne zgradbe. Na voljo imajo 148 m2 prostorov torej za dve pisarni, sejno sobo in še za kaj novega, dkup so financirali s povečano članarino članov zbornice. Lokacija je zelo dobra, sa je v neposredni soseščini občin. Upravna enota. Območna gospodarska zbornica in še kdo.
IL
POLŠNIK PRAZNUJE Z MIZARSTVOM KOS
Kot ste lahko izvedeli v eni od prejšnjih številk je bil sejem v Polšniku zelo uspešen in ker dober glas sega v deveto vas, smo imeli
Polšničani predstavnika tudi na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, ki je potekal od 14.
do 23.septembra 2001. Za izvirni program balkonskih ograj in drugih lesenih izdelkov za zunanjost hiše in okolice je komisija Obrtne zbornice Slovenije dodelila Mizarstvu Kos iz Velike Preske pri Polšniku Bronasto cehovsko priznanje. Letošnjo ponudbo so poleg novih oblik ograj dopolnili z zložljivo, hitro sestavljivo prodajno stojnico, ki je bila tudi predmet priznanja. Jože Kos je vedno pripravljen na nove izzive, veliko energije vlaga v razvoj, predvsem v inovacije, nove izdelke in njegova vizija razvoja sega vse do tako imenovane "nove podobe Slovenije". V Zasavju manjka inovativnih podjetnikov in mogoče bo to priznanje nova vzpodbuda za optimistično delo pri razvoju podjetništva v naših krajih.
Mateja Sladic-Vozelj
OBČINA TRBOVLJE OBNAVLJA UPRAVNO ZGRADBO
Občina Trbovlje seje že lansko leto odločila, da bo postopoma obnavljala svojo upravno zgradbo na Mestnem trgu 4. Ker lani to ni bilo mogoče izvesti, so z deli pričeli sredi septembra letos. V teku je zamenjava oken dosedanjih lesenih z novimi plastificiranimi aluminijastimi. To je prva temeljitejša obnova zgradbe po letu 1939, ko je bila zgradba zgrajena. Hkrati z zamenjavo oken bodo zamenjali in na novo uredili vrata za službene vhode. Za zamenjavo oken je na voljo 10,5 milijona, za ureditev vhoda pa še nekaj čez 4 milijone tolarjev.
IL
ŠTIPENDIJE OBČINE ZAGORJE OB SAVI
Občina Zagorje ob Savi je za študijsko leto 2001/2002 razpisala 20 štipendij za redni in 5 štipendij za izredni študij. Štipendije so namenjene študentom višjih strokovnih šol in študentom visokošolskih zavodov, ki se izobražujejo po do in podiplomskih študijskih programih z javno veljavnostjo. Več informacij o razpisnih pogojih lahko kandidati dobijo na Oddelku za družbene dejavnosti in gospodarstvo Občine Zagorje ob Savi.
RM.
DODATNA DELA NA CESTI TRB0VUE-MARK0
Obnova, rekonstrukcija regionalne ceste Trbovlje-Marko-Hrastnik poteka že več let. Z deli bi že zdavnaj končali, če bi zemeljski plaz ne povzročal toliko skrbi, dela in stroškov, ko je cesto Za Ostenkom večkrat dobesedno zasul s hribino. Cesta je sedaj prevozna, vendar bo treba izvesti še dodatna dela na trboveljski strani in to na območju "Majcna". Z vrtinami bodo ugotovili nosilnost tal, nato pa se bodo
lotili razširitve ceste in delno tudi regulacije potoka Srobotnica.
IL
SANACIJA OBREŽNIH ZIDOV
Nabrežine je potrebno dobro utrditi (I.G.)
Škoda, ki jo je na nekaterih odsekih regionalne ceste med Kisovcem in Izlakami povzročilo neurje leta 1998, bo (je) odpravljena. Direkcija RS za ceste (DRSC) se je na lokaciji pred Kisovcem in pred Izlakami odločila, da bo s pomočjo izvajalcev del sanirala obrežne zidove ob potoku Medija. Upati je, da uspešno.
Igor Goste
V KISOVCU RASTE NAJVEČJI NAKUPOVALNI CENTER
Na prostoru nekdanjih Integralovih (Sap-ovih) delavnic bo po besedah direktorja zagorske Potrošnje Emila Šterna že v kratkem
Stari Sap pred rušitvijo (I.G.)
zgrajen največji nakupovalni center v Zasavju. Obsegal bo kar 2350 kvadratnih metrov prostora, od tega bo trgovski del obsegal 1500 kvadratnih metrov. Investitor Era.d.d.Velenje bo v ta objekt vložila okoli 550 milijonov tolarjev. V Potrošnji, ki bo imela ta nakupovalni center v upravljanju, predvidevajo, da bo izvajalec (Vegrad Velenje) z gradbenimi deli zaključil v začetku decembra letos, sredi decembra naj bi bil izpeljan že tudi tehnični prevzem, nakupovalni center pa bi po načrtih moral svoja vrata za potrošnike odpreti že pred božičnimi prazniki.
Igor Goste
11.. VINOTOKA 2001
v-
J
TT.jT.f3 il f3 J!
SKUPEN BOJ PROTI DROGI ?l
V predavalnici Delavskega doma v Trbovljah je bilo na povabilo Društva za mlade Ptica iz Hrastnika organizirano srečanje strokovnih delavcev in sodelavcev treh zasavskih občin, ki želijo ustaviti in omiliti težave v tem prostoru, ki jih povzroča uživanje prepovedanih drog. Namen srečanja je bila ustanovitev medobčinske lokalne akcijske skupine za spremljanje stanja in boljšo strateško povezanost vseh, ki želijo skupaj narediti lepši in kakovostnejši življenjski prostor za vse.
Tokrat je ostalo le pri poskusu ustanovitve LAS, razlogov za to pa je več in mogoče je eden od njih tudi ta, da je bilo mnogo povabljenih a je bil odziv dokaj skromen. Na srečanje so prišli predstavniki Centrov za socialno delo iz vseh treh občin, županov iz Hrastnika in Zagorja ni bilo, trboveljski je poslal svojega predstavnika, prisotna je bila tudi šolska zdravnica dr. Meta Pešec, ki v Trbovljah vodi "metadonsko ambulanto”, manjkali pa so predstavniki osnovnih šol, srednjih šol, rdečega križa, zasavski poslanci in še in še in nenazadnje tudi vabljeni predstavnik župnijskega urada v Trbovljah.
Kakor koli že, videti je, da se v zvezi z zastavljeno temo še vedno orje ledina, medtem ko je droga že zaorala globoke brazde v najbolj rodovitne njive - mladostnike in žanje velike "uspehe”. Res pa je, daje bila ideja o ustanovitvi LAS v Zasavju le premalo predstavljena.
Kaj pravzaprav to sploh je "lokalna akcijska skupina"?
"Glede na to, da se človek nekemu pojavu lahko bolj učinkovito zoperstavi kot skupina, se je na osnovi vedenj in zunanjih priporočil Svetovne zdravstvene organizacije (WHO, 1991) uveljavila oblika organiziranosti, ki združuje strokovnjake, zainteresirane
posameznike in družbene skupine, ki imajo skupen cilj zmanjšati škodo, ki jo povzroča uživanje drog. Gre za lokalno akcijsko skupino - LAS - strokovno in prostovoljno združenje strokovnjakov in posameznikov, ki lahko predstavljajo interese skupine v družbi. Glavna naloga LAS naj bi bila koordinacija vseh članov LAS, da usklajeno delujejo. S tem je zagotovljen celosten in sočasen pristop k problemu. LAS nenehoma opozarja družbeno skupnost na nevarnosti in hkrati sproža družbeno ukrepanje preko vseh svojih sestavnih delov." (izvleček iz Zbornika 3. konference LAS v Škofji Loki 17. 11. 2000 - ODMEVI).
Prisotnim je dr. sc. Bogdan Polajner, dipl. psih., predaval o značilnosti zasvojenih in odvisnih od drog, ki narekujejo kompleksno obravnavo in katere so značilnosti uspešne preventive v Sloveniji. Polemika, ki se je med predavanjem razvila med njim in dr. Peščevo o tem, kaj je in kaj ni primarna preventiva, nehote ponuja razmišljanje, da niti stroka še ni enotna, kje daleč za njo pa caplja šele politika in občinske strukture, da o finančnih sredstvih in o samih prebivalcih zasavskih občin, med katerimi živijo (in se drogirajo) mladi, niti ne govorimo.
Po statističnih podatkih o stanju ogroženosti od drog v Zasavju, je tu odstotek višji kot v Sloveniji. Med njimi je na prvem mestu je marihuana s 40 %, sledi ekstazy z 8 %, nato topila, lepila in tablete (LSD 5,7%), razmerje med fanti in dekleti pa je 60 : 40. Redno se omamlja s heroinom in kokainom 1,6 %, to je več kot je republiško povprečje. Z dvigom porabe alkohola se dviguje tudi zloraba opojnih substanc.
Na Centrih za socialne delo se trudijo po svojih močeh in v Trbovljah imajo tudi podporo in razumevanje občine. Njen
predstavnik Branko Krevl je povedal, da namenjajo sredstva iz proračuna za različne oblike preventive za preprečevanje odvisnosti, možnosti za zdravljenje pa presegajo finančne in kadrovske zmogljivosti občine. Podobno je tudi v Zagorju in Hrastniku.
Na srečanju je bila prisotna tudi mama enega izmed odvisnikov in iz njenih besed je zvenela obupna prošnja, da sokrajani, sosedje, znanci in sploh vsi, ki se z njimi srečuje ona in njen otrok, ne bi tako negativno sprejemali odvisnika in njegovo družino, kajti sama pravi, da čuti ogromno sovraštva in prezira... Povsem verjetno je, da je njena prošnja upravičena, saj še vedno odvisnike družba raje izobči, kot da bi jih sprejela in vsaj ne škodovala, če že koristiti ne more - ali noče: pri tem imam v mislih nerazumljiv strah in "otepavanje" izgradnji centrov za zdravljenje odvisnosti v "svoji bližini". Pa saj vendar ne gre za marsovce! To so vendar naši najbližji...moj, tvoj, naš...in odvisnost ni ne razvada in ne pokvarjenost ali še kaj drugega, bolj negativnega, je le bolezen, ki pa s seboj nosi marsikaj in končno tudi kriminal. In zelo težko je zdraviti to bolezen, ozdraviti pa...
Prav zato je edina in učinkovita stvar primarna preventiva, vse ostalo je potem v mnogih primerih "zvenenje po toči", ki pa je tudi potrebno in ima svoj določen cilj.
Srečanje sicer ni izpolnilo v celoti svoj namen, zagotovo pa ni bilo, pravzaprav ne sme biti, zadnje.
In še nekaj - v razmislek vsem, ki jim je in jim gre mar: droga in njeni prekupčevalci ne priznava nikakršnih meja, najmanj pa občinskih!!!
MAH
KISOVEC DOČAKAL TELOVADNICO
Po 20 letih se je Podružnični osnovni šoli (POŠ) Kisovec izpolnila želja. Dobila je sodobno telovadnico. V petek 28. septembra je bil namreč slovesno odprt prizidek k šoli, v katerem so poleg telovadnice z vso pripadajočo opremo še učilnice za gospodinjstvo, tehniko in računalništvo ter knjižnica in kabineti. Naložba v 1200 m2 novih prostorov je stala 330 milijonov tolarjev. Večino denarja je prispevala Občina Zagorje.
Od ostalih naložbenikov je Ministrstvo za šolstvo in šport zagotovilo 70 milijonov, Fundacija za šport pa 20 milijonov tolarjev. Kot je dejal zagorski župan Matjaž Švagan, kije 13. oktobra 2000 položil temeljni kamen, je bil ta projekt vključen v kar nekaj samoprispevkov, a
je do lani obstajal samo na papirju. "Zato sem se odločil, da ob zaključku svojega mandata, ki se mi izteče prihodnje leto, dam tej populaciji nujno potreben objekt z najmodernejšimi
Novi prizidek (Veljko Blažič)
učilnicami in telovadnico". Naslednja občinska naložba v šolstvo je povezana z uvajanjem programa devetletne osnovne šole. "Na srečo lahko rečemo, da smo ena redkih občin, kjer se vrtci in šole ne zapirajo," je zatrdil Švagan, "zato so nujne naložbe v obstoječe objekte." Po načrtu naj bi v obdobju 2002-2003 vse tri osnovne šole v občini imele ustrezne pogoje za izvajanje devetletke. Bo denarja dovolj? "Kot poslanec lahko rečem, da bodo ta sredstva zagotovljena v okviru zakona," je pojasnil Švagan.
POŠ Kisovec je z novo pridobitvijo že usposobljena za svoj delež pri devetletki. Na njej je mogoče izvajati pouk prvega in drugega triletja, zadnje tri razrede pa bodo učenci obiskovali na matični OŠ Toneta Okrogarja v
:?TL.TL^ m
Visoki obisk (Igor Gošte)
Zagorju. Po besedah njenega ravnatelja Branislava Urbanije je za dokončno ureditev kisovške podružnice treba zamenjati še streho na starem delu šole in posodobiti stare učilnice. Glede modernizacije matične šole pa je Urbanija razkril, da je že to jesen na vrsti adaptacija sanitarij. Sledila bo zamenjava oken in fasada ter hkratno pridobivanje prostorov, potrebnih za uvajanje devetletke. Slednje vključuje naložbe v povečanje športnih površin, izgradnjo dodatnih specialnih učilnic ter premestitev kuhinje in jedilnice na primernejšo lokacijo.
Skupaj z zagorskim županom in ravnateljem OŠ Toneta Okrogarja je trak pred vhodom v prizidek k POŠ Kisovec prerezal tudi njen nekdanji učenec, predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. V kratkem nagovoru se je spomnil svojih osnovnošolskih dni, ko je v precej skromnejših razmerah od današnjih prva štiri leta obiskoval še šolo na Lokah. "Zelo sem vesel," je dejal učencem, "da vam bo ta prizidek olajšal pripravo na življenje. V ameriških filmih lahko opazim, kako lepe in velike telovadnice imajo - zdaj ima eno takšnih tudi Kisovec. Prepričan sem, da boste to znali lepo izkoristiti."
Slovesnosti odprtja novega šolskega objekta so se poleg vodstva OŠ Toneta Okrogarja, sedanjih učiteljev in učencev ter predstavnikov občinskega političnega in gospodarskega življenja udeležili tudi nekdanji učitelji in učenci. Majda Brvar je kot nekdanja ravnateljica OŠ Toneta Okrogarja veselo pričakala dogodek, saj so kisovški učenci končno dobili telovadnico, "ki sojo res pogrešali leta in leta, odkar je bila ta podružnična šola postavljena". Doslej so namreč telovadili v jedilnici.
Za dobro razpoloženje med odprtjem pa je poskrbel ne le pogled na novo pridobitev, ampak tudi zabavno-kulturni program. Najprej so nastopile trboveljske mažoretke, ki so jim po uradnem delu sledili še učenci POŠ Kisovec. V telovadnici so se predstavili s pesmimi, recitacijami in plesnimi točkami. Z njimi so najlepše povabili obiskovalce na ogled novih prostorov, ki jim dajejo, kar pričakujejo od jutrišnjega dne ...
Sanja Dominkovlf, Anja Ločičnik, Kristina Franjič (članice novinarskega krožka na OŠ Toneta Okrogarja)
Otroci so pripravili kulturni program (Igor Gošte)
TRBOVLJE, MESTO ODPRTIH UUDI
Kar se je še pred kratkim zdelo nemogoče in za prenekatere utopija, namreč razvoj turizma v Zasavju in posebej v Trbovljah, se danes kaže za uresničljivo in prav nič sanjsko. Na žalost je kratkovidnost in nejevernost povzročila precejšnjo škodo ob preureditvi hotela Rudar... Zdaj se bo treba iti turizem brez osnovnega pogoja, prenočišč. Res pa je, da je gostiln, restavracij in planinskih koč tudi nekaj in to dobrih, ki bodo zapolnile to vrzel.
V četrtek, 27. oktobra, je bil svetovni dan turizma in turistično društvo Trbovlje, katerega dejavnosti zadnja leta ni kaj očitati in si zasluži vso pohvalo, se je s svojimi prizadevnimi člani in predsednico Marijo Juraja, ponovno izkazalo.
Na proslavi v Delavskem domu Trbovlje so bili na filmskem platnu prikazani obiskovalcem objekti, ki sodijo v naravno kulturno dediščino Trbovelj. Ob tem so se predstavili trije lokalni turistični vodiči, ki so ta naziv dobili, po usposabljanju v Litiji in po uspešno opravljeni preizkušnji, v letošnjem poletju. To so Primož Hančič, Branimir Bajde in Jože Ovnik, ki so pokomentirali posnetke.
Preden pa se je film zavrtel, je vsak od prisotnih ob krajšem opisu svojega kraja, njegove zgodovine, naravnih in kulturnih znamenitosti, ki so premnogim domačinom neznane, občutil ponos daje, kjer je in željo po boljšem poznavanju svojega kraja in okolice. Ob vsem povedanem je ugotovitev, da je v Trbovljah zelo bogato kulturno, zabavno in
športno življenje, nedvoumna.
Med ietom je Thristično društvo Trbovlje razpisalo natečaj za spominke, ki bi najbolje predstavljali občino Trbovlje navzven. Komisija, ki so jo sestavljali Severina Trošt Šprogar, diplomirana oblikovalka vizualnih komunikacij, ki ji je tudi predsedovala in pa člani Jana Mlakar Adamič, diplomirana etnologinja in sociologinja kulture, Janez Zavolovšek, visoko izobražen na področju zlatarstva in Marija Juraja, predsednica turističnega društva, je med sedmimi prijavljenimi avtorji izbrala ideje oziroma izdelke treh, ki so po kriterijih najbolj ustrezali željenemu, to je imeti v Trbovljah spominek, ki bo kraj in njegove znamenitosti dostojno predstavljal doma in v tujini. Tretjo nagrado je prejela Mari Žnidaršič za idejo spominka lonček za kavo ali čaj z značilnimi motivi kraja in življenja v njem, drugo nagrado je prejel Tonči Hrovatič za miniaturno rudarsko svetilko - oljenko ali oljarico, v celoti izdelane ročno, torej je izdelek unikaten. Prva nagrada je pripadla Jožetu Ovniku za idejo in pripravo osnutka Trifail tarok - na igralnih kartah je upodobil motive iz rudarskega življenja in podobe kraja, ki (žal) izginjajo. Po mnenju komisije je ta spominek lahko dragoceno reprezentančno darilo.
Vsi, ki so sodelovali na natečaju so dobili priznanja.
Med pozdravnimi besedami trboveljskega župana Ladislava Ž. Žgajnarja je bila zagotovo zelo odmevna vest, da so letos vse tri zasavske
občine družno sodelovale na sejmu Alpe - Adria v Ljubljani. Torej, se premika...
Pomembna naloga Turističnega društva Trbovlje je, da pripravijo zanimiv program za turiste in se uspešno vključijo v projekt Po poteh dediščine savske ravnine in posavskega hribovja, ki predvideva vzpostavitev regionalne mreže naravnih in kulturnih znamenitosti in turističnih storitev.
Po vsem sodeč turizem v Trbovljah in Zasavju postaja del vsakdanjega življenja.
Ob tej priložnosti je bila v galeriji Delavskega doma odprta razstava vseh izdelkov, ki so se potegovali na najspominek in pa fotografij o naravi s krajinskega parka Kum avtorice Vlaste Medvešek Crnkovič, diplomirane biologinje in izbrane fotografije o Trbovljah z okolico Iva Glavača.
Tako postajajo Trbovlje čedalje bolj "kraj, kamor se radi vračamo", kar je naj večja želja in motivacija za delo vseh članov Dirističnega društva Trbovlje.
MAH
a iu.fz
a a
ALI KAJ SO O SVOJEM OTROŠTVU POVEDALI NEKATERI ZNANI ZASAVCI
Branko Majes, direktor TKI Hrastnik d.d.: "Vsako otroštvo ima svoje prednosti kot tudi slabosti, otroci pa so vedno prisrčni, ker so nepokvarjeni in vse naredijo iz duše. Vendar ničesar ni mogoče spreminjati. Iz svojega otroštva se spominjam, da sem ogromno bral, pa tudi veliko smo se igrali. Zdi se sicer, da ima vsaka naslednja generacija boljše pogoje, in da živijo bolj razkošno, vendar so spomini vedno lepi, čeprav v otroških letih niti slučajno nisem mislil, da bom kdaj postal direktor."
Drago Kopušar, direktor Doma starejših Hrastnik: "V našem otroštvu ni bilo računalnikov in mobitelov, pa smo se vseeno imeli lepo, veliko smo se igrali, sankali, smučali, več je bilo zabav. In ker nismo imeli televizije, smo otroci čutili večjo potrebo po druženju. Razvoj tehnologije in prometa je prinesel določene spremembe tudi v druženju, otroštva pa se vedno spominjaš po tistih prijetnih rečeh. Edino, kar bi v svojem otroštvu spremenil, če bi lahko, je, da sem premalo časa porabil za učenje. Sicer pa nimam nobenih zamer iz preteklosti in včasih rad obujam spomine."
Matjaž Švagan, župan Občine Zagorje ob Savi: "Ob tem, ko dneve in tedne namenjamo različnim osebam in stvarem, je prav, da ga namenimo tudi našim otrokom - vsem skupaj in vsakemu posebej. Teden otroka v zagorski občini vsako leto obeležimo z vrsto dejavnosti. Posebno pozornost namenimo našim prvošolkam in prvošolcem, saj so prav v tem tednu sprejeti v skupnost učencev. Verjetno ni naključje, daje eden od dni v tednu otroka, tudi dan učiteljev, saj pomemben in velik del življenja preživijo skupaj. Otrokom in učiteljem čestitke in obljube, da mislimo na vas tudi v dneh in tednih, ko je pozornost usmerjena drugam. Zavedamo se, da povsem velja, kot je zapisal A. Einstein: "Norost je
vedno znova početi stvari na enak način in pričakovati boljše rezultate!" Ko sem bil še sam otrok, so bili seveda drugi časi, kot so danes. Ni bilo interneta, televizija še ni bila gostja v vsakem domu in avtomobile so imeli le bogatejši. Toda otroška igra in drobne otroške radosti so tiste, kar je skupno vsem generacijam in tudi moji. Ena od drobnih radosti, ki mi je kot otroku največ pomenila, je bil ocvrt krompir ali pommes frites. In cockta, ki jo danes reklamirajo kot: "pijača tvoje in moje mladosti". Še danes je tako, le da je cockto zamenjala coca-cola."
Ludvik Toplak, ravnatelj Osnovne šole narodnega heroja Rajka: "Svojega otroštva se spominjam po tem, daje bilo drugačno kot ga imajo sodobni otroci, saj smo bili manj obremenjeni. Čeprav smo živeli skromneje, smo bili bolj sproščeni in srečni. Ničesar ne bi spreminjal iz otroštva, saj sem se veliko posvečal športu in telovadil tudi v hrastniškem Partizanu, kjer so trenirali nekateri državni reprezentantje. Veliko so mi pomenili dobri rezultati, ki sem jih dosegel na raznih športnih tekmovanjih."
Zdenko Fritz, direktor Banke Zasavje d.d.: "Otroštva se rad spominjam, in če me spomin ne vara, je bilo zelo prijetno otroštvo, čeprav smo imeli bolj malo denarja. Toda znali smo ceniti vsako malenkost in spomnim se, da sem prve čevlje podedoval od starejšega brata. Za razliko od današnje mladine, ki ima vsega na pretek. Življenje pa je bilo prijetno, ker se nismo obremenjevali z denarjem in živeli bolj sproščeno."
Ladislav Žiga Žgajnar, župan Občine Trbovlje: "V otroštvu sem oboževal kremne rezine na Bledu, katere imam še vedno rad. In nikoli nisem sanjal, da bom župan, marveč sem si želel postati zobotehnik, zato, ker sem se bal zobozdravnika. S prijatelji smo se veliko družili, se ukvarjali s športom, toda učil sem se tudi harmonike in prepeval v šolskem pevskem zboru. V srednji šoli pa sem vzljubil hribe in v času študija veliko planinaril. Ker pa sem bil vedno za teamsko delo, smo bili trije prijatelji nekaj časa pri učenju kot tudi
pri druženju nerazdružljivi."
Aleš Gulič, odgovorni in glavni urednik Radia Trbovlje: "V mojem otroštvu še nismo praznovali Teden otroka. Zdaj pa je v Trbovljah sorazmerno veliko aktivnosti tudi v Tednu otroka. Veliko energije je sedaj usmerjeno v medgeneracijsko sožitje, kar pomeni, da morajo otroci za starejše nastopati, kar pa verjetno niso prave oblike medsebojnega sodelovanja. Čeprav sem imel lepo in ne zgolj znosno otroštvo, se najboljše počutim tukaj in zdaj, ter ne pogrevam spominov. Skušam namreč kar najbolje preživeti tekoče dneve in si delam spomine za pozneje."
Danica Kovač, ravnateljica Glasbene šole Zagorje: "Kljub temu, daje bilo moje otroštvo skromno, saj je mama gospodinjila, oče pa je delal, smo imeli otroci srečo, ker smo bili zares deležni prijetne vzgoje, družinske topline in čeprav smo bili trije otroci, še danes čutimo povezanost in se radi vračamo domov. Veliko smo se namreč družili in sproščeno pogovarjali, reševali mladostniške probleme, da nismo bili prepuščeni morebitnim slabim vplivom družbe. Vsak otrok namreč rabi veliko čustvene topline in zaupanja, starši pa morajo biti dovolj taktni, da prepoznajo v otroku, kaj rabi. Tudi moje otroštvo je spremljala glasba, saj sta starša igrala citre in se je doma veliko pelo in igralo."
Zbrala: RR.
IZŠEL JE KATALOG PRIREDITEV
Turistično društvo Trbovlje je v začetku oktobra tokrat že tretjič izdal katalog prireditev na področju Trbovelj za obdobje od 1.oktobra do 31.decembra. V katalogu so navedene številne kulturne, športne, družabne in podobne prireditve, izleti, tečaji, revije ipd. Po vsej verjetnosti pa ta katalog še ni popoln, ker organizatorji niso mogli navesti točnih podatkov. To zlasti velja za decembrske prireditve, ki se bodo zavlekle še v prve dni januarja prihodnje leto. hvalevredna so prizadevanja domačih turističnih delavcev za poživitev dela in življenja v dolini ob razmeroma skromnih razpoložljivih sredstvih.
tl
40 LET OSNOVNE ŠOLE TONČKE ČEČ
Dne 4.oktobra je Osnovna šola Tončke Čeč v Trbovljah praznovala svoj 40-letni jubilejž Po projektu arhitekta Marka Župančiča je SGP Zasavje dogradilo to šolo spomladi leta 1961 in za občinski praznik 1.junija 1961 sojo tudi
uradno odprli. S poukom pa so začeli 1 .septembra istega leta. Šolo, ki so jo tedaj zgradili, so postavili na slemenu Plevčkovega hriba in je daleč vidna skupno s prizidano glasbeno šolo. Na dan jubilejne rposlave so učenci v dopoldanskih urah bili navzoči na dveh prireditvah, popoldanske ure pa so
namenili ustvarjanju v raznih delavnicah. Pripravili so tudi razstavo raznih zanimivosti iz zgodovine te šole. Osrednja kulturna prireditev pa je bila ob 17.uri za učence, starše in goste. Šolo v tem šolskem letu obiskuje 430 učencev, za njihovo znanje pa skrbi 40 učiteljev.
tin.Tnn
sproščene igre zasiajsicas
V prvem tednu oktobra vsako leto praznujejo otroci. V Tednu otroka so namreč v organizaciji vrtcev in šol kot tudi Društva prijateljev mladine, na sporedu razne poučne kot tudi sproščujoče dejavnosti, ki naj bi otroke obogatile za številne prijetne trenutke kot tudi spoznaiya. Otrokom so torej namenjene športne in kulturne prireditve, predvsem pa je poudarek na druženju in sproščenem igranju. TXidi v Zasavju se trudijo, daje skozi vse leto poskrbljeno za sproščenost otrok, vselej pa se izkaže, da je življenjski tempo le prenagel, saj večina otrok preveč časa namenja računalniškim igricam, in kot pravijo strokovnjaki, ki se ukvarjajo z vzgojo otrok, rabijo otroci več sproščenega igranja ter druženja s starši.
SKOZ IGRO GLEDAJO V SVET
Po besedah Francija Končarja, ravnatelja Vrtca Litija, so tudi v desetih litijskih viteških enotah (saj so pred kratkim na novo odprli tudi deseto vrteško enoto Taček v Hotiču) pripravili kopico igralnih dejavnosti za otroke, vzgojiteljice pa so poskrbele tudi za igrice, ki so jih izvajali skupaj s svojimi starši. "Za predšolskega otroka je bolj kot storilnostna naravnanost staršev, češ, da se bo čimprej naučil tujih jezikov ali računalniških igric," je dejal Franci Končar, "pomembno, da so deležni starševske topline in druženja s starši.”
pestro druženje." Morda so v zdajšnjih časih tudi otroci preobremenjeni. S tem, ko otroci skupno s starši preživijo prosti čas, pa se naučijo tudi pristnega medsebojnega komuniciranja, za kar so pri računalniških igricah prikrajšani. Za otroke pa je včasih tudi pomembno, da znajo o stvareh, ki se jim dogajajo, ali ki jih navdušijo, tudi kaj povedati, saj s tem poskrbijo tudi za kvaliteto pogovorov, kar je zlasti pomembno zaradi vzgojnega pomena: da so do drugih pošteni, prijazni, da niso agresivni do sovrstnikov in da se s tem torej tudi učijo razreševati medsebojne probleme, saj so pričakovanja ali zahteve otrok v medsebojnem druženju mnogokrat raznolika.
POGOSTO JIH PREMAGAJO ČUSTVA
Tudi v Vrtcu Hrastnik je bilo v tednu otroka pestro. Ne glede na to, da je letošnja tema tedna otroka: Kako preživimo prosti čas, so organizirali
Zato je predšolsko obdobje za starše najbolj naporno, čeprav se ga potlej najrajši spominjajo. "Za otroke si je treba vzeti čas," je še dejal Franci Končar, "kajti vrtec ni nadomestilo za starše in skupno preživljanje prostega časa je tudi za starše priložnost, da z raznimi zanimivostmi poskrbijo za
številne dejavnosti, ki izhajajo iz interesa otrok. Organizirali pa so tudi umetniški dan, ko so otroci risali, peli in plesali. "Teden otroka smo podnaslovih Sproščujoča jesen," je povedala Slavica Pavlič, ravnateljica Vrtca Hrastnik, "kajti predšolski otroci se učijo prek igre, vendar ni vsaka igra
sproščujoča. Tudi igra s kockami je lahko za otroka neprijetna, če ima naprimer odpor do kock in podobno. Igra je sproščujoča, ko izhaja iz otroka. Če so pa navodila podana s strani odraslega, potem se otrok sicer igra, vendar igra ni sproščena." Poudarila je, da otroci rabijo tudi pozornost sovrstnikov in ne le staršev, vendar se za omenjeno pozornost ne znajo vedno najbolje potruditi. Kajti odrasli so
OTROŠKO SPROŠČENI IN RAZPOSAJENI
Trboveljski vrtečani pa so Teden otroka namenili lutkovnim igricam in raznim zabavnim dejavnostim - igri, petju, plesu ter druženju s starši in vzgojiteljicami. Kot je dejala Marinka Bučar, ravnateljica Vrtca Trbovlje, dejavnosti v vrtcu načrtujejo na tak način, da otrokom v igralnih kotičkih
vajeni, da otroka kdaj pohvalijo, med sovrstniki pa je otrok le redko pohvaljen, zato včasih zapade tudi tako imenovanim slabim vplivom zgolj zato, ker si želi pohvale sovrstnikov.
"Za otroke je pomembna tudi samozavest, sploh pri tistih, ki imajo tremo pred nastopanjem ali nasplošno nimajo dovolj zaupanja vase," je še povedala Slavica Pavlič, "pri predšolskih otrocih namreč ne gre za samovšečnost, marveč za samozavest, ki pa si jo pridobijo tudi z uspehi pri raznih igricah, katere pripravijo vzgojiteljice." Kljub temu, da se vzgoja prične v družinskem krogu, na otroka vpliva tudi okolje ali družba, največ vpliva pa imajo na predšolskega otroka tisti, na katere je čustveno navezan. "V vrtcu ga lahko tudi večkrat popravimo za kakšno napako," je še povedala Pavličeva, "tudi prek raznih pravljic in basni otrokom dajemo pozitivne zglede, vendar bo včasih tudi presenetil in pljunil po tleh, ker to pač počnejo njegovi "vzorniki", ki jih občuduje oziroma je nanje čustveno navezan." Veliko je torej odvisno od družine, ukvarjanja staršev z otrokom, daje tudi prosti čas preživet kvalitetno, pestro in doživeto. Tudi za odraslega prosti čas ni vedno le sedenje pred 'bifejem' ali branje časopisov in revij, marveč so tudi izleti, druženja, saj računalniške igrice marsikdaj prikrajšajo za pristno komunikacijo z drugimi. Kajti komunikacija je tisto, kar privabi k stiku z drugimi in ga mogoče tudi ohranja.
dajejo izbiro različnih igračk, da je otrokova lastna aktivnost tista, ki pripomore k zanimivemu igranju. "Tudi kulturna doživetja, gledališče in športno udejstvovanje otroka navajo k preživljanju prostega časa," je še dejala Bučarjeva, "s tem pa otroci pridobijo tudi delovne navade ter human odnos do drugih."
Čeprav so tudi v zagorski vrtečani zelo pestro preživeli Teden otroka, ter si v okviru druženja s starši ogledali lutkovno predstavo Rdeča kapica ter organizirali kostanjev piknik, likovne dejavnosti, malošolarji pa so se odpravili na jesenovanje na Pohorje, so si za poglavitno šteli, da se otroci ob teh dejavnostih zares zabavajo, da jih zainteresirajo in pritegnejo. "Tisti čas, ko so otroci doma, je prav, da ga preživijo s starši in da si starši vzamejo čas za otroke," je dejala Tanja Starc, ravnateljica Vrtca Zagorje, "vendar je res, da naj starši svoje otroke ne vpisujejo prezgodaj v razne tečaje tujih jezikov in drugih, kajti otrok v predšolskem obdobju rabi več pristne komunikacije, igranja in čustvene topline." Slednje gre sicer na rovaš truda staršev, ampak saj zato pa pravijo, da je starševstvo težka naloga, ki vsebuje veliko razdajanja in posvečanja otrokom, zaradi česar pozneje marsikak otrok reče, daje bilo otroštvo njegov najljubši čas.
Besedilo in slike: Petra Radovič
11.. VINOTOKA 2001
77. Jr. (Tuf:


7/'

So stvari, ki dajejo življenju "vetra". Takšnega, ki včasih prevetri' ustaljene navade ali za kar se ne bi nadejali, da bi nas lahkč omrežilo. Skorajda v stilu osladnih TV-nadaljevank, vendar menda « tudi slednje nastajajo po navdihu iz vsakdanjega življenja. Pha, le kaj je zanimivega na preveč dekoltiranih bluzah ali na frajerskih parfumih? Vse dokler... takorekoč ne postanejo past za nekakšne šibke točke, oziroma ko se ambiciozen arhitekt zaljubi v tisto morasto smotko, ki ne mara arhitekture, ali ko kakšna manekenka spusti pogled do kakšnega 'nepridiprava'. Le kako torej, ko pa nekako ne pristojijo en k drugemu - ko torej niso bodisi obojestransko ambiciozni bodisi obojestransko najlepši.
Dejstvo, da se ubadamo z zunanjim videzom - kaj nam pristoji in kaj ne, kdo je navidez prisrčen in kdo simpatičen in tako dalje, je namreč lahko prijeten povod za hecanje, vse dokler ne poskoči iskrica ljubezni. Ki včasih potlej tudi prevetri kakšna stališča ali mnenja. Kajti dotlej ste pač smatrali, da se zagotovo ne bi zaljubili v "blontnega" ali v takšnega, ki je preveč zagret za šport. Ali bi se pač izognili kakšni preobčutljivki ali kakšni z dioptrijo plus pet. Toda, ko ste se pustili očarati, vas. je naprimer očaral maneken ali manekenka, četudi ste dotlej smatrali, da je videz nepomemben. Tudi v tokratni anketi so anketiranci podebatirali, če so kdaj sanjarili, da bi se zaljubili v manekenko ali manekena. Predvsem zato, ker se jih vse več drzno pojavlja na modnih pistah, in tudi zato, da bi pokramljali o tem, kaj nas privablja in veže na stvari, ki so nam ljube? Že A. Avguštin je dejal: "...ko bi ne bilo prikupnosti v njih in miline, bi nas niti malo ne privlačevale." Ampak mogoče je v zaljubljenosti vseeno kaj modernega, čeprav se ne zaljubiš ravno v manekena ali manekenko.
Besedilo in slike: Petro Radovič

Štefan Možgon, upokojenec, iz Trbovelj:
"Nikoli se mi ni zdelo zanimivo, da bi se zaljubil v manekenko, saj imaš potlej preveč tekmecev in se nehote stalno ubadaš s "konkurenco". Za manekene in manekenke tudi mislim, da niso preveč zvesti."
Julijan Hribar, ključavničar, iz Trbovelj: "Nič ne bi imel proti, če bi se zaljubil v manekenko, saj me pri ženskah navduši tudi urejen in prijeten videz. Če pa bi mi kdo zavidal, da sem očaral manekenko, se na to ne bi kaj dosti oziral."
Sebastijan Tušek, avtomehanik, iz Trbovelj:
"Manekenke zame sploh niso privlačne in mislim, da me ne bi navdušile. Pri puncah sicer opazim zunanjost
in mi morajo biti všeč, da se zaljubim, vendar so pomembne tudi druge vrline."
Maja Brvar, upokojenka, iz Zagorja: "Zunanji izgled človeka je sigurno pomemben, toda pri ljudeh mi največ pomenijo delovne navade in poštenost. Morda so tudi manekeni zanimivi, vendar se lahko v koga zaljubiš tudi zato, ker je simpatičen."
Jošt Rozina, dijak, iz Zagorja: "Oh, sigurno bi rad imel manekenko za svojo punco, saj so manekenke luštne, postavne in družabne."
Ksenija Zupan, knjižničarka, iz Zagorja:
"Kadar se v koga zaljubim, me ne zanima, če je maneken, saj je pomembneje, kako se s kom ujameš. Mogoče so manekeni samozavestni le na odru, zasebno pa niti niso preveč odločni."
Anja
Pungartnik, dijakinja, iz Zagorja:
"Če znajo biti manekeni tudi do drugih simpatični in prijazni, ter če znajo osvajati
punce, potlej bi se zaljubila tudi v manekena."
II.. VINOTOKA 2001
V? j tl n j 3 n fin n	|
USPESNO NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE V OKVIRIH ZAVODA ZA GOZDOVE
V	sredini septembra 2001 so se na rednem letnem posvetu zbrali mentorji študijskih krožkov (ŠK) iz vse Slovenije, ki delujejo v okviru Zavoda za gozdove (ZZG) Slovenije. Srečanje je bilo v zaselku Svibno, zahodno od Radeč.
Uvodni del je vodil in usmerjal predstavnik za stike z javnostjo v ZZG Tone Lesnik, ko je vse pozdravil in spodbudil k besedi najprej goste. Tako je svojem misli izrazil predstavnik Krajevne skupnosti Svibno Boris Brvar. Direktor ZZG Slovenije Andrej Krmavnar je pohvalil mentorja ŠK Svibno Jožeta Praha, in vse skupaj vzpodbudil in zaradi odličnih uspehov obljubil še povečano podporo tovrstnemu delu neformalnega izobraževanja. Besede obarvane z vsem pozitivnim prizvokom pa je izrekel tudi Mik Rajner, vodja OE Brežice, ki mentorja ŠK Svibno podpira v fmančno-spodbudno-motivacijski smislu.
V	drugi točki dnevnega reda pa so na kratko predstavili svoje delo in tudi zaplete mentorji ostalih krožkov. Iz KE Cerknica je svoje delo predstavil Borut Debevec, se iz Občine Dobrepolje "oglasil" Andrej Dolšek, iz Kranja povzel delo Andrej Škrleb, iz KE Rogaška Slatina Ivo Trost in KE Radlje ob Dravi zastopali Jerneja Čodrle in Tonke
Modic.
Krožki se v večini ukvarjajo	z
odpiranjem različnih naravoslovno-učnih poti in pravo presenečenje v tem krogu predstavljajo na Koroškem, ko so obnovili ravno za njihovo področje zlasti v preteklosti značilno dejavnost - cepljenje šintlov.
V	prostoru KS Svibno se je vnelo vse bolj prijetna, družabna klima, ko nas je po jutranji zaspanosti skozi okno obsijalo sonce in so se udeleženci odzvali pokušini sladkih domačih dobrot naše članice Alenke Medved ter se predali domačnosti, ki jo je tvorilo preprosto cvetje zlato rumenih sončnic.
Med vsemi udeleženci pa je nekako tiho, neopazno, vsemu sledila tudi predstavnica Andragoškega centra Slovenije (ACS), mag.Nevenka Bogataj. ŠK-ji so pač oblika neformalnega izobraževanja, ki deluje pod okriljem ACS in udeleženci so jo hočeš nočeš izzvali k pogovoru. Na kratko je povzela dejstvo, da ima center do ŠK v okviiru ZZG tako odprt posluh ravno zaradi njihove izjemne kakovosti in dodala vse najboljše želje tudi za naprej. Izpostavila je tudi eno od svetlih luči tovrstnih odličnih krožkov, ki vsekakor zahtevajo celovitega človeka in v jedru vstopa v EU bomo to gotovo nedvomno krepko potrebovali.
Čisto ob koncu uvodnega dela pa smo do besede prišli še predstavniki ŠK Svibno, ki smo naše, že dveletno, izredno uspešno delovanje prikazali v sliki in besedi. Po izidu prospekta o našem kraju v lanskem letu, se ravno v teh dneh pripravljamo na predstavitev obsežnega, vsebinsko razgibanega vodnika po zgodovinsko-turističnih-gozdnih učnih poteh, ki smo jih pripravili in "raziskali" v Svibnem. Ob vsem 1 tem pa velja poudariti zasluge mentorja Jožeta Praha, ki zna uporabiti vsa plemenita načela ŠK, za uspehe.
Predno smo se poslovili, smo se podali še na pot okoli gradu in polni vtisov smo se prepeljali v Sopoto in se dodobra okrepili v gostišču Celestina.
Na poti okrog gradu
Matej Burkeljc
MEDIJI -DROGA 21. STOLETJA
Če so v časih samoupravljanja pridigali o religiji, češ, da je ta opij za ljudstvo, to danes bolj velja za medije, ki so postali eden glavnih inštrumentov oblasti. V šestdesetih letih so na primer izvedli poskuse na obiskovalcih kinotek, ki so jim med filmsko predstavo predvajali tudi reklamo za določeno brezalkoholno pijačo in sicer s tako frekvenco predvajanja, da človeško oko tega ni zaznalo. Učinek na obiskovalčeve možgane pa je bil še kako dosežen, saj se je prodaja tega izdelka po filmski predstavi skoraj podvojila.
Oblast, oziroma s kapitalom oboroženi oligarhi so to spoznali že dokaj zgodaj. Tako, da so mediji zelo hitro postali krotilci in usmerjevalci črede, ki ji zelo radi pravimo tudi civilizacija. Če za primer vzamemo ZDA, ki naj bi predstavljale višek demokracije in vrednot (v resnici pa predstavlja konzervativno netolerantno družbo) lahko vidimo, kako množični mediji oblikujejo in ustvarjajo javno mnenje, ki se mora seveda skladati s cilji oblastnikov oziroma kapitala, ki poganja motorje kapitalizma.
Čisto konkreten primer je bila ameriška invazija na Kuvajt in Irak, kjer je CNN neprestano poročal o (seveda zelo cenzurirano in enostransko) dogajanjih na bojišču. Ali pa zadnji dogodki v ZDA, ko je na skoraj vsakem posnetku plapolala ameriška zastava ali pa transparent GOD BLESS AMERICA. Po drugi strani pa je le malokrat v javnost prodrl intervju z Američani, ki so preživeli teroristični napad in javno kritizirali ameriško vmešavanje v notranje zadeve na Bližnjem Vzhodu. Medtem, ko je moč na vsakih nekaj minut zaslediti proameriška podpihovanja javnosti.
Svetovno medmrežje je nekaj časa predstavljalo pravi alternativni medij. Omogočen je bil prost pretok idej in življenjskih nazorov. V zadnjem času pa se tudi v medmrežni surferski sceni podatke in objave čedalje bolj cenzurira, vseeno pa internet še zmeraj (vsaj zaenkrat) ostaja alternativni medij pa čeprav CIA neprestano kontrolira in filtrira podatke, poslane po medmrežju. Druga alternativa pa je seveda medijska gverila! Mreža v mreži, v kateri se vrstijo underground časopisi, založbe in gverilske alternativne radijske postaje, ki ponujajo alternativo cenzuriranemu tisku in ostalim medijem. Njihova slabost pa je, da pokrivajo le določen spekter svetovnega prebivalstva.
O medijih je bilo res napisanega že ogromno. Tu si posebno mesto zasluži eden največjih svetovnih filozofov in lingvistov Noah Chomsky, s svojo kritiko o medijih in sedanji svetovni ureditvi. Naj bodo mediji takšni ali drugačni, neizpodbitna resnica je, da "NIKOLI NE SMETE VERJETI VSEMU, KAR VIDITE ALI SLIŠITE V MEDIJIH!"
Mogoče je tudi ta članek del svetovne zarote velikega brata!?
Tatjano Polrpln
II.. VINOTOKA 2001
Andro Ocvirk
Radeče papir
Paradni konj radeške doline, tovarna Radeče papir ima novo vodstvo. Prav zato smo po spremembah na krmilu podjetja za nekaj pojasnil in odgovorov prosili novega generalnega direktorja Andra Ocvirka.
Za tiste, ki so pozabili kdo je Andro Ocvirk povejmo, daje bil v času Branka Mikuliča eden od treh članov zveznega izvršnega sveta Jugoslavije, v času Peterletove vlade minister v njej in konec koncev tudi direktor Leka.
Kako poslujete in kako vidite vi trenutno stanje v podjetju ?
Pri poslovanju so prav gotovo pomembni rezultati. Tekoče poslujemo brez izgube, imamo pa zelo velike težave z likvidnostjo zaradi ogromne obremenitve še iz prejšnjih let, od leta 1997 dalje. Seveda rešitve ne bo brez ljudi, ki so v proizvodnji in prodaji ter vodilne ekipe, ki je pričela z delom v začetku tega leta. V njej so Edi Grilc odgovoren za trženje in marketing, za nabavo Anton Ahac in kontrolo Edvard Brilej.
Mislite, da vam bo uspelo “spraviti pod streho" letošnji načrt proizvodnje in prodaje?
Letošnji načrt bomo uspeli spraviti pod streho.
Glede na vaše ambiciozne načrte spraviti podjetje na večjo storilnost in predvsem na noge, vam bo glede na zastarelost strojev in proizvodnje to uspelo?
Zagotovo je pri tem bila najpomembnejša stvar vložiti in sanirati tehnično-tehnološki nivo tovarne, kar ni bilo storjeno v zadnjih desetih letih, v času tranzicije, ko so se druge sorodne papirnice rekonstruirale, v bistvu obnovile svoj tehnološki park. Žal tu ni bili narejenega skoraj nič in to je največji problem in največja obremenitev, ki nas čaka - posodobiti obstoječe tehnično- proizvodnje kapacitete. Seveda pa bo potrebna istočasno posodobitev v smeri tržne niše v kateri lahko dolgoročno računamo na določen tržni prostor. Kajti le tako bomo uspešni v primerjavi s svetovnimi velikani, ki se bodo pojavljali v Evropi in na njenem tržišču.
Glede na to daje bila težnja prejšnjega podjetja odprodati dele podjetja, kakšni pa so vaši načrti. Boste obdržali vse te enote v enovitem podjetju?
Bilo je precej prodanega, se pravi del Ipre prodan podjetju Kuverta, tako da je od Ipre ostal le manjši del. Potem je bila v načrtu
J. J J. tl rij. Vr| (J.
z novim vodstvom in smelimi
načrti
prodaja Muflona, no mi smo do sedaj prodali samo trgovino, katera ne sodi v osnovno dejavnost podjetja, saj v bistvu ne moremo konkurirati in tudi ne bomo konkurirali našim kupcem. Poleg tega pa je trgovina bila tudi nerentabilna. Terminski plan za združitev Muflona in Ipre kot invalidskega podjetja že teče, kjer naj bi bil združen program obstoječe Ipre in grafični program, plus proizvodnja samolepilnih etiket. Novo podjetje bo imelo status invalidskega podjetja. Vemo da je bil v osemdesetih leti ta program izredno profitabilen
-	seveda ob 100 odstotni izkoriščenosti kapacitet
-	danes so izkoriščene le 10 - 20 odstotno. Prva stvar je torej tržno prodati te kapacitete in prav zaradi tega smo postavili novo organizacijo, dobili nove kadre in seveda nov pristop do dela. Tega bo več, ko bomo to plasirati na slovenski trg in seveda na trge, kjer smo bili premalo prisotni.
Vam bo glede na to, da je bil do sedaj stroj 5 najbolj sodoben stroj, uspelo le-tcga tudi tržno uporabiti?
Ključna stvar v Radeče papirju je prodaja kapacitet Muflona in kapacitete stroja 5, predvsem tržnega dela. Dobro ste ugotovili, da je bila zadnja investicija stroj za proizvodnjo vrednostnih papirjev in odkar se je Topčider sesedel, ta stroj nima pravega programa in če nima pravega programa, je brez pomena. Prav zato smo postavili team, ki mora v tržiti ves segment vrednostnih papirjev, saj mi ne moremo tržiti le papirje za proizvodnjo denarja. Tu so še papirji z vodnim tiskom in drugi papirji, ki jih uporabljajojo za vrednostni papir, kjer dosežemo nekoliko višje cene.
Ta del programa bomo razvili in poskušali zapolniti kapacitete tega stroja. Samo to je rešitev. Vem pa, da je v drugih državah ta produkt možno plasirati in mislim, da bomo tu uspeli, seveda s tem da se vračamo tudi k proizvodnji papirja za denar, kajti računamo, da bomo izdelovali papir za slovenski denar in potne liste, da dobimo občasno tudi možnost proizvodnje za drugam. Seveda pa poskušamo priti skupaj s ZIL - om in tudi za njih pričeti izdelovati papirje.
Pri takih spremembah je potrebno - ali spremeniti način proizvodnje ali pa pričeti s
izobraževanjem delavcev. Bo prišlo do kakšnih reorganizacij, številčno kadrovskih sprememb?
Trenutno imamo 370 zaposlenih oz. 385, se pravi bistvenih sprememb ne bo glede na kapacitete. Govorimo o 15 ljudeh, vendar bomo te kapacitete zaposliti in druga stvar, ki je ključna, je, da bomo začeli izobraževati določene kadre z določenimi programi in koncepti, kijih uporabljajo tudi druge firme. Brez šolanja in večjega napredka ni večanja produktivnosti.
Imate kakšen dolgoročnejši načrt zviševanja proizvodnje in produktivnosti?
Kar se tiče dolgoročnejšega načrta, sem prej že omenil trženje programov vrednostnih papirjev in programov Muflona in drugi tehnični načrti, kamor sodi modernizacija obstoječih strojev za izdelovanje kopirnega papirja sočasno s spremembo strukture v kvaliteti papirja in pa vlaganja v proizvodnjo. Številčno pa v celotnem podjetju pomeni, da realizacijo z 8,4 milijarde, kolikor na bi realizirali letos, dvignemo v dveh letih na 12 milijard tolarjev. Seveda pa naj povem še to, da sta stroja 2 in 3 popolnoma zasedena in njuna proizvodnja že prodana. Seveda pa kot sem že omenil, brez trženja obeh drugih programov (Muflona in stroja 5) ne bo šlo.
Glede na to, da se je kar nekaj let govorilo o združevanju ali združenem nastopu lesno-papirne industrije v Sloveniji, me zanima, se vam zdi slednje še smiselno?
Mislim, da to združenje ne bi imeli kakšne pomembnejše poslovne funkcije. Govoriti o ideji o združeni papirni industriji je bilo pomembno leta 1995. Po petih letih iz ideje ni nastalo ničesar in danes mislim, da je že prepozno. Delno je v državni lasti del Radeč, Goričane in Paloma, tako da je tu združenje povsem odveč.
Ste se navadili na Radeče oz. kaj vi menite o Radečah?
Mislim da so Radeče zelo navezane na Papirnico. Popolnoma razumem, glede na to, da se je razvoj papirja v Sloveniji pričel prav tu, v Radečah, da tudi ljudi zanima kaj bo s Papirnico. Ob vsej tej zgodovini pa sem razočaran, da v tem času v papirnici ni prišlo do novosti.
Rudi Špan


Zlatko Kavčič: "Navdušen sem
nad Loko"
Ob otvoritvi razstave del s S.Krearta sem izkoristil priliko in poprosil da nam nekaj zanimivosti odkrije sam mojster tolkal Zlatko Kavčič.
Na otvoritvi razstave ste s svojimi Improvizacijami za tolkala dokazali mojstrstvo v glasbenem izražanju. Kaj ste in kako izrazili svoj pogled na razstavo?
Vsak instrument ima posebej možnost izražanja. Tolkala niso toliko respektirana v smislu izražanja, ampak, če imaš dovolj izkušenj, znanja lahko narediš fantastične stvari. Kot si videl, lahko uporabiš samo določene zvoke in iz činele ali lonca izvabiš ven cele melodije - "over tone" - bi se reklo, kup ritmičnih potez v bistvu lahko poveš zgodbice s čisto minimalnimi predmeti, kot je recimo lonček za juhico iz Španije. Samo potem je to stvar znanja -mislim moraš poznati material s katerim upravljaš, ter seveda znanje in vizija v tvoji glavi - to je zelo važno.
Kaj je zate lažje, se z glasbo izražati na razstavi pred slikami ali narediti svoje videpje-slišanje kar tako na odru?
Vsaka stvar zame je različna. Razstave imajo svoj čar, oder ima svoj čar, tako, da osebno ne ločim med težjim in lažjim. Lahko je stvar inspiracije in če imaš inspiracijo, potem pri meni ni nobene prioritete, ali je to oder ali razstava. Važno je, da nekaj narediš, komentiraš sliko in potem gre glasba in slike do poslušalca prisotnega v trenutku, ko to izvajaš.
Glede na to,da so bili bobnarji dolga leta potisnjeni v ozadje, kakšno je stanje v tem trenutku?
Bobnarji niso bili nikoli stilistično potisnjeni v ozadje. Stil in življenje v letu 1940 se razlikuje od današnjega. Stvari se spreminjajo s časom, saj, če je leta 1940 eden pomembnejših bobnarjev Gene Krupa prvi uvedel inovacijo na bobnih, Kenny Clark je uvedel prvo sinkopo na bas bobnu, da niso igrali štiri - kot pravijo amerikanci - four on the flour. Vsak dober bobnarje dodal svoje kreativne zadeve in danes je to razvito do stopnje, kjer po mojem mnenju o tolkalih, so bobnarji pač bobnarji in so glasbeniki, ki pišejo skladbe, obvladajo cel kup znanja o glasbi in tolkalih in se izražajo v popolni poliritmični, polifonični luči. To pa je za stare, izrecno za prejšnje generacije, malo čudno, saj je vsa generacija vajena svvinga v smislu izredno trdega ritma. Swing je tudi važna beseda in bo vedno imela prednost v glasbi, ampak danes jo bobnarji obarvajo različno -ritmično, poliritmično, dinamično in so se razvili v izredno kompleksne tolkaliste .
Kaj se je v času od najinega pogovora na lanskem Kreartu, dogajalo s teboj?
V tem času sem posnel nove CD-je, bile so odlične kritike - CD od plošče s Maurom Negrijem v časopisih kot Jazz Weekly. Lani sem
se celo leto trudil na projektu v Cankarjevem domu pod naslovom Zlati čoln na poezijo in življenje Srečka Kosovela, kjer mi je šlo dosti časa, stvar pa je bila izvedena v januarju letos. Th sem bil izredno srečen, ker je šlo skozi, saj je bilo delo mučno in sem pridobil glasbenike kot so Steve Lacy, Paul McCandless. Seveda bo ta CD izšel v letu 2002, kar se tiče časopisov pa so bili korektni pri poročanju in komentarjih. Priznati moram, da sem bil prijetno presenečen, saj glasba ima svojo težo. Mislim, da ko bo CD zunaj, bodo poznavalci še bolj presenečeni. Poleg teh projektov sem naredil še druge v Italiji,eden takih bo pričel teči konec tega leta pod naslovom Emocijska igrišča s pevskim zborom in Matjažem Ščekom. Z njim smo že na samem začetku v Italiji poželi izredne kritike ljudi in prodanost teatrov je, kar je čudež, velika. Seveda poskušamo takšno stvar narediti tudi v Sloveniji. Za ostalo pač delaš kamor te povabijo. Kruh si pač služim v tujini, na projektih, ki jih delam sam ali pa v skupini, večinoma v Italiji.
Kaj misliš o vračanjih starih mačkov v Evropo? Kako so sprejeli tebe v tujini?
Če'najprej odgovorim na vprašanje vračanja starih mačkov, npr. Maxa Roacha. V Ameriki je bilo po drugi svetovni vojni znano, da so glasbeniki - jazzisti črnci, imeli težave z nastopi zaradi rasizma, prohibicije in še s čim, tako da je dosti glasbenikov kot Steve Lacy in Johnny Griffin preselili v Pariz, saj so se V Evropi so jih priznali kot umetnike .Celo Art Blakey in Charley Parker preden sta šla nazaj v New York, prekrižarila Evropo, kar je po mojem, tipičen nagon človeka - ne samo glasbenika - če nisi zaželjen v državi, potem si pač poiščeš drugo. Kar se tiče mene - problem je isti - sem pač šel, ko sem bil star osemnajst let zaradi več razlogov, predvsem bivše Jugoslavije. Ne objokujem teh momentov, ker je bil moj cilj naučiti se čim več ter čim več posrkati. Vrnil sem se, sicer po čudni poti, ampak sem tukaj že več kot deset let. Včasih so čudne stvari, ki se dogajajo pri nas. Samo pri nas še vedno obstaja tista institucionalna zadeva in če si pri koritu, boš več delal, če nisi... To je ta kontinuiteta, je konstantna. Jaz tega ne morem spremeniti z nobenim svojim načinom. Da bi šel v Ljubljano in se kregal? Meni je pomembno ustvariti glasbo, čim boljšo, in če Bog da, bodo tudi pri nas čez nekaj časa dojeli, imam občutek da prihaja na boljše, ker so ljudje ugotovili in glasbeniki sami vedo, da je recept za uspeh -tvoj zvok, kvaliteta. Slovenija je premajhna, da bi se nekako preživel s kreativnostjo, nemogoče, skoraj nemogoče. Tako pač poizkušam narediti čimboljšo glasbo, le tako uspem v tujini.
Na žalost ne uspem biti povsod, kamor me povabijo - Cest la vie - kaj hočem.
rJ.
Glasbene novičke:
TORNADO PRIHAJA!
Takšen je naslov velike študentske fešte, ki se bo zgodila 25.10.2001, v dvorani Kodeljevo v Ljubljani. Z veseljem vas obveščamo, da se bodo predstavili TABU, NUDE in nove moči VOGURT in LUNAPARK. Ta dogodek bodo izkoristili za predstavitev nove plošče skupine Vogurt, Brez kisika.
R0KNBAND!
Se še spomnite odličnega videospota za pesem Tina, v režiji Vena Jemeršiča? Spot je nominiran za video leta, glasbene oddaje Videospotnice. V kratkem pa pričakujemo tudi novi video za pesem Baby, baby, o katerem smo že poročali, pa vseeno še nekaj besed. Snemali so v marini Portorož, večina kadrov je posneta na idilični, leseni, 60 letni barki. Poleg fantov iz skupine je v spotu nastopilo tudi pet simpatičnih deklet, ki si jih lahko ogledate tudi na spletni strani www.avdiciia.com . Nekaj prizorov je bilo kar vročih, vroča pa sta tudi postavna mladca Blaž ( ki je drugače pri Roknbandu tehnik) in Milan, ki pa v fitness centru poučuje tae bo. Brez zapletov tudi ni šlo. Rok je izgubil dragocen prstan, ki mu je zelo veliko pomenil, zato je poštenemu najditelju obljubil nagrado.
PREMIERE VIDEOSPOTOV!
Premiera videospota skupine Tabu -Lahko sem srce, bo to nedeljo, v oddaji Popnroll na Kanalu A. V spotu je namesto kaskaderja Roka Cvetkova, nastopil tudi zelo uspešen kaskader Miha Rihter.
V isti oddaji, bo gostovala tudi Tinkara Kovač, ki bo predstavila videospot Slepa sreča.
Pripravil: Luka Groboljiek ml.
RAZSTAVA GLASBIL V KNJIŽNICI
V času od 17. do 27.septembra je potekala v mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja skpinska razstava izdelkov učencev Osnovne šole Trbovlje. Tokrat so se učenci predstavili z glasbili, ki so jih sami izdelali iz raznih odpadnih vrst materiala, deloma tudi v miniaturni izvedbi in obliki. Predstavili so tako trobila, pihala, kakor tudi godala, tolkala in še kaj. Zelo zanimivo in hvalevredno.
IL
RAZSTAVA DELSLIKARJEV ZASAVJA V HRASTNIKU
Območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti v Trbovljah, pripravlja sredi oktobra medobmočno razstavo likovnih del odraslih likovnikov z območja Litije, Zagorja, Trbovelj in Hrastnika. Razstava bo v Likovni galeriji Delavskega doma Hrastnik na Logu. Tema razstavljenih del bo "Zasavje-krajina". Likovna dela bo po strokovni plati ocenil akademski slikar Branko Klanjgr, ki bo opravil tudi izbor del, ki pridejo v poštev za razstavo.
IL
R6EFTI





INFORMACIJE
NA
OV 56-64- S50
^ gotovinski popust 7 ^ /q tja zimske pnevmatike "'O; orf /5.9. d« /5./0. 2001
m
q/ popust pri montaži zimskih V pnevmatik, odkupljenih pri nas
T z gotovino!!!!!!!!!
OBIŠČITE NAS ALI PA NAS POKLIČITE!
TELEFON:
03/ 56 31 830	DELA VNIK
03/ 56 31832	i*« SmČnti* VUZlljo!. pon.-pet.: #-12*
GSM:	It-It
041/ 704 663	sobota: 8*-12*
ARI OPTIKA d.d. poslovalnica: 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 03/56-21-253 poslovalnica: Zdravstveni domTrbovlje Rudaska 21, tel.: 03/56-29-041	*	Velika izbira okvirjev za očala *	Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajalcev *	Etuiji za očala *	Povečevalne lupe *	Športna in sončna očala *	Drobna usnjena galanterija Obiščite nas in se prepričajte!
ELKOPLAST	
Bevško 2, Trbovlje, tel.: 03/5626-466 odpiralni čas: od 7.00 do 19.00 ure.
DEKOR, Obrtniška ulica 11, Trbovlje, tel.: 03/5621-108 odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure.
Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij
S1V1UA ANA
Oblecite svoje ideje!
GSM: 041/395 301
AVTOPREVOZNIK
Franc Ravnikar, NAROF 32, 1411 IZLAKE Telefon: 03 56-73-615, GSM: 041/405-828
Sodelujte v dobrodelni akciji Slovenske karitas
Dobrota opogumlja
Vaša dobrota vrača upanje ljudem v stiski.
Karitas +	Tei.: (on 23 23186
www.karitas.si
Informacije in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si
TOPLI OKTOBER V JUŽNI DALMACIJI
DUBROVNIK: od 27.10.do 31.10.01(4 dni) OD 16.500 DO 36.400 SIT Od 27.10 do 4.11.01 (7 dni) OD 33.000 DO 72.800 SIT
KORČULA- PLAČAŠ 7 BIVAŠ 13 DNI
Brezplačno 6 dni počitnic »ali inclucisve« hoteL MARCO POLO SAMO 50.100 SIT (tt-2.100)
Posebne ugodnosti za seiyorje!Ob plačilu 7 oz.6-dnevnih počitnic na Korčuli z letalskim prevozom za odhode 14.10. in 21.10.2001.
MARTaAJOVAAOB NA ZREŠKEM POHORJU ŽE ZA 9.850 SIT-lO.november £G-£Rf Madžarska)
IZLET V ZIBELKO TOKAJA 9.-11.november samo 31.500 SIT GRADOVI LUDVIKA II.BAVARSKEGA 20. do 21.10.2001 že za neverjetnih 20.999 SIT LENTI nakupovalni izleti ob sobotah 3.000,00 / osebo
NA VOLJO SO NOVI KATALOGI ZIMA 2001/2002 ! Lahko pa si že rezervirate silvestrovanje v Franciji.
NOVOLETNI PRAZNIKI-HOTELI PALAČE PORTOROŽ. Ugodni 4 in 5- dnevni paketi od 28.12.do 2.1.2002
ODPIRALNI ČAS:
Agencija Zagorje: PONEDELJEK - PETEK 06:00 - 16:00 SOBOTA09:00 - 12:00
Agencija Trbovlje: PONEDELJEK - PETEK07:00 - 18:00 SOBOTA08:00 - 12:00
nnpVANJA 'N-
jp pzrrpVANJA z ^TL^KMPh-
PREŽIVITE PRIJETNO POPOLDNE ALI VIKEND V
ZDRAVILIŠČU LAŠKO
Vabljeni:
• v notranji in zunanji termalni bazen (od pon. do petka popoldanska rekreacija v notranjem bazenu ob 17.00 in 19.00, aqua-aerobika ob torkih ob 17.00, nudimo tudi kopanja s kosilom, večerjo ali pizzo)
•v savna center, ki se razprostira na 500 m,, v njem pa lahko obiščete savno tisoč in ene noči, rimsko kopel, savno na prostem v hišicah iz brun, klasično finsko in turško savno, kristalno finsko savno, notranji in zunanji termalni bazen, prijetna počivališča
•v Center zdravja in lepote s kozmetičnim salonom, Dianinimi in Apolonovimi kopelmi, bisernimi in zeliščnimi kopelmi, prostori za masaže in pedikuro
• v sodoben fitnes center s kardio linijo in aparati, ki pokrivajo vse mišične skupine
•na .REKREACIJOtorek in četrtek ob 18.00 AEROBIKApon. in sreda ob 17.45 TAEBOpon. in sreda ob 19.15
Naslov:
ZDRAVILIŠČE LAŠKO Medicina in turizem d.d.,
Zdraviliška c. 4, 3270 LAŠKO Tel. 03 7345 122, Fax: 03 7345 298,
BREZPLAČNA OBJAVA


:vriTi3T,nTn
UMRLA FILMSKA IGRALKA ANICA BORUSAK - SUKOVA
Dne 22.julija 2001 je v Pragi na Češkem umrla ena prvih, če ne morda celo prva slovenska poklicna filmska igralka, Anica Borušak iz Trbovelj. Njeno življenje se je izteklo v njenem stotem letu življenja. Rojena je bila 19.decembra	1901 v
Trbovljah, očetu Marku Borušaku, znanemu urarju, fotografu in tehniku. Zanj je značilno in znano, da je izdelal prvi dinamo, s katerim je v Trbovljah leta 1900 zasvetila prva električna žarnica. Lahko rečemo, da je bil pobudnik in začetnik elektrifikacije Trbovelj, v prvi vrsti rudnika Trbovlje.
Anica Borušak se je uveljavila
na domačem odru, predvsem v predvojnem Društvenem domu, sedanjem Domu svobode na Trgu Franca Fakina, kot izvrstna" gledališka igralka. Ob tem je treba omeniti, da jo je pritegoval film, zato se je vpisala v takratno filmsko šolo. Njen talent so opazili tudi ljudje izven Trbovelj in jo povabili k filmu. Odločila se je leta 1926 za filmsko kariero in odpotovala v berlin k takratni nemški filmski družbi. V Sloveniji oziroma Jugoslaviji takrat te možnosti ni bilo. V tistih letih so bili filmi še nemi, sodelovala pa je tudi kasneje v zvočnih filmih. Njena filmska pot je bila zelo težka, ker je priznala svojim domačim, ko jim je sporočila, kako težak boj za obstanek bije, vendar je hotela doseči svoj cilj. V Trbovlje se je k domačim vračala občasno, tudi v povojnem času se je oglašala doma, predvsem pa je rada letovala ob Jadranu.
Potem, ko se je poročila in dobila ime po možu Anica Sukova, se je preselila na Češko v Prago. Toda še vedno je ostala tesno povezana s Slovenijo, kar je dokazovala tudi v praksi s svojimi različnimi dejavnostmi. Po končani vojni leta 1945 seje
vključila v razne akcije za obnovo svoje domovine. Sloveniji je pomagala na noge na različne načine. V svojem stanovanju v Pragi je pogosto gostila in vodila razne slovenske državne in republiške delegacije, ki so prihajaje v Prago po državniški, gospodarski, kulturni plati. Za gledališča v Ljubljani pa je poskrbela razno gledališko opremo. K temu delu je pritegnila tudi svojega moža pa tudi druge znance in prijatelje iz raznih vplivnih krogov na češkem oziroma takratni Čehoslovaški. Žal je zelo dobrega moža izgubila leta 1987 in dostikrat je povedala, da je z njim živela zelo srečno življenje. Od tega leta dalje pa vse do svoje smrti je živela v bolnišnici za ostarele in bolne ljudi v Pragi. Imela je namreč zlomljeno hrbtenico, ki je ni bilo moč pozdraviti. Kolikor je znano, kakšnih spominov ni zapisala ali objavila. Zadnja leta jo je zapuščal tudi spomin, tako da ni mogla povedati v katerih filmih vse je igrala. Nastopala pa je tudi kot pevka. Lahko pa rečemo, da je bila Anica Borušak, poročena Sukova z umetniškim filmskim imenom Nju Michailowa, ena prvih če ne celo morda prva
slovenska filmska igralka. V Sloveniji je bolj znana igralka Ita Rina (Ida Kravanja 1907-1979), ki naj bi bila prva slovenska filmska igralka.
Doslej ni znano, da bi slovenska filmska kronika ali zgodovina kdaj njo omenjala. Za stalno se v Trbovlje ni vrnila, pač pa je svojce večkrat obiskala dokler je to zmogla. In tudi svojci iz Trbovelj so jo večkrat obiskovali. Po avtomobilski nesreči svojih obiskov v domovini ni več zmogla, prikovana je bila na posteljo do zadnjega. Vendar je vedno in povsod povedala, da je Slovenka, doma iz Trbovelj. In dokler je mogla in zmogla je svoji dpmovini pomagala na več načinov. Pokojne Anice Borušak se pogosto spominjajo predvsem še starejši Trboveljčani. Zato bo ostala zapisana in v spominu kot ena	najzanimivejših
Trboveljčank, ki je ponesla svoje ime in ime svojega domačega kraja v širni svet. Dosegla pa je tudi zelo častitljivo starost nekaj dni manj kot sto let.
Tine Lenarčič
		(2^
	m	
Sonce
Srečko v ponedeljek 'šprica' šolo in v torek učiteljici predloži opravičilo, na katerem piše: Vsega je krivo sonce. Učiteljica se malce zamisli, zatem pa povpraša Srečkota, kaj je s tem mislil. "Veste, tfšica, v nedeljo sem se predolgo sončil, zato včeraj zaradi opeklin nisem mogel priti v šolo." "Pa kontrolna iz matematike, ki smo jo včeraj pisali?" vpraša učiteljica. "Ah, tfšica," odvrne Srečko, "saj se bom še danes popoldne na bazenu učil, da bom lahko v sredo ustno odgovarjal."
Špeh
Sanja zaupa Janji, da ne mara Špeha. "Le zakaj ne, saj je povsem okusen," je prepričljiva Janja. "Ah, ne razumeš, jaz imam preveč Špeha, pa bi rada shujšala," se zasmeji Sanja.
Puberteta
Janko, Stanko in Marko se pogovarjajo o puberteti. "V puberteti si, ko si zaljubljen," reče Janko. "Kje pa, v puberteti si, ko si zaljubljen in upaš to povedati punci, ki ti je všeč," reče Stanko. "Kje pa, fanta, v puberteti si, ko se ne bojiš stopiti pred očeta punce, ki jo osvajaš," reče Marko.
ali bi razdrli prijateljstvo in poskušali, kateri ga bo uspelo osvojiti. Sonja je bolj korajžna, zato se zlaže Manji, da ji je Gorazd povedal, kako mu je Manja že večkrat pisala. Toda tudi Manja hoče nekaj upanja zase, zato se zlaže: "Ha, to se ti je le sanjalo, saj me je Gorazd na šolskem hodniku že večkrat spotaknil, ker bi rad govoril z mano."
Sanj^
Sonja in Manja razpredajo o Gorazdu. Nekega dne Gorazd izve, da je všeč obema sošolkama. Vendar slednje Sonji in Manji ni všeč ter ne vesta
Malo jaz in malo ti - tok6 se druženje začne, (slika: RR.)
Manekenka
Mihec pride v šolo ves potolčen. "Kaj se ti je zgodilo?" sprašujejo sošolci. "Ah, saj poznate tisto manekenko iz sosednje ulice...," odvme Mihec. "Pa menda ne boš dejal, da sta trčila s kolesom?" so radovedni sošolci. "Kje pa, zaradi nje sem spregledal rdečo luč na semaforju," pove Mihec.
Zbrala: HL
	m	
		
II.. VINOTOKA 2001
J (S j j &

rT j' r; X'
;;>S
T ^
ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE
PERUNIKA
V	knjigi Zdravilne rastline na slovenskem lahko preberemo, da peruniki nekaj časa niso posvečali posebne pozornosti v zdravilstvu. Olje iz korenike z vonjem po vijolicah ter sluzi so večinoma uporabljali le v kozmetiki. V starih zeliščarskih knjigah pa lahko preberemo, da pospešuje izločanje urina, odpravlja kamne, vpliva na mesečno krvavenje, blaži črevesne krče, ubija črve in prinaša dobro spanje. V homeopatiji pa se je ohranila uporaba različnih vrst perunike pri migreni. Sveta Hildegarda je bila prepričana, da ilirska perunika blaži moški spolni nagon.
V	zadnjem času so ugotovili, da ilirska perunika vsebuje učinkovine, ki delajo podobno kot estrogeni, kar potrjuje
dognanja iz srednjega veka. Ilirska perunika raste po kraških kamnitih pobočjih, druge vrste z debelimi korenikami gojimo po vrtovih. Nabiramo podzemna stebla, jih olupimo in dobro posušimo. Posušena droga ima slaboten vonj, nekoliko moknat in rahlo sluznat okus. Droga perunike vsebuje eterična olja, veliko škroba, nekaj olja. sladkorja in sluzi. Droga ima blag učinek pri kašlju (je nemalokrat sestavni del čajnih mešanic proti kašlju). Zaradi sluzi, sojo dajali majhnim otrokom pri vnetju dlesni, ko so dobivali zobe. Po novi analizi učinkovin je učinkovita pri ginekoloških obolenjih, pri predmenstrualnem sindromu, v klimakteriju, pri migreni ter pri depresijah. Pripravki iz perunike lajšajo hormonske težave brez nezaželenih učinkov.
NAVADNI RAKITOVEC
Velja za eno najbolj raziskanih rastlin glede količine vitamina C v povezavi z rastiščem, nadmorsko višino, podnebnimi razmerami in stopnjo zorenja. Ker je sposobna uspevati na tleh do nadmorske višine 4000 m, jo gojijo v velikih predelih severne Evropa (Finska) in Azije (Sibirija, Kitajska), kjer je glavni vir vitamina C.
Uporabljamo rumene ali oranžne plodove, predelane v marmelado in sokove, redko posušene. Količina vitamina C je v septembru največja. Raste po prodiščih in prodnatih obrežjih rek (Drava9, gojijo pa ga v Savinjski dolini. Dobro uspeva tudi v vrtu. Olje iz plodov deluje proti vnetjem, baktericidno in ščiti kožo. Uporabljajo
ga za celjenje opeklin, operativnih brazgotin in v kozmetiki. Olje iz semen ščiti jetra pred škodljivimi snovmi, preprečuje nastanek krvnih strdkov. Olje iz oplodja in semen celi želodčni čir. Flavonoidi povečajo črpalno moč srca, elastičnost ožilja in znižujejo periferni krvni tlak. Delujejo tudi stimulativno na imunski sistem in preprečujejo nastanek tumorjev. V drogi sta poleg vitamina C še vitamin E in B karoten. Sadne kisline delujejo rahlo odvajalno.
Kdor le more, naj navadni rakitovec, ki pri nas ni prav razširjen, posadi v vrtno živo mejo in si sam iz ne povsem zrelih plodov pripravi marmelado in sokove.
Pripravil Igor Goste
ta firbčna	tafirbčna	tafirbčna	tafirbčna	tafirbčna	la firbčna	tafirbčna
POD KOŽO SMO VSI....
IGOR TRAMPUŽ IMA RAD LIMONADO
Igorja verjetno mnogi še najbolj poznate po tem, da predseduje društvu SPIN, mnogi pa se ga verjetno spomnite kot odličnega nogometnega vratarja. Sicer pa je Igor zaposlen v EJV Elektroprom-u. Pravi, da je srečno poročen, tudi zato največ časa preživi skupaj z ženo in hčerko Tano. Seveda pa brez badmintona in smučanje ne gre.
1.	Kako vas kličejo prijateljice?
Krompirček.
2.	Kdaj in kje ste rojeni?
V	Trbovljah, ko sta se ati in mami odločila, da bosta imela sinčka Igorja.
3.	Kaj menite, da nikoli ni bilo in nikoli ne bo?
Pravičnosti.
4.	Vaš najljubši pregovor?
Kdor prej pride, prej melje.
5.	Katero stranko ali koga ste volili na zadnjih volitvah? Nobeno in nobenega.
6.	Če bi ugotovili, da imate le še dan življenja, kje in s kom bi ga preživeli?
Na smučanju z ženo in hčerkico Tano.
7.	Brez katerih treh stvari vam bi bilo najbolj dolgčas? Brez športa, družine in športa.
8.	Vaša najljubša jed in pijača?
Testenine in sladkarija ter limonada.
9.S katero osebo bi šli najrajši na večerjo, pa vas še ni povabila?
Z županom.
lO.Kaj vam pomeni več- dobra jed ali dober sex?
Brez obeh' se ne da živet’.
11 .Kako to, da ste kopačke zamenjali za badminton lopar?
V	telovadnici si celo zimo na suhem.
Igor Gošle
DNEVNIK
TRGATEV, TAKSI SLUŽBA IN ŠE KAJ
Ponedeljek / Po napornem vikendu, katerega osrednji dogodek je bil trgatev v Lendavskih goricah, se v ponedeljek zjutraj z veliko vnemo lotim novega tedna. Pred odhodom v službo prebudim še otroka, ki se novega tedna lotita z malo manjšo vnemo, vendar pa je po nekajminutnem premagovanju zaspanosti vse v ustaljenih tirnicah. Petletno hčerko spotoma odpeljem v vrtec, naš tretješolec pa ima do odhoda v šolo še nekaj minut rezerve.

V službi se najprej zvrstijo že vnaprej napovedanimi sestanki, na katerih obravnavamo projekt medobčinskega ravnanja z odpadi, prostorsko problematiko Mladinskega centra Trbovlje, kije v fazi ustanavljanja in problematiko povečanja cen v vrtcih. Med temi sestanki se ukvarjam s problemi, s katerimi se zaposleni srečujejo pri delu in se borim s kupom pošte, ki se nabira na moji mizi. Poleg tega vladajo v tem tednu v občinski stavbi izredne razmere. Po šestdesetih letih, odkar je bila stavba zgrajena, bomo končno uspeli zamenjati povsem dotrajana okna. Zaradi teh del se celotni oddelki začasno selijo na druge lokacije, vendar pa ugotavljam, da z malo dobre volje delovni proces poteka nemoteno. Proti koncu mi uspe na vse novinarske naslove poslati še mesečno poročilo, v katerem je na kratko zabeleženo, katere aktivnosti so bile v občini realizirane v preteklem mesecu. Osem ur v
službi mi v hipu mine, ko pa prihitim domov, se skupaj z vsemi družinskimi člani zberem pri, k sreči, že skuhanem kosilu. Po kosilu se aktivno vključim v popoldanske dejavnosti, predvsem kot taksistka otrok. Ko hčerko za eno uro oddam k športnim uricam, se zapeljem še po sina, ki je pravkar končal s tečajem tenisa. Ko se pozno popoldne vsa družina spet zbere skupaj, je časa le še za pregled domačih nalog in za dogovor o načrtu za naslednji dan.
Torek/ Spet veselo na delo, tokrat je jutro še posebej pomembno, ker bo hčerka v vrtec nesla jesenske dobrote. V petek imajo namreč kostanjev piknik, na katerem bodo pekli kostanj in jabolka, ter kuhali krompir. Čeprav je petek šele čez tri dni, že zdaj komaj čaka in kar steče proti igralnici. V službi se lotim v tem mesecu sigurno najpomembnejše zadolžitve -načrtovanja proračunskih postavk, za katere sem zadolžena v naslednjem letu. Večina sodelavcev je zaposlena z zbiranjem podatkov in načrtovanjem za svoje področje, predlog proračuna za leto 2002 želimo dati občinskemu svetu v prvo obravnavo že na oktobrski seji. Zame konkretno to pomeni, da se ukvarjam predvsem s problemom, da bi kar z najmanjšimi možnimi stroški posodobila osnovna sredstva, kar je, vsaj kar se računalniške opreme tiče, nujno tudi zaradi občanov samih. Možnost elektronskega poslovanja postaja namreč že skoraj obvezno. Poleg ostalih vsakodnevnih problemov se kar nekaj časa ukvarjam s pravnim vprašanjem v zvezi z javnimi naročili in se prebijam čez goro ponudb za raznovrstne seminarje. Kljub temu, da se je oktober šele začel, se je potrebno že začeti dogovarjati o načrtih za novoletne prireditve. Popoldne je ob krasnem jesenskem sončnem vremenu škoda prebiti v hiši, zato se možu, ki pelje našega petega družinskega člana na sprehod - to je naš velški terier Alf, pridruži tudi hčerka. Jaz sem spet taksistka, vmes pa skočim še v trgovino in na pošto. Jutri pa je sreda in ker je to moj najdaljši dan v tednu, bo prostora v tem članku sigurno zmanjkalo. Lep pozdrav torej.
Dnevnik je napisala direktorlta občinske uprave Alenka Maček Berger

OTOM + 0 + 0 + 0
Ponudba s katero boste enostavneje in ceneje prišli do novega vozila
KANGOO, THAUA, CUO ali TVVINGO.
Tri ničle, ki vam zagotavljajo brezplačno financiranje posojila:
•	realna obrestna mera = 0°/o
•	stroški zavarovanja posojila = 0 SIT
•	stroški odobritve posojila = 0 SIT
Pohitite, ker se akcija izteka, z njim pa tudi vroča ponudba, ki velja do 30. oktobra!

			
Servis in prodaja
sobota
GFbjSF,
Informativni izračun kredita z najvišjim dovoljenim zneskom in dobo financiranja. Znesek kredita: 1.000.000 SIT. Začetna mesečna obveznost: 22.917 SIT. Realna obrestna mera: 0%. Temeljna mesečna obrestna mera: 0.7%. Doba vračanja: 48 mesecev. Zavarovalna premija: 0 SIT. Stroški odobritve kredita: 0 SIT. Stroški vodenja kredita: 0 SIT. Realni del EOM (po metodi korekcijskih faktorjev): 0%. Skupna letna EOM: 8,73%. Efektivna obrestna mera je informativna. Izračun je izdelan s koledarskim štetjem in upošteva pogoje, veljavne na dan izdelave (31.8.2001). Efektivna obrestna mera se spremeni, če se spremenijo stroški odobritve in obrestne mere za posojilo, dan in mesec črpanja oz. zavarovalna premija.
Bon zvestobe za modele
TVVINGO, THALIA, CLIO, KANGOO tudi v oktobru
TVVINGO že za 1.543.600,00 sit THALIA že za 1.668.600,00 sit
6) MEGANE AIR - prihranek do 450.000 SIT
na zalogi omejena količina vozil
<C BREZPLAČNA KLIMA
AKCIJA ZIMSKE GUME -15%
61 MEGANE, SCENIC in LAGUNA BUSINESS
Fantastična	ponudba za pravne osebe in samostojne podjetnike!
MEGANE	+	klima + radio + GSM aparat že	za	2.905.000 SIT
SCENIC	+	klima + radio + GSM aparat že	za	3.215.000 SIT
LAGUNA	+	klima + radio + GSM aparat že	za	3.980.000 SIT
W Želite več informacij?
Obiščite nas ali pokličite naše prodajalce:
03/56 33 1 1 4 g. Franci Dolanc 03/56 33 1 1 0 g. Viljem Medvešek 03/56 33 1 1 2 g. Dejan Štruc
da Vam predstavijo ponudbo, ki VAM najbolj ustreza.
JEKLENA
PLATIŠČA
O c o/ -ZD70

Gabrsko 30b Prodaja 03/56 33110 03/56 33111 03/56 33112 Servis 03/56 33120 www.avtohisamalgaj.si
p:ri.r^T g.tt.jt
ulsbalgo 7
MOJCA
GREBEM
Morda je malce tudi njena zasluga, da je Hrastnik posejan s prijetnimi cvetličnimi gredicami, ki privabijo k pogledu. Kajti v Hrastniku ji je prijetno, vendar za dobro počutje poskrbi tudi s prijazno komunikacijo, zato ljudje tudi v njeni cvetličarni zlahka izberejo svojo najljubšo rožo ali vsaj kakšen okrasek, da bi ga komu podarili. Toda Mojca Greben, ki je tudi predsednica Turističnega društva Hrastnik, za obdarovanje sploh ne izbira priložnosti - vedno namreč najde priliko, da je do koga pozorna.
Tretje leto je že predsednica Turističnega društva Hrastnik in v teh letih je bil tudi Hrastnik dobro ocenjen na vsakoletnem tekmovanju za najbolj urejena slovenska mesta, saj je bil doslej vedno med prvimi petimi najboljšimi. Tovrstna tekmovanja, s katerimi ocenjujejo najlepše urejene balkone in okolice hiš, pa potekajo tudi v Hrastniku, zato sodeluje v ocenjevalni komisiji, ki si vsako leto vzame čas, da po Hrastniku preverja, katere 'hišne okolice' po urejenosti najbolj navdušujejo. Sicer pa so tudi v turističnem društvu zelo dejavni, saj štejejo prek sedemdeset članov, dobro sodelujejo z Občino Hrastnik ter s planinskim društvom, ter zadnja leta skupno nastopajo tudi s hrastniškim Hortikulturnim društvom. Razen izletov, podeljevanja priznanj za najbolj urejene okolice hiš, organizirajo še druge dejavnosti, ki pripomorejo k projektu: Obnavljajmo svoj domači kraj.
Povedala je, da ima Hrastnik številne prednosti, vendar za promocijo poskrbijo tudi športniki z dobrimi rezultati na raznih mednarodnih in svetovnih tekmovanjih, zanimive pa so tudi hrast-niške planine, ki so izletniške točke tudi za razne turiste. V Hrastniku so letos že tretje leto organizirali Sejem cvetja, ki je privabil ne le zasavske, marveč še mnoge druge cvetličarje in vrtnarje. Zato postaja že tradicionalni, saj gre za prireditev, kjer je možno dobiti ali si zgolj ogledati vse, kar zadeva cvetje in vrt. Kot je dejala, dosti da na urejene zelenice, vrtove ali cvetlične grede, všeč pa ji je tudi rezano cvetje ali cvetje v lončkih. Ob rožah se razbremeni, najrajši pa ima orhidejo. Ljudje pa so glede cvetja, kot tudi glede urejenosti okolja, različno zahtevni, zato tudi pri urejanju vedno stremi po pestrosti.
Pravi, daje pri turistični dejavnosti pomemben stik z ljudmi, da so prijazni do soljudi, saj je za marsikakšnega turista ravno prvi stik tisti, zaradi česar bo navdušen nad krajem. Sicer pa zelo spoštuje prijateljstvo, zato spoštuje tudi zaupanje do soljudi, prijaznost in poštenost. Rada se tudi pogovarja, pri drugih pa ji je všeč poslovni stil oblačenja. Horoskop prebere bolj za zabavo, čeprav pravi, da "ribicam" horoskop povsem ugane, da veliko časa namenijo debatam o čustvenih težavicah. Precej družinska je, sin je še osnovnošolec, o vzgoji pa pravi, da se vedno ubada, kako bi kakšno stvar lahko naredila še boljše. Če ji ostane kaj časa, rada bere, sicer pa je vedno dovzetna za druženja, ker je, kot pravi nek pregovor, tudi za prijateljstvo treba časa.
Besedilo in slika: Petra Radovič
ZNAMENJA IN SIMBOLI V KRŠČANSTVU
(20. del)
Sveča
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
Z velikonočno svečo je povezana simbolika krstne sveče. Ob koncu krstnega obreda vzame krstitelj prižgano velikonočno svečo in pravi staršem in botrom: "Prejmite Kristusovo luč." Ko oče ali boter prižge ob velikonočni sveči otrokovo svečo, jih krstitelj prosi: "Starši in botri, ohranite luč, ki vam je zaupana, da bo vaš otrok v Kristusovi luči varno hodil kot otrok luči, vztrajal v veri in šel z vsemi svetniki v nebesih prihajajočemu Gospodu naproti."
Primerno je, da starši odraščajočim otrokom ob posebnih priložnostih, kot so npr. rojstni, krstni in godovni dan, pokažejo in prižgejo njihovo krstno svečo in skušajo ob njej razložiti, kaj seje z njim zgodilo pri krstu. Ponekod je navada, da krstno svečo uporabljajo tudi pri prvem svetem obhajilu, pri poroki in umirajočem. S tem nazorno pokažejo, da krst kristjana spremlja, razsvetljuje in bogati na vseh postajah življenja.
Vse življenje naj bi hodili v Kristusovi luči. Kristus sam pravi o sebi: "Jaz sem luč sveta. Kdor hodi za menoj, ne bo taval v temi, temveč bo imel luč življenja (Jan 8, 12)". Luč je tisto kar omogoča našim očem, da vidimo stvari, ki so okrog nas. Brez luči so stvari okoli nas, kot da jih ni. Ne moremo jih opazovati, se veseliti njihove lepote in jih uživati. Luč pa nam jih ponavzočuje v njihovi lepoti in dobroti, njihovi konkretnosti in delovanju.
Zavedati pa se je potrebno, da imamo tudi ogromni svet nadčutnih stvarnosti, ki jih ni mogoče zaznavati brez luči vere. Tudi zemeljske stvarnosti, ki jih sicer gledamo s čutnimi očmi, dobijo in imajo povsem drugačno, bogatejšo razsežnost, če jih gledamo v luči vere. Psalmist pravi: "V tebi (Gospod) je vir vsega življenja, v tvoji luči nam vse postaja svetlo (Ps 35, 10)". V ustvarjeni luči sonca, lune, zvezd in naših svetil sicer gledamo stvari, vendar pa je mogoče z lučjo vere prodreti mnogo globlje vanje. Kristusova luč tako omogoča gledanje preko čutnih vidljivosti in čutnih zaznav v globlje stvarnosti življenja in večnosti.
Kristjanova luč se je prižgala ob Kristusu. Zato mora tudi kristjan biti nosilec in poslanec luči. Kristusovo luč je potrebno prinašati drugim ljudem, da bodo tudi sami prinašalci luči. Kristjan je tako poklican, da bi drugim ljudem bil vedno luč in nikoli tema. Na to opozarja tudi Kristus v govoru na gori: "Tako naj sveti vaša luč ljudem, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih (Mt 5, 16)".
Branko Nimac
<
(Z>
a>

-4
U>
00
00
(ti
o
CL
O
ct;
s
P
9
I
m
CZ3<
o<
<D
9
O O .
N<<
<3
r B'
Ul
C/5
£
0 >
1
z
Q p
O
•-t
CT'
fC
O '
l-t
o
,a-
3 g 11 g;s
o ^
n y(. 3 £ l.s
c %
<±i. PV
a> o o Cu 9 o o cT
SS o
9
(ti "9 N< (T> G) 0< < h-P
^9
O
<
O
o<
p
n'
(*r
o
3.
C/3
r-K
<D
ITT
9
VI
pr
n>
ero
p
hd
"1
—<•
ar
•-s
p
a
(T>
jr
ta
2.
o
n
a
£L
a"
(Ti
O
1fQ
T
(T
P
a
a
o
N>
N®
S
§
VI
O)
N
Pl
fD
g
9*
<
P
O
ero
o
o<
M
O
Ch
> o
o
r
C-H
O
H
rt
O
^ NH
el
n
HH
O
CZ)
r
o
<3
wi
N
e
r
E
^ A-S DOMŽALE
< >rv i i/\ m m	.........
Servis In trgovina d o c , Slalnica 3a, I0C Trzin. 1236 Trzin prodaja: 01/56222-42,01/56237-00 ___________Ur 01/562 37-05________
TOURING
GL1800 AGold Wing ST 1100 Pan European NT 650 V Dauville
SPORT-touring
CBR 1100 XX S.BIackbird CB 1100 SF (X-11)
VFR 800 Fl
CB 600 F Hornet
CB 600 S Hornet (oklep)
ŠPORT
VTR 1000 SP-1 VTR 1000 F FireStorm CBR 900 RR FireBlade CBR 600 FS Šport CBR 600 F NSR 125 R
CHOPPER
VT 750 DC Black Widow VF 750 C Magna VT 750 C2 Shadow VT 750 C Shadow VT 600 C Shadow VT 125 C/C2 Shadow
ENDURO
XL 1000 V Varedero XRV 750 Africa Twin XL 650 V Transalp XR 650 R NX 650 Dominator NX 250 Dominator X1125 V Varadero XLR 125 R
CROSS
CR 250 R CR 125 R CR 80 RB
SKUTER
	
moč (kW/KM)	MPC
87/118	5.099.000
74/100	2.669.000
41/56	1.749.000
121/164	2.589.000
103/140	2.339.000
81/110	2.399.000
71/97	1.559.000
71/97	1.719.000
100/136	2.769.000
81/110	2.159.000
112/152	2.489.000
81/110	2.149.000
81/110	2.069.000
11/15	919.000
32/44	1.779.000
64/87	2.049.000
32/44	1.729.000
32/44	1.669.000
29/39	1.549.000
11/15	1.129.000
70/95	2.259.000
44/60	1.899.000
41/55	1.669.000
45/61	1.639.000
32/44	1.289.000
17/23	1.219.000
11/15	1.169.000
8/11	959.000
43/58	1.329.900
30/41	1.319.900
20/27	849.900
X8R-S (cestni)
4/5,5
399.000
Cene so v SIT; v MFC je vračunan 19% DDV.
Pridržujemo si pravico do spremembe cene. Cene veljajo od 24.1.2001.
II. VINOTOKA 2001
ZG.TR-r 0.77,J7
VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS
NAGRADIMO
Do četrtka, 18.oktobra imate čas, da pravilno odgovorite na literarno uganko in se s tem potegujete za knjižno nagrado. O pesnici, ki je bila rojena na Vačah, še pred sončnim vzhodom 24.avgusta 1949, kot je zapisala v svoji prvi pesniški zbirki Trikrat B, smo v Zasavcu že nekajkrat pisali. Tudi sama za Zasavca občasno kaj napiše. Lani smo jo gostili tudi v rubriki Dnevnik. Prav zanimivo ga je bilo prebrati, kot je zanimivo, predvsem pa lepo, prebirati njeno poezijo. Tone Pavček je ob izidu njene prve pesniške zbirke zapisal: »Njene pesmi so pesmi, ki te pokličejo in hočejo drugovati s tabo.« Druga njena zbirka- Jabolčne in sončne pesmi za vsak dan- mi krasi domačo knjižno vitrino. In moram priznati, da se na njej ne nabira prah, saj jo pogosto vzamem v roke. V pomoč pri reševanju vam tokrat navajam njeno pesem Misel iz prve zbirke. V nagovoru bralcem pesmi svoje prve zbirke je zapisala: »Kruh mi daje knjižnica. Zato sem ji hvaležna.
Zbujam se zgodaj, zato je moj dan dolg. Napolnim ga s sanjami in malček dela. Sanjam tudi ponoči, in to v barvah.«
V meni lahko vzbudi
nemir,
poželenje,
drhtenje,
že samo misel.
Na tebe.
Uganko sestavil Igor Gošle
KULTURNI KOLEDAR
27.septembra 1904 seje v Gornji Radgoni rodil književnik in politik (krščanski socialist) Edvard Kocbek.
29.septembra 1547 seje v Španiji rodil pesnik, dramatik in romanopisec Miguel de Cervantes Saavedra. Le kdo ne pozna njegovega Don Kihota?
Pripravil Igor Goste
PRIČETEK LETOŠNJE GLEDALIŠKE SEZONE V MG SVOBODA TRBOVUE
Z lutkovno predstavo za odrasle, Jamska Ivanka, s katero je prišlo v goste Mladinsko lutkovno gledališče iz Ljubljane, je Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje pričelo svojo letošnjo sezono.
Ni treba posebej povdarjati, daje bila to prva lutkovna prestava za odrasle v Trbovljah in da
so bili gledalci, vsi, ki verjamejo, da lutke niso le za majhne otroke, ampak tudi za velike in so v predstavi uživali in se nasmejali ali razjokali ali preprosto zamislili, zadovoljni. Predstava je imela posebno draž tudi zaradi tega, ker je z njo, oziroma z Lutkovnim gledališčem Ljubljana "v domačem gledališču prvič gostoval Iztok Lužar Ici", je na koncu predstave ob pozdravu njemu in njegovim soigralcem dejala Katarina Pajer.
Delovni program MG Svoboda Trbovlje za 37. sezono je pester. Poleg gostovanj predvideva priprave na tradicionalne Štilčke, premiero otroške igrice Neznalček v oktobru in Moderndorferjeve komedije Štirje letni časi. V decembru bodo sodelovali na novoletnih prireditvah in v januarju podelili Štilčke za leto 2001. Februar so rezervirali za intenzivne
priprave na Recital Maurerin M. Pavček in pa vključitev v prireditve ob mesecu kulture. V marcu se bo s premiero mladinske igre ponovno ' predstavil že znani domači avtor Uroš Piki. Aprila se bodo potili ob pripravah na novo premiero v maju, na Partljičevo komedijo Politika, bolezen moja, junij pa je rezerviran za provojunijske prireditve.
Da se le ne bi popolnoma zgarali, se bodo junija dogovorili o pripravah ne letovanje in organizacijo piknika za vse člane, ob tem pa se bodo lotili tudi ureditve prostorov, garderobe in generalnega čiščenja.
Ob vseh teh dejavnostih je zanimivo videti njihov finančni plan. Lastnih dohodkov od predstav, članarine in trženja programa predvidevajo za 1.440.000,00 SIT. Od občine Trbovlje, ZKD Trbovlje, Sklada RS LKD in matičnega društva pričakujejo 700.000,00 SIT, od donatorjev in sponzorjev pa si želijo vsaj
300.000.	00 SIT, s tem da za stroške za letovanje
500.000.	00 SIT plačajo člani sami. Skupaj je torej vseh prihodkov za 2.940.000,00 SIT in kot se za vsak finančni plan spodobi, le-ti pokrivajo odhodke - vsaj na papirju, ker - papir vse prenese...tudi to, da naj bi bili stroški petih predstav 1.200.000,00 SIT, za gostovanja
650.000.	00 SIT, za izobraževanje, delavnice, seminarje, mentorstvo, letovanje, intenzivne vaje s funkcionalnimi stroški vred skupaj pa
1.090.000.	00 SIT. Računsko se vse lepo izide, prihodki so enaki odhodkom - ali pa je to tudi prava slika dejanskega stanja? To vedo le člani Mladinskega gledališča Svoboda Trbovlje in njihovi zvesti gledalci, ki z optimizmom in smelo stopajo v novo gledališko sezono.
MAH
VELIKI KROG V HRASTNIŠKI KNJIŽNICI
V četrtek, 4.oktobra je v hrastniški knjižnici Antona Sovreta pričel z letošnjimi četrtkovimi
srečanji stari znanec franci Horvat iz Celja. Okrog trideset obiskovalcev je uživalo ob pripovedi s čudovitimi diapozitivi o potovanju po zahodnem delu ZDA. Prepotoval je 13.000 km v enajstih zveznih državah, obiskal devetnajst nacionalnih parkov, mimogrede preplezal kakšen vrh in seveda spoznaval življenje avtohtonih prebivalcev -Indijancev.
Prvi letošnji gost hrastniške knjižnice je svoje predavanje poimenoval VELIKI KROG.
Fanči Moljk
GLEDALIŠČE V HRASTNIKU
Kulturno rekreacijski center v Hrastniku je tudi letos pripravil pel abonmajskih predstav za odrasle. Repertoar za sezono 2001/2002 bo obsegal naslednja dela: Balkanski špijon. Ljubim cifro, Prizori iz zakonskega življena, Gumi šou must go on in Skopuh. Cena znaša 8.000 SIT, za dijake in upokojence pa 7.000 SIT, kar lahko poravnajo v dveh obrokih. Interesenti se lahko vpišejo v pisarni uprave KRC ali v knjižnici Antona Sovreta.
Fanči Moljk
Ob evropskem dnevu jezikov
Jeziki za življenje. Tako so ob evropskem letu jezikov 2001, na evropski dan jezikov, 26. septembra, poimenovali slavnostno akademijo, ki je bila v Kulturnem domu Španski borci v Ljubljani. Slavnostno akademijo so pripravili dijaki in profesorji Gimnazije Poljane. Na prireditev so, kot slavnostno govornico, povabili ministrico za šolstvo, znanost in šport dr. Lucijo Čok. Med nastopajoče so povabili: Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana, Institute Statale d'Arte E. e U. Nordio Trieste in Urško Ejo Medvešek iz Srednje šole Zagorje. Urška je na prireditvi, ob spremljavi kitar, predstavila nekaj svojih pesmi iz zbirke Do neba in nazaj. Pesmi so brali v slovenščini in angleščini, kot so objavljene v zbirki. Poleg točke Do neba in nazaj, so bile še kot prolog Pozdrav evropskemu letu jezikov, Nekoga moraš imeti rad, Gledališka skupina Metulji se predstavlja. Biti zaljubljen in epilog Pozdrava evropskemu letu jezikov.
Prireditev je bila tolmačena s slovenskim znakovnim jezikom.
LG.
Stečajna upraviteljica GIP BETON HOLDING d.o.o., v stečaju. Borovniško naselje 7, Kisovec, odvetnica Rosvita Toplak, razpisuje
JAVNO ZBIRANJE PONUDB
1.	za nakup terjatev iz naslova sedmih prodanih stanovanj, po stanovanjskem zakonu za ceno 3,500.000,00 SIT. Pogodbena vrednost je cca. 4,000.000,00 SIT in izplačljiva mesečno v 40 mesecih.
2.	za nakup treh zasedenih stanovanj na Cesti zmage 45, Zagorje, v skupni izmeri cca 120 m2, za skupno ceno
1,500.000,00 SIT.
3.	za nakup enega praznega stanovanja na Cesti zmage 45, Zagorje, v skupni izmeri cca 40 m2 za ceno 2,800.000,00 SIT.
a)	Ponudniki so lahko slovenske pravne in fizične osebe.
b)	Ponudba mora biti poslana v zapečateni kuverti z oznako "ne odpiraj-ponudba za nakup" na naslov: Odvetnica Rosvita Toplak, stečajna upraviteljica, Ljubljana, p.p.2655, v roku osmih dni po objavi.
c)	Ponujeni znesek ne sme biti nižji od izklicne cene.
d)	Varščina znaša 10% izklicne cene. Ponudniki jo morajo plačati in predložiti fotokopijo plačila do roka oddaje ponudb na ŽR št.527200-690-10238. Uspešnemu ponudniku se bo varščina štela za kupnino, ostalim pa bo vrnjena brez obresti v roku 8 dni po poteku roka za zbiranje ponudb.
e)	Ponudnik, ki bo na razpisu uspel, bo moral pogodbo skleniti v roku 30 dni od dneva odpiranja ponudb, preostali del kupnine pa plačati v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe. V kolikor pogodba ni sklenjena ali kupnina plačana v roku, se šteje pogodba za razveljavljeno, prodajalec pa obdrži varščino.
f)	Kupec bo prodane nepremičnine prevzel v last po plačilu kupnine, po načelu videno-kupljeno in prodajalec ne odgovarja za skrite napake.
g)	Prometni davek, stroške prodaje, prepisa ter vse druge morebitne stroške plača kupec.
h)	Javno odpiranje ponudb bo v odvetniški pisarni stečajne upraviteljice Linhartova 13, Ljubljana dne 22.10.2001 ob 12.00 uri.
i)	Podrobnejše informacije o predmetu prodaje so na razpolago po telefonu 01/433-61-57.
NAŠE OKOLJE d.o.o. TRBOVLJE, Kešetovo 4
v najem oddamo poslovne prostore v Trbovljah v izmeri 114 m2 za nedoločen čas. Prostori so primerni za pisarniško ali drugo dejavnost.
Informacije dobite na sedežu podjetja NAŠE OKOLJE
d.o.o., Kešetovo 4, TRBOVLJE
Vsak delavnik med 7h -15h, ali po telefonu: 03/ 563 1040
NAŠE OKOLJE d.o.o.
Cllft
commcrcc
LJUBLJANSKA 16, 1270 LITIJA
lelefon: 01/898 04 40, 01/898 31 73
22. in 23 oktobra vabljeni na ogled in testne vožnje
LEON-a CUPRA4
med 8.30 -18.00
IGRALNICA SUZANA
C. 9 avgusta 106 Zagorje
Turnir v biljardu 2C.1C 2CC1 cb 17. uri
E(B(SiMir®(3nim
Vsi tekmovalci prejmejo točke za top rank lestvico Zasavja
Prijave in informacije:
031/71 7-84 /, 03/ 56-66-882, (Danijel
F. L F. K T H O S K R V I S & T R G O V 1 N A
ELEKTROTOM
Tomaž DRAKSLER s.p. Naselje na Šahtu 7, KISOVEC
EI.EKTROSERVIS VSEH VRST:
-	profesionalnega in amaterskega električnega ročnega orodja
-	industrijskih sesalcev
-	čistilne tehnike
-	generatojev
-	malih gospodinjskih aparatov TRGOVINA:
-	električnega ročnega orodja:
ATLAS COPCO. MAKITA, BOSCH. DEVVALT, ELU. FLEX, STAVER. BLACK&DECKER. ISKRA ERO....
• originalnega pribora za orodje: KEIL. ARES1, HAVVERA. CMT. AEG. MAKITA. BOSCH. DENVALT. ELU....
IZPOSOJA:
-	električnega ročnega orodja:
ELEKTROPNEVMATSKO KLADIVO. KOTNA BRUSILKA....
® 041/507-321,03/56-71-321
V Zasavcu pričenjamo s serijo člankov o Zdravilišču Laško. V člankih si boste lahko prebrali marsikaj o njihovi bogati zdraviliški ponudbi, tudi o fizioterapiji, o kateri je v tej številki nekaj več napisala
fizioterapevtka Majda Anžin iz Zdravilišča Laško.
FIZIOTERAPIJA V ZDRAVIUŠČU LAŠKO
Laškega Zdravilišča se spominjam, ko sem se kot otrok prišla s starši kopat v bazen, ki je bil nekje globoko in ves v sopari. Po kopanju smo se težko oblekli, ker je bilo vroče in so se oblačila kar lepila na telo. Posušili in ohladili smo se v posebnem prostoru, nato pa smo si privoščili kos zdraviliške torte. V Zdravilišče
Laško sem se iz Celja pripeljala tudi s kolesom, ko je bila mama tam na zdravljenju, saj je že zelo zgodaj imela obolelo hrbtenico in se je pred tem zdravila v ortopedski bolnišnici Valdoltra.
Ko sem končala gimnazijo v Celju, sem se odločila za študij fizioterapije v Ljubljani. Skupaj z očetom sva odšla v Zdravilišče Laško, kjer mi je takratni dolgoletni vodja Zdravilišča prim.dr. Marjan Barle obljubil štipendijo in službo po študiju.
Od leta 1975 sem zaposlena v Zdravilišču Laško. Vsa leta sem članica društva fizioterapevtov. Nekaj let sem v društvu aktivno sodelovala. Tam sem spoznala tudi diplomantko prve generacije šole za višje fizioterapevtke Danico Kapus. Oktobra 1953 je skupaj s prof. dr. Edvardom Poharjem prišla v Zdravilišče Laško, kije bilo tedaj registrirano kot Zavod za medicinsko rehabilitacijo in pričela
z vajami v vodi in na suhem, s skupinskimi vajami in podvodno masažo.
Aprila leta 1992 je fizioterapevtka Nataša Kogovšek, urednica strokovne revije Fizioterapija zapisala poslanico prof. dr. Edvarda Poharja fizioterapevtkam	in
fizioterapevtom: »Fizioterapija kot
medicinska veda se je začela pri nas razvijati po končani vojni, leta 1947. Danes prevzema vse večje naloge v zdravljenju najrazličnejših bolezni, razširila se je na zdravstvene domove, domove ostarelih, na intenzivno delovanje v zdravljenju invalidnih oseb in fizično prizadetih otrok. Posebej sem zadovoljen, da je fizioterapija danes lahko prevzela nase ključne naloge rehabilitacije praktično vseh bolnikov na evropskem in celo svetovnem nivoju razvoja. V odločilnih trenutkih zdravljenja npr. po operacijah na srcu, pljučih, pri večjih operacijah lokomotornega sistema je fizioterapija že skoraj nepogrešljiva. Zelo sem vesel, da so fizioterapevtke in fizioterapevti tako visoko strokovno usposobljeni, da nastopajo suvereno na domačih in mednarodnih strokovnih srečanjih in simpozijih in s tem prenašajo svoje bogate izkušnje na mlajše
rodove.«
Dr. Pohar je bil direktor Višje šole za zdravstvene delavce v Ljubljani in je kot profesor generacijam študentk in študentom tja do leta 1986 vplival na celoten razvoj stroke in na podobo poklica fizioterapevt. S fizioterapijo se je prvič srečal v Kanadi in Angliji, kjer so imele tovrstne šole stopnjo, ki bi odgovarjale naši višji stopnji. Rehabilitacije kot kompleksne obravnave bolnika še ni bilo. Masaže in obsevanja je opravljal drug zdravstveni kader.
Prve generacije fizioterapevtk in še morda nekaj naslednjih, so dejansko utirale pot novim pogledom na rehabilitacijo kot kompleksno terapijo.
V Laškem se je zamenjalo veliko fizioterapevtov. Do upokojitve so delale Zora Pož, Joža Erman, kije bila vodja fizioterapije 34 let, Tilka Hafner, Janko in Marta Picej, Natalija Radosavljevič, Majda Šipek in Majda Velikonja. Po strokovno pomoč so v Zdravilišče Laško prihajali iz vse Slovenije. Izmenjalo se je veliko število študentov in pripravnikov
fizioterapije. Mlajše generacije fizioterapevtov smo se od starejših fizioterapevtov naučili, daje bolnik tisti, ki mu je treba pomagati, ga motivirati in spodbujati, da se čim hitreje vrne v svoje okolje.
Danes sestavljajo strokovno zdravsveno ekipo zdravniki specialisti fizikalne medicine in rehabilitacije, konzilarni kirurg iz Bolnišnice Lljubljana, Celja in Maribora, ortopedi bolnišnice Valdoltra, nevrokirurg iz Ljubljane, diplomirani in višji fizioterapevti ter delovni terapevti, diplomirane, višje ter srednje medicinske sestre, maserji in bolničarji. Trudimo se, da bi bili timsko čim uspešnejši.
Ena od pomembnih usmeritev v Zdravilišču Laško je tudi zdravljenje obolenj in poškodb hrbtenice. Ker število teh bolnikov in število slabih drž pri otrocih z leti narašča vas bomo v naslednjih številkah seznanili z zdravstveno-vzgojnimi nasveti. Vi pa se boste odločili ali boste zapolnili vaš zdrav način življenja z gibanjem in spremenili vedenjske navade
Nekdanji bazen Zdravilišča Laško (arhiv zdravilišča)
PRVO NAGRADNO VPRAŠANJE:
Koliko let fizioterapije bodo leta 2003 slavili v Zdravilišču Laško? Odgovore z izrezanim vprašanjem pošljite na naslov uredništva Zasavc do četrtka, 25.oktobra. Srečna izžrebanca bosta nagrajena z vstopnico za kopanje v Zdravilišču Laško. Splača se potruditi.
Prof. dr. Edvard Pohar s fizioterapevtkami in fizioterapevtoma ob praznovanju sedemdesetega rojstnega dne v Zdravilišču Laško (arhiv zdravilišča)
... VAŠI PARTNERJI ZA USPEŠNO TRŽENJE...
GPAFEX
igroup
POSLOVNA SKUPINA Z VIZIJO
www.grafex.si
Agencija G Ljubljana Grafično podjetje Izlake Spletna agencija Ljubljana
51ŠB:
4 '
WM
TRBOVLJE
UKV
stereo
FM
38.1 te

II. VINOTOKA 2001
S Jf.Cj j F.
PREDSTAVUAMO: GOSTILNA JUVAN, MAJCEN JOŽE V POLŠNIKU
Gostilna Juvan je v Polšniku že od leta 1750, tako pač pravi ustno izročilo.
Takrat, pred 250. leti je poleg gostilne Pri Matevžu, pisali pa so se tudi Juvan, bila še kovačija. Na hišno ime še vedno spominja ime klanca - Matevžev. S predalavami hiše, do leta 1923 je bila v gostilni še črna kuhinja, so v vseh teh letih naredili prijetno gostilno.
Prav gotovo pa domačnost daje tudi vedra in vedno prijazna pojava Olge Juvan, poročene Majcen, ki je sicer že predala posle sinu Jožetu, pa še vedno rada pozdravi goste in jim tudi postreže.
Značilnost gostilne Juvan je obara z ajdovimi žganci in menda se to vleče že od samih začetkov. No, po dobri hrani so znani daleč po Sloveniji, pa še drugod, saj se gostje radi vračajo.
Pripravijo vam divjačinske
Na lestvici boste našli gostilne, ki imajo vsaj deset ali več glasov! TRENUTNI VRSTNI RED:
1 .Gostilna Vrtačnik, Čolnišče - 450
2.	Point 21, Hrastnik - 351
3.	Kmcčki turizem Pšenk, Mlinše - 251
4.	Gostišče Kum, Zagorje - 229
5.	Gostišče Pri Martinu, Trbovlje -111
6.	Gostilna Ašič, Zagorje - 84
7.	Kmečki turizem Zorec, Izlake - 57
8.	Naš hram, Kisovec - 43
9.	Gostilna Senica, Hrastnik - 38
10.	Gostišče Brin, Trbovlje - 32
11.	Gostilna Zaloka, Jesenovo - 29
12.	Gostišče Pri Vidrgarju, Vidrga - 23
13.	Restavracija L, Trbovlje - 21
M.Gostišče Jež, Radeče - 19
15.Kmečki turizem Arbi, Mlinše - 18
Poleg teh ste glasovali še za: Vrtinec Trbovlje, Kitajska restavracija Zlati Fenix Trbovlje, Gostišče Klek, Gostišče Maks Celestina Sopota, Kmečki turizem Trojka, Jesenovo, Gostišče Pod kostanji Podkum, Gostilna Juvan Majcen Jože Polšnik, Picerija Ašič Zagorje, Gostilna Račič Trbovlje, Kmečki turizem Ocepek Izlake, Picerija Kukuca Trbovlje, Picerija Dimnik Trbovlje.
Zasavc d.o.o. zagotavlja prvi gostilni, ki bo prejela 1000 glasov, oglasni prostor v Zasavcu v vrednosti 100.000 SIT.
Naj gostili
Glasoval sem:
specialitete, nadevana telečja prša, pa koline, nedeljska kosila... Vse skupaj lahko zalijete z vrtovčanom in cvičkom, ta dva sta iz soda, sicer pa kar koli iz steklenic. Tudi mošt imajo v tem času, letos sauvignona iz Vipave.
MM
PREDSTAVUAMO:
STUDIO PAŽ
IN FANI POHAR-ŠMARTNO PRI LITIJI
Fani Poharje lastnica salona in njena odločitev za frizerski poklic je kar malo nenevadna. Namreč, hotela je na grafično šolo, kamor je niso sprejeli, tako je ostala doma, nakar so ji rekli, naj gre k Dinki strankam lase umivat. Tako je pričela spoznavati skrivnosti poklica in še všeč ji je postalo. Odločila se je torej za šolo, jo končala in službovala po Ljubljani in Litiji, pred devetimi leti pa je pričela na svoje, najprej v Šmartnem, potem pa se je preselila v lepe, nove prostore na Ustju.
Novosti v stroki zasleduje z obiskom seminarjev, sejmov in razstav, spremlja literaturo. Sicer pa rada eksperimentira, saj pravi, da včasih z malenkostno drugačnim pristopom in prijemom naredi drugačno frizuro. Salon je odprt vsak dan, dopoldan in popoldan, v sobotah pa po naročilu.
MM
Na lestvici upoštevamo le tiste frizerke, ki imajo 15 ali več glasov! Trenutni vrstni red:
I.	Simona Flere, Salon Cveta Zagorje - 278
2.	Renata Lakner, Frizerski salon Kamel Hrastnik - 231
3.	Nika Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagorje - 146
4.	Mojca Klinc, Salon Cveta Zagorje - 136
5.	Mateja Borišek, Frizerski salon Ivi Izlake - 107
6.	Matcja Hribar, Frizerski salon Mateja Izlake - 102
7.	Darja Knezi Frizerski salon Darja Briše - 98 S.Saša Kirbiš, Frizerski salon Ana Hrastnik - 87
9.	Monika Volaj, Frizerstvo Sivko Trbovlje - 74
10.	Luka Holešek, Salon ML Trbovlje - 68
II.	Erika Vozelj, Frizerski salon Štefka Za potnik Zagorje - 66
12.Marta Sivko, Frizerstvo Sivko Trbovlje - 52
l3.Sonja Lindič, Frizerstvo Koni Zagorje - 46
14.Sonja Zupan, Frizerstvo Zupan Zagorje - 42
15.	Nina Kajič, Frizerski salon Kamel Hrastnik - 39
16.	Ema Guna, Frizerski salon Rajka Zagorje - 38
17.	Mira Žibret, Frizerski salon Mira Trbovlje - 37
I S.Alis Pufler, Salon Metka Hrastnik - 34
19.	Petra Juvan, Frizerski salon Rajka Zagorje - 31
20.	Koni Vran, Frizerski salon Koni Zagorje - 29
21.	Klara Plahuta, Frizerski salon Klara Hrastnik - 28
22.	Brigita Klarič, Studio Las Zagorje - 25
Nataša Leskovec, Frizerski salon Nataša, Trbovlje - 25
24.	Janja Bantan, Frizerski salon Jana Hrastnik - 22
25.	Fani Pohar, Frizerski studio PAŽ - 18
26.1rena Jere, Studio Las Zagorje - 17
Poleg teh ste in še lahko glasujete tudi za naslednje frizerje oziroma frizerke: Saša Kem, Marta Bartol, Matjaž Krauskopf, Ana Gomboc, Maja Šmejc, Mateja Laznik, Tina Krauskopf, Romana Tabor, Rajka Lebar, Marjana Majhenič, Marta Novak, Branka Lamovšek, Andreja Bremec, Jožica Fijačko, Nadi Perpar, Zala Ljubič, Sara Urnaut, Janja Bantan, Leopoldina Lindič, Milena Lovše in Fani Pohar.
Zasavc d.o.o. bo tistemu frizerskemu salonu, katere frizerka ali frizer bo prvi dobil 1000 glasov, zagotavlja za 100.000 SIT oglasnega prostora v našem časopisu!
GLASOVNICA ZA
naj frizerka in frizer Zasavja
Ime in priimek frizerja in frizerskega salona
Ime, priimek, naslov glasovalca (ke)
NOVO!!!
RAZSTAVNO POSLOVNI PAVILJONI
V ZUPANČIČEVI JAMI V LJUBLJANI...
|
polklet pritličje 1. nadstropje
2 x skladišče, hodnik, shranfba, WC, garderoba in stopnišče razstavnoprodajni prostor in stopnice atelje - delavnica in stopnišče
Vsak paviljon je samostojen. Skupna površina 140 m2. Tri etaže.
Poslovni prostori oz. paviljoni se oddajajo v najem ali tudi prodajajo in so za ogled na voljo od Septembra 2001 dalje. Nahajajo se v neposredni bližini Centra. Do poslovnih prostorov je dostop mogoč z avtomobilom ali drugim prevoznim sredstvom, seveda pa tudi peš. Do ožjega Centra Ljubljane je hoje le za cca. 10 min.
Poslovni paviljon oz. objekt je grajen iz armiranega betona. Streha je ravna nepohodna, obrobe pa so iz cinkotita. Konstrukcija ostrešja je nosilna iz jekla, zaščitena in barvana. Tla bodo iz hrastovega lamelnega parketa 1. kvalitete - lepljen in 3 x barvan, razen skladišč in sanitarijev. V sanitarijah in garderobah bo keramika 1. kvalitete. V skladišču je protiprašni namaz na terasi nedrseče keramične ploščice, položene v cem. V vsako etažo posebej vodijo stopnice iz jeklenih profilov, nastopne plošče in plofilirane pločevine. Ročaj je iz votlega profila. Okna so lesena, stekla pa iz IZO stekel.
Objekt je priključen na centralno ogrevanje, toplovodno omrežje, vodovod, kanalizacijo, električno in telefonsko omrežje. Prostori bodo tudi tehnično varovani.
I
I
_L
fcSSgj group
©NEPREMIČNINE
Linhartova 40 1000 Ljubljana tel.: 01 438 56 55
sBhS-
. IT

POSLOVNA SKUPINA Z VIZI/O
w.grofex.sl


j
i

Dodatne informacije o objektih ter informativne cene najema oz. nakupa lahko zahtevate na E-mail: info@grafex.si.


it 2001
fi -TT.fžu^r^n.c
ALPINISTIČNE NOVICE
Člana alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje Aleš Kilar in Sebastijan Jančič sta imela ob plezanju 26.avgusta v Vzhodni steni 2230m visoke Male Rinke v Kamniško Savinjskih Alpah, velike težave zavoljo padajočega kamenja. Ob tej priliki sta jih oba plezalca kar nekaj skupin, posebno še Jančič. Po treh tednih počitka pa se je ista plezalska naveza znova lotila plezanja v Severni steni 2058 m visoke Kalške gore. Ob razmeroma lepem vremenu sta se oba plezalca odpravila v Belačev steber. Sprva je kazalo, da bo plezanje potekalo ob lepem vremenu, vendar ju je kmalu zajel močan severozahodni veter. Vreme se je izredno ohladilo, s tem pa tdi skala, zato sta kar precej zmrzovala, na kar pa seveda nista bila pripravljena, vendar sta vztrajala in v soboto, 29.septembra uspešno preplezala 160 metrov visok Belačev steber
z oceno IV+/III. Po nastopu sta si v Cojzovi koči na Kokrškem sedlu ob skodelici izvrstenga čaja ogrela premrle okončine - roke in noge - ter se nato zadovoljna vrnila v dolino in nato domov.
IL
ZDRAVKO ZAJC JE PREDSTAVIL JUŽNOAMERIŠKO GOROVJE
Dne 1.oktobra ob 19.uri je pripravil znani trboveljski planinec - alpinist Zdravko Zajc, planinsko predavanje v prostorih Knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah. Hkrati pa je postavil na ogled v mali galeriji te knjižnice razstavo fotografij s svojih dveh planinsko alpinističnih potovanj v Južno Ameriko leta 1999 in leta 2001, tokrat v družbi s Sebastijanom Jančičem. Avtor se je predstavil pred povsem polno knjižnico, zbralo se je okoli 70 poslušalcev, morda celo več, s številnimi barvnimi diapozitivi, hkrati pa je pojasnjeval prikazane posnetke. Navzoči so bili s
predavanjem zelo zadovoljni.
GORSKA KOLESARSKA POT ODPRTA
V soboto, 22.septembra, ko so v trbovljah omejili motorni promet skozi mesto, so isti dan odprli gorsko kolesarsko pot, ki poteka od občine Tabor v Savinjski dolini, skozi občine Prebold, Trbolje in Zagorje ob Savi, cilj pa je znova v občini Tabor. Gorska kolesarska pot je dolga okoli 25 km in poteka iz občine Tabor, mimo lovske koče, okoli Štrukljevega griča preko Škrabarjevega vrha, skozi naselje Vrhe, mimo smučišča Medvednica do cerkve sv.Lenarta oziroma do bližnjega planinskega doma na Vrheh. Pot se nadaljuje še okoli vrha Kisovec, do Zajčeve planinske koče se spusti v dolino Konjšice, skozi Loke, cilj pa je zopet v Taboru. Otvoritve te kolesarske planinske poti se je na kolesu udeležil tudi trboveljski župan Ladislav Žiga Žgajnar. Ta
pot pa ni tako lahka, zato terja od kolesarjev potrebno telesno in psihično pripravljenost. Odprla sta jo Občina Tabor in Spodnjesavinjska turistična zveza.
tL
PLESNI CENTER ZASAVJA ZAČEL Z VAJAMI
Plesni center Zasavja v trbovljah je konec septembra začel z organizacijo plesnih tečajev oziroma plesnih šol. Začeli so v soboto, 29.septembra v popoldanskih in večernih urah v večnamenskem prostoru Osnovne šole Trbovlje, na Mestnem trgu 6. Plesna šola je namenjena tako začetnikom kakor tudi tistim, ki se želijo izpopolnjevati v plesnih veščinah. Šola je namenjena tako odraslim, kakor tudi mladini.
IL
MLADI VOZNIKI NA LOGU
Vhrastniškem športnem parku na Logu so organizirali v soboto.
MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ
Tokrat bomo razveselili oboževalke mladega Sebastjana, ki so ga predstavile v svojem časopisu novinarke z OŠ Ivana Skvarča. Bi pa ob tem zapisali še to, da Sebastjan ni samo simpatičen, ampak tudi vztrajen fant. Veliko volje in potrpljenja potrebujemo za vsako stvar. Pri tem nam lepota bolj malo pomaga...
Teden otroka je minil in gotovo je bilo v številnih prireditvah tudi kaj takega, kar vas je razveselilo. No, kakšen dan v letu pa bi lahko starši izvedeli tudi to, kdaj vam ni lepo. Ne pozabite tega,	f L-.
ko boste sami starši.
KAJ RAZMIŠUA ZELENJAVA?
Sem zrel in okusen korenček.
Ker vsebujem veliko vitamina A in malo kalorij, vam pomagam ohranjati <l§ravje in vitko postavo.
Uživate me lahko surovega ali pa me skuhati* Za pripravo okusne zelejnavne juhe ali zelenjavne enolončnice sem nujno potreben.
Na krožniku se večkrat pojavim tudi kot priloga različnim vrstam mesa.
Nekateri me imajo najraje v solati.
Na vrtovih in poljih rastem od pomladi do jeseni. Takrat me pridne gospodinje spravijo v kleti za dolge zimske dni.
■aja Starih OŠ Hraitiik
THEFREEDOM
It's a quiet night.
And the sky is bright.
Do you see the tree?
It is so free.
Do you hear?
The birds appear.
Do you smeli?
Here is so fresh air.
Oh, it's starting to rain!
It's better to switch the dream again!
Natalia Loiak, li glasila Skvartepls
SEBASTJAN
Pred časom že je imel v Delavskem domu v Zagorju koncert eden najbolj privlačnih pevcev v Sloveniji. Udeležba je bila kar precejšnja, a več bi jih bilo, če ne bi bilo potrebno za vstopnico odšteti kar tisoč tolarjev. Pred vrati, ki ločujejo dvorano od avle, se je množilo njegovih oboževalk, tako da so vrata komaj odprli in v dvorano se je vsulo na ducate deklet in tu in tam kakšen deček. Med njegovim nastopom so na oder leteli "pliški", ki jih je bil zelo vesel. Proti koncu pa so na oder
stopile vse oboževalke in ga zasule z objemi ter poljubi...
Po koncu koncerta, ki je trajal eno uro, je bil čas, da je Sebastjan vsem svojim oboževalkam razdelil svoje podpise. Nekateri so
se z njim tudi slikali. Napotil se je v pizzerijo Tingl Tangi, kjer je večerjal z izžrebankami in nam v intervjuju povedal naslednje.
Pred kratkim si izdal svoj novi CD, katera pesem ti je najljubša?
Vsaka po svoje, npr. Reci, da si za. Tiste, ki jih izberejo moji fani.
rl:? ti ir ]; 17 n tl o
29.sept. prireditev za vzgojo v prometu, ki so jo poimenovali Mladi voznik. V uvodnem dlu je sodelovala policija iz Hrastnika in Ljubljane, v drugem delu sose pomerili v spretnostni vožnji, tretji del pa je bilnamenjen vožnji na avtosimulatoiju, kjer so mladi lahko sproščali adrenalin v varnih pogojih. "To je le ena izmed akcij varne vožnje," je dejal Aleš Venko, predstavnik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Fanti Moljk
STROŠKI SO, A ZA OBNOVO SO DOVOLJ ZAGNANI
Zagorsko cerkev sv. Petra in Pavla so v novoromanskem slogu zgradili v letih 1872 in 1873, z dvema zvonikoma meri v višino 20 metrov in je doslej kar uspešno kljubovala času. V cerkvi je tudi več dragocenih kipov, fresk in oltarjev, zato so se pred leti namenili obnoviti zunanjost kot tudi notranjost cerkve. Leta
1997 so pristopili k obnovitvenim delom ter po geološki raziskavi opravili drenažo tal, ojačali kupolo, naredili simpse na severni strani cerkve, in ker so za sodelovanje pridobili tudi Občino Zagorje, sta zagorski župnik Matjaž Križnar in zagorski župan Matjaž Švagan podpisala "pismo z namenom", po katerem naj bi Občina Zagorje sofinancirala obnovo zagorske cerkve. Župnik Matjaž Križnar je še dejal, da je z doslej opravljenimi deli zadovoljen. Nadzor nad gradbenimi deli ima GIP Beton Zagorje, izvajalec pa je samostojni podjetnik Franc Novak iz Moravč. V okviru Župnije Zagorje so dobršen del finančnih sredstev zbrali tudi prek položnic, ki so jih razposlali po zagorskih gospodinjstvih in veseli so dobrega odziva krajanov in pozitivnih odmevov za prispevke k obnovi cerkve. S "fasado na grobo" bodo nadaljevali vse do novembra
letos, ko bodo imeli tudi preglednejšo evidenco glede stroškov. Z nadaljnimi obnovitvenimi deli pa bodo pričeli spet spomladi naslednje leto. Do
leta 2003 se nadejajo skončati z večino obnovitvenih del.
Besedilo in slika: RR.
SOFINANCIRANJE ŠPORTNIH IN KULTURNIH PROGRAMOV
Občina Trbovlje je konec septembra objavila javni razpis za sofinanciranje	športnih
programov in programov ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini Trbovlje v letu 2002. Športna društva so morala svoje programe predložiti do 5.oktobra, ljubiteljska kulturna društva pa morajo programe oddati do 15.oktobra. Obvestilo o izbiri in o podpisu pogodb bodo izvajalci prejeli potem, ko bodo programi pregledani in izbrani.
tL
OPRAVIČILO
Pri članku Srečanje Zasavčanov in Savinjčanov na Mrzlici smo zapisali, da so nastopili Zasavci, toda na omenjenem srečanju so nastopili Revirčani, zato se vsem prizadetim opravičujemo.
MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ
Kaj ti največ pomeni od oboževalk?
Pliški, pa predvsem pozornost in vzpodbujanje, ki ga sedaj še tako potrebujem.
Kaj ti v življenju največ pomeni?
Prijateljstvo, odkritost in pa glasba, seveda.
Če bi izbiral, s kom na svetu bi najraje večerjal?
Ja, to bi bila sigurno Britney Spears.
Kakšni so občutki pred koncertom?
Na začetku malo treme, a ko stopim na oder in vidim vse moje oboževalce, se sprostim. Mislim, da so to zelo prijetna doživetja.
V primeru, da bi se lahko še enkrat rodil, v obliki katere živali bi se?
Mislim, da leva, ker je močan in ima nadzor nad vsem. Po drugi strani pa v obliki mucke, saj jih vsi razvajajo.
Kdaj se je vse skupaj začelo, petje in podobno?
Pred štirimi leti sem se začel
ukvarjati s petjem, potem pa je prišla Natka in lani januarja se je vse skupaj začelo.
Kakšna glasba ti je najbolj všeč?
Plesna, pop, takšna za najstnike in seveda taka, ki je na lestvicah najvišje.
Kdo je tvoj vzornik?
To so Američani, saj oni imajo zelo dobro glasbo, ki je v svetu tudi zelo uspešna.
Kaj si najbolj želiš v življenju?
Da se mi uresničijo sanje in vse
moje želje ter pričakovanja. Potrebno pa se bo še zelo potruditi in potrebno bo še veliko dela.
Kakša naj bi po tvoje bila tista prava punca?
Mirna, sremežljiva, takšna, da imaš občutek, da si njen zaščitnik.
Tako se je zaključil še en dan, ki so ga bili nekateri zelo veseli in si ga bodo dobro zapomnili. Vse pa upamo, da bo spet prišel in nas ponovno navdušil.
Novinarke Iz OŠ Ivana Skvarče
KDAJ OTROCI NAJBOLJ TRPIJO?
Trpijo takrat, kadar se doma starši prepirajo. Takrat začutijo, kot da so odveč. Starši si velikokrat skačejo v lase. Največkrat se prepirajo zaradi nepotrebnih stvari. Mamice to veliko bolj zadane v srce, saj so ženske občutljivejše kot moški. Zate je bolje, če se umakneš iz tega napetega ozračja ali ostaneš čisto tiho.
Če katerega od staršev kaj vprašaš, ti odgovori:
"Daj mi zdaj mir. Pojdi se učit!" ali pa: "Nehaj mi težit, saj veš kaj moraš storiti."
Počutimo se potrto. Žalostni smo. Sprašujemo se, zakaj smo sploh prišli na ta kruti svet. Najraje bi skočili skozi okno v svoji sobi, se še sami zdrli na starša in mogoče pomislimo, da bi pobegnili.
Dan ali dva se starša grdo gledata in senič ne pogovarjata. Ko očeta vprašaš, kako se to zračuna, tu reče, da pojdi vprašat mami, saj ona vse zna in je najbolj pametna daleč naokoli.
Že spet te besede potrejo. Zapreš se v sobo in v vzglavnik, jokaš, da ne bi kdo slišal. Vse sovražiš!
Misliš si: "LE ZAKAJ SEM SE RODIL?"
N.N.,Skvarčepls
11. VINOTOKA 2001
T7.j>ri
"S STAREGA DREVESA SADJE SAMO PADA”
Ni naklučje, da je 1. oktober svetovni dan starejših in da se je ravno na ta dan pričel tudi teden otroka. To je dokaz, da so mlajši in starejši tesno povezani in da drug brez drugega ne morejo in tudi nočejo. Le kaj bi vnučki brez babic in dedkov in kaj bi... Seveda ne gre le za to malce romantično misel. Medgeneracijsko sodelovanje ima že nekaj časa pomembno mesto v našem okolju, življenju in delu. In ker so si otroci vzeli "za svoj" ves teden, so si ga z vso pravico privoščili tudi starejši.
V Domu upokojencev Franc Salamon v Trbovljah je živahno vse leto, le da so v tem tednu rezultate svoje "živahnosti" spet, kot že tolikokrat poprej, predstavili obiskovalcem in gostom. Ponedeljek, 1.oktober, je bil za devet stanovalk Doma na Tereziji še prav poseben in lep dan. Na svečani prireditvi, na kateri so sodelovali pevski zbor DUFS Škrjanček pod vodstvom Francija Matko, članice literarne skupine s svojimi stvaritvami in Marinka Kostanjšek, ki je poskrbela za klavirsko spremljavo slavnosti, je bila odprta razstava udeležencev likovne delavnice, ki jo je vodila Severina Trošt Šprogar in Marija Sajovic. Udeleženke delavnice Anica Berger, Angela Bec, Anica Burja, Jožefa Borštnar, Jelka Dolžan, Marija Jamnik, Jožica Krebs, Marinka Selič in Polonca Šink so razstavile svoja likovna dela, ki so nastala na delavnici. Umetnine, ki so jih ustvarile že utrujene in mnogokrat tresoče se in boleče roke, imajo ravno zaradi tega veliko vrednost. Dokazujejo, da "...kljub včasih nadležni in bolni starosti še vedno najdemo smisel in cilj v življenju, za katerega je vedno vredno živeti, živeti naprej..." je med drugim v svojem pozdravnem nagovoru dejala direktorica Danica Hren. Prisotne je pozdravil tudi podžupan občine Trbovlje Andrej Železnik in uradno otvoril razstavo. Posebej ganljivo doživetje je bila podelitev priznanj prizadevnim
stanovalcem. Mnogim so solze sreče, zadovoljstva in ponosa stopile v oči in se strkljale po zgubanih licih na tokrat srečnih obrazih. Ob pogledu na toliko radosti in hvaležnosti, ki ga je povzročila le majhna a prisrčna pozornost direktorice, tudi oči obiskovalcev in gostov niso ostale suhe. Kako malo je treba, da človek postane človeku Človek!
Voditeljica likovne delavnice Severina Trošt Šprogar je v besede, ki jih je spregovorila zbranim, zlila vse tisto, kar bi do starostnikov pravzaprav morali čutiti prav vsi, ko je dejala:"V izjemno čast in zadovoljstvo mi je, da lahko delam z ljudmi, ki so zdaj moji študentje, ki jim jaz pravim, ne starostniki, ampak iz nekega tretjega življenjskega obdobja. Veste, v njih je ogromno mladosti. To je stvar, ki me gane vedno znova in to je stvar zaradi katere sem z njimi..." in vsem se je zahvalila, ker so bile pripravljene sodelovati z njo in ji zaupale svojo notranjost in za čudovite izdelke in ker so ji bile prav vse mentorice...Za brake Zasavca pa je povedala'. "Mislila sem si, da je nekdo slišal moje misli. Moje želje, popolnoma iskreno to govorim, so bile usmerjene v to, da bi delala z ljudmi, ki so vredni vse pozornosti, ki je za njimi življenje, ki imajo ogromne zaklade v sebi in ki po mojem mnenju zaslužijo ogromno pozornosti. Ne samo zato, ker so mogoče tudi bolani, ampak ker so zelo dragoceni za nas vse in ker vsi potujemo za njimi. Ko me je gospa direktorica poklicala, v bistvu sploh nisem mogla verjeti, daje to res. To so bile moje misli in tega nikomur nisem povedala. Resnično sem vesela, da sem tukaj. Z njimi bom še delala in to priporočam tudi drugim. Tisti, ki imajo čas in se jim življenje zdi brez smisla, je ta dom krasna prilika, ko lahko hitro najdeš smisel. Tildi če prideš samo na obisk vidiš, da življenje ni brez smisla. Smisel pa je stvar, ki nam je potrebna, da lahko sploh živimo."
Temu slavju je v četrtek sledil še en velik dogodek. Dom upokojencev Franc Salamon in rojak - literat Janez Krajnc iz Ljubljane sta vabila na UPOKOJENIŠKO - TURISTIČNI SEJEM DOMAČE OBRTI na temo naravne vrednote kulturne dediščine in turizem, s katero se tudi Dom na Tereziji pridružuje k realizaciji tega vseslovenskega projekta Turistične zveze Slovenije, katere predsednik dr. Marjan Rožič je bil častni gost četrtkove prireditve.
Pestro dogajanje se je pričelo pred domom v prelepem sončnem četrtkovem dopoldnevu z nastopom Folklorne skupine DU Kamnik v gorenjskih narodnih nošah. Stanovalce so z uprizoritvijo kratke igrice in recitacijami razveseliti otroci osnovne šole. Zabaval jih je celjski policaj, ki je iskal razvpitega razbojnika Guzeja iz Ravbarske doline pri Rigli (Podčetrtek - Olimje), za dobro razpoloženje pa je z vižami na frajtonerici skrbel Franc Flere iz Krtine pri Domžalah.
Vsem zbranim je spregovorila direktorica doma, ki kar ni mogla skrivati svojega zadovoljstva. Zakaj ga tudi bi? Dejala je:"Osnovni namen prireditve je poudarek na ohranjanju načina življenja z vso njegovo navezanostjo na naravne izvore, saj ti predstavljajo najbolj celovit način varovanja tradicij, hkrati pa je dobra priložnost za še čim večji razvoj turizma v Trbovljah..." Trboveljski župan Žiga Žgajnarje tudi prispeval svoj govor in se pohvalil med drugim tudi s Perkmandeljcom, ki si kot "zaščitni znak" Trbovelj vztrajno in uspešno utira pot v širni svet, le da je pozabil omeniti, kdo mu je boter, če že ne oče - Perkmanceljcu namreč. Iz njegovih besedje bilo razbrati resen namen, da se Trbovlje v okviru Zasavja zares podajo v pestre turistične vode. Ponuditi je kaj, važno je le, kako in čim preje. Predsednica hortikulturnega društva Albina Ocepek je predstavila uspešno in plodno
77. j j G Jf.GJ fS 51 fr Jf f: I
II. VINOTOKA 2001
večletno sodelovanje društva s stanovalci doma, kar je vidno že od daleč po ocvetličenosti oken, balkonov in okolice doma. Vse zbrane je pozdravil tudi predsednik Društva upokojencev
pomembeno je, da so v torek obiskali vse svoje bolne člane, o njihovih športnih aktivnostih pa prihodnjič.
In preden je razbojnik Guzej prestrašil policaja in "zastrupil" s kačjo slino predsednika turistične zveze Slovenije dr. Marjana Rožiča, je le-ta vse prisotne še uspel nagovoriti in pozdraviti.
V času sejma je bilo na stojnicah v okolici doma mogoče videti različne izdelke domače in umetne obrti od dražgoških medenih kruhkov, lesenih poročnih žlic, cvetja, oblačil, posteljnine, pletenih košar, ročno kovanih izdelkov, kiparskih umetnin do izdelkov domskih umetnic, ki so pokazale, da znajo
slikati na svilo, plesti, delati papirnate rože in šopke...skratka "semenj bilje živ".
V tem času je v galeriji doma upokojencev razstavljal svoja slikarska dela magister Stane Ermenc iz Ljubljane.
V petek se je praznovanje dneva starejših, ki se je spremenil v teden, zaključilo z osredno prireditvijo v Delavskem domu - s koncertom Delavske godbe Trbovlje, ki je bil darilo vsem starejšim. Vsi, ki pa so bili po celotedenskem praznovanju še dovolj pri močeh, so v soboto odšli na goro Oljko. Zagotovo pa se je dogajalo še mnogo, kar nismo uspeli "izslediti" pa naj ostane v spominu starejšim, ki so si gotovo zaslužili vse najlepše in najboljše...
MAH
Vlado Garantini
PIRANSKI PASTEL
Na bleščečo glazuro razliva sonce ognjeno zlato taiino.
Golobje bele gravure valov ob obali.
Piran je vgraviran
kot temno vijolični obelisk
v razkošni pozlati.
V obrežnih pečinah drhtijo piščali poganskih bogov.
Vlado Garantini
POD PINIJAMI
Umaknjen
v brezčasni čas poletja, pod zelenimi senčniki mogočnih pinij,
poslušaš zbor škržatov razigranih. Misli lenobno paseš po brežinah, kjer morski pršec v sipki mivi tke srebrnobele čipke.
Svet se ti srhljivo zoži, skoz dremež otožno tipaš sivo modre dalje in si želiš vrnitve.
HROVATIČEVI PASTELI V KNJIŽNICI
V mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah je pripravil samostojno razstavo svojih del slikar in literat Vinko Hrovatič iz Hrastnika. Razstavljena dela si je moč ogledati v času, ko je knjižnica odprta in to do Ič.septembra. Slikar se tokrat predstavlja z desetimi deli v pastelu z motivi iz krajine od Radencev pa vse do Dolenjske, del teh pa se nanaša na našo zasavsko krajino, z vsemi značilnostmi. Na razstavi v knji.niči si je mogoče ogledati tudi njegovo knjigo z naslovom Moje likovno življenje do leta 2000. V knjigi so objavljeni številni podatki o opravljenem delu na likovnem področju, razstavah -samostojnih in skupinskih, objavah, ocenah, pregledih...
IL
ZLATA POROKA V GRADIČU
V soboto, 25.avgusta ob 11.uri je v poročni sobi gradiča na Trgu Franca Fakina v Trbovljah potekala zlata poroka. Po 50 let trajajočem zakonu sta svojo zvestobo drug drugemu znova obljubila in potrdila Joža in Mirko Klopčič iz Partizanske ceste 22a v Trbovljah. Zlatoporočenca sta bila deležna številnih čestitk tako sorodnikov, kakor tudi predstavnika občine Trbovlje ter Društva upokojencev Trbovlje ter znancev in prijateljev. Deležna sta bila tudi raznih spominskih daril in zahval za doslej opravljeno delo. Obema zlatoporočencema veljajo tudi s strani Zasavca prisrčne čestitke z najboljšimi željami!
IL
Slovenska nogometna pravljica se nadaljuje:
"ŠKODA, PISMO, KER SEDAJ NE BOMO DOBILI DVA MILIJONA MARK OD JUGOSLOVANOV!"
Ja, ni kaj! Tale Katanec je pa razred zase. Kar se trenerskega poklica tiče, je to dejstvo že preverjeno, še bolj pa smo se v to prepričali na tiskovni konferenci po tekmi in v vseh njegovih besedah ob tekmah slovenske reprezentance. Prepričan sem, da ga ni človeka v Sloveniji, ki bi znal bolj preprosto razmišljati in povedati po domače, kot Katanec. V pogovoru z
Srečko KATANEC
novinarji je takšen, kakršni so mediji do njega. V času "Afere Zahovič" so ga v dnevniku Ekipa prilepili na tapeto in ga skorajda javno linčali, danes praktično častijo tla, po katerih hodi. Da ima Katanec kar velik vpliv na nogometno javnost je bržčas ugotovil tudi Srečko sam in zato imajo njegove besede še posebno težo tako med ljubitelji nogometa kot med nogometaši samimi. Ta Katančeva sproščenost in svobodna miselnost se je še posebej izrazila po sobotni tekmi
proti Ferskim otokom, ko je Katanec na presenečenje vseh prisotnih dejal: "Škoda, pismo, ker sedaj ne bomo dobili dva milijona mark od Jugoslovanov!" Ja, to je izjavil Katanec, ki seje v bistvu želel pošaliti na račun medijev, ki so ven spravili zgodbo o tem, da naj bi Nogometna zveza Slovenije prodala tekmo in bi v tem primeru naprej šli Jugoslovani, NZS pa bi proračun tako obogatila za dva milijona mark. Že zdrava
(novinarska) pamet bi lahko pogruntala, da se za dva milijona mark Nogometni zvezi Slovenije nikakor ne splača prodati, saj je vložek v primeru uvrstitve na svetovno prvenstvo v nogometu nedvomno večji od dveh milijonov mark. Da ne omenjam novih pogodb s sponzorji, reklame za našo državo in podobno. In ravno v tej šali je čutiti genialnost Srečka Katanca. Namesto brezkompromisnega napada
na novinatje se je odločil vse skupaj spreobrniti na šalo. In še nekaj genialnega mu je uspelo narediti v soboto. Postaviti v prvo postavo Nastjo Čeha, ki se mu je oddolžil na najboljši možni način. Zanimivo je bilo razmišljanje na novinarski tribuni malce zraven mene, ko so trije novinatji (po besedah “čuj" sklepam, da iz Maribora) ugotovili, da ima Nastja Čeh večje povprečje od Zlatka Zahoviča. Toda, bodimo realni. Čeh je resda dobro
odigral, a ga v večini drugega polčasa ni bilo videti na igrišču, kar bi lahko trdili še za nekatere druge igralce in spet vskoči Katanec: "Mislim, da bi bili lahko nekateri igralci bolje fizično pripravljeni," so se glasile njegove besede, ki so še dolgo odmevale v glavah vseh prisotnih na novinarski konferenci. In še nekaj nikakor ne gre prezreti. Katanec je na temo novega štadiona dejal, da nima
nič proti, če bi reprezentanca igrala za Bežigradom, ker je več kot očitno, da reprezentanci to okolje ustreza. In na nek način ima prav. Dolga leta so generacije ljubiteljev nogometa hodile za Bežigrad in ko uspehov reprezentance ni in ni bilo, je bilo vse
Nastja ČEH
OK. Z uspehi pa je prišla tudi težnja po novem štadionu. Vse lepo in prav, toda zakaj je potrebno tako žaliti bežigrajski objekt s pridevniki razvalina, nacionalna sramota? Tega si objekt za Bežigradom ni zaslužil. In zato je tekma z Romunijo lO.novembra čas, da se zahvalimo bežigrajskemu štadionu za gostoljubje, slovenskim politikom in odgovornim pa naglas povemo, kaj si mislimo o njihovih prizadevanjih okrog novega štadiona. In ne pozabimo: "Slovenija gre naprej!"
Peter Motnikar, slike: NZS
IZ TABORA Uk RUDAR TRBOVLJE
Že v eni prejšnji številk smo zapisali, da je v vrstah trboveljskega tretjeligaša prišlo do zamenjave na trenerskem mestu. Hajrudina Ibrakiča, kije medtem postal trener litijskih tretjeligašev, je zamenjal dotedanji kapetan moštva in odlični strelec Igor Holešek. Po tem, ko seje vpeljal v novo delo, smo ga zaprosili za komentar dosedanjega dela. Povedal je:»Ekipo sem prevzel 3. septembra po 4. krogu in osvojenih dveh točkah. Tedanji trenerje ponudil odstop, ki gaje upravni odbor sprejel ter mene postavil na njegovo mesto. Njihova želja je bila.
da bi poleg treniranja tudi igral, vendar tega nisem sprejel, saj sem se želel povsem posvetiti delu trenerja.«
Povejmo, da je bila takrat ekipa Rudarja na predzadnjem 13. mestu z 2 točkama. V naslednjih štirih tekmah so jih osvojili še šest, tako da so z osmimi na II. mestu.
»Z dosedanjim delom sem zadovoljen, posebno z marljivostjo in zagnanostjo igralcev, ki tako na treningih kot tekmah dajejo svoj maksimum. Na štirih prvenstvenih tekmah smo iztržili 50% izkupiček. Najprej smo izgubili na Bledu s povprečno ekipo Slaščičarno Šmon s 5:0 (0:0), nato smo doma z zadetkoma Aliča premagali NK Cockta
Kresnice z 2:0 (1:0), na gostovanju pri Status Kolpi smo izgubili s 3:0 (2:0) in nazadnje v 8.krogu doma premagali Litijo z 2:0 (1:0). Gole sta dosegla Milinovič in Zukanovič s pomočjo gostujočega obrambnega igralca.« je povedal očitno tudi dober nogometni trener Holešek ter še dodal:«Zanimivost tekme z Litijo je bila jo je vodil bivši trener Rudarja Ibrakič, tako, da motivov z obeh strani ni manjkalo. Za nas je bilo zelo pomembno osvojiti tri točke, saj je osnovni cilj čimprejšnja vrnitev na sredino lestvice. Povedli smo v 38 minuti, po dolgi podaji Škofa do Milinoviča, ki je z 10 metrov s strani ukanil vratarja Litije. Takoj na začetku
drugega polčasa smo vodstvo povečali na 2:0. Zukanovič je prodrl po levi strani, poslal močno žogo v kazenski prostor, kjer je gostujoči obrambni igralec žogo nespretno poslal v svojo mrežo. Poleg teh zadetkov smo imeli še kopico lepih priložnosti, tako da bi bila lahko na koncu zmaga še izdatnejša.«
Poleg prvenstvenih tekem so odigrali tudi mednarodno prijateljsko tekmo v Ludmannsdorfu v Avstriji in zmagali s 6:2 (3:1). Gole so dosegli Oplotnik, Škoberne, Jorgovan, Ocepek, Zukanovič, en gol pa so si domači zabili kar sami. V pokalnem tekmovanju jim je žreb namenil Zagorje. Zmagali so
Zagorjani s 3:0.	,	„
Igor Goste
11. VINOTOKA 2001
3T) Dl?
•■u
h
KLEMEN BUZINA SVETOVNI PRVAK
Enaindvajsetletni Klemen Buzina, član KBV Pon-Do-Kwan Zagorje, je konec septembra na Svetovnem prvenstvu organizacije IAKSA v avstrijskem Celovcu postal svetovni prvak. Poleg njega so se pod vodstvom trenerja in vodje reprezentance Alojza Miklavčiča, izkazali tudi preostali zasavski reprezentantje. V Celovcu je hkrati s članskim prvenstvom potekalo še mladinsko in sicer prvikrat. Med mladinci je Izlačan Jure Vetršek, član izlaškega kluba Pon-Do-Kwan osvojil srebrno medaljo, prav tako med mladinci je bil Zagorjan Klemen Juvan tretji, med člani pa je bil Trboveljčan Andrej Bračič, ki brani barve zagorskega kluba, tretji.
Nekaj dni po velikem uspehu smo se s trenerjem Miklavčičem in nosilci kolajn srečali v klubskih prostorih zagorskega kluba. Najprej smo dali besedo trenerju Alojzu Miklavčiču, nosilcu mojstrskega pasu 7. stopnje. Predvsem nas je zanimalo, kako je doživljal izjemne uspehe svojih varovancev. »Na svetovno prvenstvo smo odšli nekoliko okrnjeni. Razen Klemna, kije član A reprezentanca (A reprezentanca se pripravlja na SP v organizaciji WAKO, ki bo v Mariboru, op.p.), so ostali člani B reprezentance. Že po prihodu na prvenstvo sem pri Klemnu opazil, da je
zelo motiviran, da ima veliko želje, da po dveh drugih mestih osvoji še naslov prvaka. Zelo sem srečen, da mu je uspelo. Da dobimo v Zagorju svetovnega prvaka, je bila moja dolgoletna želja. S »štimungo« v reprezentanci sem bil zadovoljen, škoda le, da so se nekateri reprezentantje vozili domov. Ostali smo bili nastanjeni v prijetni zgradbi. Kot zanimivost naj povem, da nam je vsako jutro zajtrk postregel prijazen 78-letni župnik. V neki gostilni pa nas je lastnik vsak večer častil z večerjo.«
Klemen Buzina, nosilec mojstrskega pasu, se s kickboksom ukvarja že 11 let. Vseskozi je član zagorskega kluba. V osnovni šoli je igral košarko in odbojko. V zadnjem času se kondicijsko pripravlja tudi tako, da kolesari. Do naslova svetovnega prvaka v Celovcu se Klemen ponaša še z dvema drugima mestoma na svetovnem prvenstvu v Madridu in lani v Dublinu. Ima še nekaj zmag na državnih prvenstvih ter nekaj osvojenih medalj na mednarodnih turnirjih. In kako je Klemen prišel do naslova svetovnega prvaka? »V moji kategoriji članov do 60 kg je bilo enajst tekmovalcev. Kot imetnik medalje z zadnjega SP v Dublinu sem bil v prvem krogu prost. V drugem krogu sem že v 1. minuti borbe na razliko lO.točk premagal Škota, podobno hitro sem opravil z Rusom ter se s to zmago uvrstil v finale. Nemškega tekmovalca sem premagal s 17:11. Pol minute pred koncem dvoboja je moj nasprotnik še vodil, v zadnjih sekundah pa sem
zadal nekaj dobro odmerjenih udarcev in zlata medalja je bila moja. Občutki, ko sem iz rok trenerja Alojza prejel zlato, in ko je zaigrala slovenska himna, so bili neopisljivo lepi.« Klemen, ki ga prihodnje leto čaka težka naloga, da ohrani naslov svetovnega prvaka, ni pozabil izreči zahvalo svojemu trenerju, klubskim kolegom in staršem, ki so mu vedno stali ob strani in ga podpirali.
Izlačan Jure Vetršek, študent strojništva in nosilec mojstrskega pasu je v kategoriji mladincev do 71 kg zase in za svoj klub osvojil sploh prvo medaljo na svetovnih prvenstvih. »Član KK Pon-Do-Kwan Izlake sem že vse od ustanovitve kluba, torej osem let. Poleg kickboksa rekreativno igram še košarko, kolesarim. Doslej sem osvojil nekaj medalj na državnih prvenstvih ter na mednarodnih tekmah. V Celovcu na SP je v finalni tekmi moj nasprotnik iz Avstrije vodil že z veliko razliko, sredi borbe sem se nekoliko zbral in prišel v vodstvo za eno točko. Na koncu pa sem vendarle moral priznati, da je bil v končnici borbe uspešnejši. Avstrijec me je premagal z rezultatom 17:14. Mislim, da mi je na tem prvenstvu zmanjkalo izkušenj. Vsekakor pa sem s srebrno medaljo zadovoljen, kakor tudi s tem, da sem se kot član reprezentance sploh udeležil prvenstva.«
Trboveljčan Primož Bračič, študent gradbeništva, je član zagorskega kluba. Trenira sedem let. Je nosilec rjavega pasu. Kot mladinec je bil dvakrat državni prvak, nekaj medalj iz DP pa ima tudi v članski konkurenci. Že na svojem prvem svetovnem prvenstvu pa je v članski konkurenci do 81 kg osvojil še bronasto medaljo. »Medalje pred prvenstvom nisem pričakoval. Do nje sem prišel z zmago proti Slovaku s 16:13, drugo zmago sem dosegel proti Špancu z 9:4, pot v finale pa mi je preprečil kasnejši svetovni prvak iz Češke. Lahko še povem, da sem s svojimi borbami zadovoljen.«
Klemen Juvanje član zagorskega kluba osem let. Doma je blizu Podkuma. Je študent gradbeništva. Ponaša se z zmago na odprtem turnirju Zagorja 1998. Bil je že tudi državni prvak med mladinci in člani.V njegovi kategoriji mladincev do 67 kg je v Celovcu nastopilo 8 tekmovalcev. »V prvi borbi sem s 7:4 premagal Avstrijca, v drugi borbi pa sem doživel poraz s 6:5 proti turškemu tekmovalcu. Ker medalje pred SP nisem pričakoval, sem z osvojenim bronom več kot zadovoljen, nekoliko manj z borbami.«
Na SP v Celovcu je v članski konkurenci nastopil tudi Izlačan Miloš Rozman, ki je med 14 tekmovalci v prvem krogu izgubil proti Slovaku. Medaljo za Slovenijo sta osvojila še: bron Andrej Vindiš (Ptuj) med člani do 75 kg ter Anja Kolšek med mladinkami do 55 kg.
Besedilo in slika Igor Golte
Karate
2. MLADINSKO SVETOVNO PRVENSTVO V KARATEJU
V dneh od 11. do M.oktobra bo v Atenah v Grčiji potekalo 2. mladinsko svetovno prvenstvo v karateju. Na omenjenem prvenstvu bo nastopila tudi reprezentanca Slovenije. Na letošnjem mladinskem evropskem prvenstvu, februarja na Cipru je Novogoričan ŠKARABOT osvojil srebrno medaljo in potrdil uspeh našega Daliborja FILIPIČA, ki je takšno medaljo osvojil na lanskem prvenstvu v Celju. Kljub temu, da je konkurenca na SP precej močnejša kot na evropskem, odhaja slovenska ekipa v Grčijo optimistično razpoložena.
Tokrat bosta barve Slovenije zastopala dva člana Karate kluba TIKA Trbovlje: Miha KOVAČIČ in Jernej SIMERL. Vodja in selektor slovenske mladinske reprezentance na tem svetovnem prvenstvu bo trener tekmovalne skupne karate kluba TIKA Trbovlje Borut MARKOŠEK. Borut je že od leta 1996 selektor vseh državnih selekcij SLOVENIJE. Miha bo nastopil v športnih borbah, v kategoriji mladincev do 70 kg ter v ekipnem delu. Jernej bo tokrat nastopil v ekipi starejših mladincev, kjer bo s svojimi dosedanjimi izkušnjami na največjih tekmovanjih poskušal upravičiti pričakovanja trenerskega teama. Predstavljamo
vam tekmovalca Karate kluba TIKA Trbovlje, ki bosta nastopila na tem svetovnem prvenstvu.
Miha KOVAČIČ, rojen 07.01.1981, je študent fakultete za šport. Karate je začel trenirati s šestimi leti v trboveljskem klubu in je mojster karateja, nosilec črnega pasu stopnje 1 DAN.
Poleg tega, daje uspešen tekmovalec, je aktiven tudi kot pomočnik trenerja. V svoji športni karieri je osvojil kar 79 medalj na državnih prvenstvih, pokalnih tekmovanjih in mednarodnih turnirjih. Če k tem uspehom prištejemo še medalje iz regijskih, klubskih in prijateljskih tekmovanj, bi številka osvojenih medalj presegla trimestno število. Proglašen je bil za najuspešnejšega tekmovalca pokalnih tekmovanj v okviru Karate zveze Slovenije v letu 1996 in 1997. Za izjemne športne rezultate mu je Zveza športnih organizacij Trbovlje podelila leta 1991 bronasto, 1995 srebrno, 1996 zlato, 1998 srebrno priznanje ter leta 1999 in 2000 priznanje za naslov državnega prvaka in uspešnega športnika. Miha je že trikrat nastopil na Evropskih prvenstvih (1997 Bolgarija, 1998 Grčija in 1999 Španija) in na L svetovnem prvenstvu v Bolgariji, oktobra 1999. Na EP v Grčiji je v športnih borbah v svoji težnostni kategoriji osvojil izvrstno peto mesto, kar je največji uspeh v njegovi športni karieri in eden najboljših rezultatov v zgodovini trboveljskega karateja. Z odličnimi tekmovalnimi rezultati tudi opravičuje status športnika mladinskega razreda, ki ga uradno priznava Olimpijski komite Slovenije.
"S pripravami na SP smo začeli že junija s kondicijskimi trening in sicer v sodelovanju s Fakulteto za šport, kjer smo dobili program, po katerem smo trenirali vsak dan. V avgustu smo tudi v klubu pričeli s treningi in to vsaj enkrat na dan, večkrat celo dvakrat. Vmes so bile razne kontrolne tekme, tako da sem zares dobro delal. Forma se mi stopnjuje in mislim, da bom vrhunec forme dosegel ravno na SP-ju, češrav se v napovedi ne bi spuščal. Vendarle gre za tekmovanje na najvišji ravni, poleg tega pa niti ne poznam svojih nasprotnikov, tako da bi bila kakršnakoli napoved z moje strani brezpredmetna," je pred nastopom na SP v svojih pričakovanjih previden Miha Kovačič.
Jernej SIMERL, rojen 03.02.1982 je študent Ekonomske fakultete v Ljubljani. Karate je začel trenirati s petimi leti v trboveljskem klubu in je nosilec rjavega pasu, stopnje L KYU. Poleg tega, da je uspešen tekmovalec, je aktiven tudi kot pomočnik trenerja. Na državnih prvenstvih, pokalnih tekmovanjih in mednarodnih turnirjih je osvojil že 47 medalj. Za izjemne športne rezultate mu je Zveza športnih organizacij Trbovlje podelila leta 1994 in 1998 zlato priznanje ter leta 1999 in 2000 priznanje za
naslov državnega prvaka. Na naj večjih tekmovanjih je nastopil štirikrat, na Mladinskem EP leta 1998 v Grčiji, leta 1999 v Španiji ter leta 2001 na Cipru in na prvem svetovnem mladinskem prvenstvu v Bolgariji leta 1999. Na EP v Španiji je v športnih borbah v svoji kategoriji osvojil odlično 7. mesto, kar je največji uspeh v njegovi tekmovalni karieri. Z odličnimi tudi opravičuje status športnika mladinskega razreda, ki ga uradno priznava Olimpijski komite Slovenije.
"Glede na to, da nastopam v ekipni konkurenci, ni vse odvisno le od mene, pač pa tudi od sotekmovalcev. S pripravami na prvenstvo sem začel že IS.maja in moram reči da sem treniral toliko, kot še nikoli. Zase vem, da sem dobro pripravljen in upam, da bom ekipi prinesel zmago, za uvrstitev naprej pa so potrebne tri zmage, saj je v vsaki ekipi po 5 tekmovalcev. Kar pa se pričakovanj glede same uvrstitve tiče lahko rečem, da smo se Slovenci pred dvema letoma na ■' prvem svetovnem prvenstvu uvrstili na 7.do 8.mesto, kar je bilo takrat veliko presenečenje. Po imenih smo tokrat celo slabši kot pred dvema letoma in realno je pričakovati uvrstitev od 9. do 16.mesta, toda upam na uvrstitev do 8.mesta," pa je optimistično razpoložen Jernej Simerl.
Franjo Glavico In Peter Motnlkar sliki: arhiv kluba
3Ti dt t;
Karate
TRBOVELJČANI USPEŠNI NA MEDNARODNEM TURNIRJU V SLAVONSKEM BRODU
V	okviru priprav na mladinsko svetovno prvenstvo, ki bo čez slaba dva tedna v Grčiji je slovenska reprezentanca v soboto 29. septembra nastopila na mednarodnem karate turnirju v Slavonskem Brodu na Hrvaškem. Domačini so turnir izvedli v spomin na žrtve, padlih v hrvaški vojni. Na turnirju je nastopilo cca 300 tekmovalcev iz Slovaške, BiH, Hrvaške in Slovenije.
Za slovensko reprezentanco so nastopili Trboveljčani Poldi HERMAN, Franci CEFERIN, Jernej SIMERL in Miha KOVAČIČ. V vlogi vodje in trenerja je nastopil trener trboveljskega kluba Borut MARKOŠEK. Najprej so nastopili v ekipnem delu. Vsaka ekipa je štela 3 tekmovalce in rezervnega tekmovalca. Za prvo slovensko ekipo je nastopal Ceferin, za drugo, ki pa je bila na papirju močnejša pa Simerl in Kovačič. Prva ekipa je na koncu osvojila bronasto medaljo. Druga slovenska ekipa pa je izgubila šele v finalu proti trenutno najmočnejši hrvaški ekipi, ki so na turnirju nastopili za domačine.
V	posamezni konkurenci so nastopili vsi razen Jerneja, ki je končal tekmovanje po prvem kolu ekipnega dela. Nasprotnik mu je med samo borbo zadal nekaj močnejših udarcev v glavo, kateri pa žal niso bili kaznovani s strani sodnikov. Kljub temu je Jernej dosegel neodločen rezultat. V kasnejših borbah ga je nadomestil klubski prijatelj Miha. Francije izgubil v prvem kolu po podaljških. Poldi in Miha pa sta na koncu osvojila bronasti medalji. Še posebno dobro je posamezni del opravil Miha, ki je borbe v začetnih kolih dobil prepričljivo z visoko razliko. V večernem delu so nastopile reprezentance s svojimi najboljšimi sestavami. Zaradi poškodbe Jerneja je za slovensko ekipo nastopil samo Miha. Ekipa, v kateri je bilo kar nekaj poškodovanih tekmovalcev je na koncu osvojila bronasto medaljo.
Že ta vikend bodo prišli na vrsto tudi naj mlajši karateisti. V soboto 6. oktobra bo v Oplotnici potekalo 2. pokalno tekmovanje za dečke in deklice. Trenerski team se je odločil, da bo dal priložnost večini mladih tekmovalcev, ki že od začetka septembra vestno trenirajo v telovadnici OŠ Ivan Cankar. Na tekmovanju bo nastopilo skoraj 30 mladih Trboveljčanov.
Upamo, da se bo ta dan nekaterim nasmehnila športna sreča in da bodo posegli tudi po medaljah, katere redno osvajajo njihovi starejši klubski prijatelji.
TRBOVELJČANOM 2 MEDALJI NA GRAND PRIX KARATE TURNIRJU »HYPO POKAL 2001«
Na mednarodni Grand Prix karate turnirju, ki se je ta vikend odvijal v športni dvorani v Sevnici je privabilo v prijazno mesto pod Lisco kar 288 tekmovalk in tekmovalcev iz 6 evropskih držav: Hrvaške, Jugoslavije, BiH, Češke, Slovaške in Slovenije. Prvi dan so nastopili mladinci in člani v katah posamezno in ekipno, v popoldanskem delu
pa so nadaljevali še v športnih borbah.
V	nedeljo, ko so nastopili mlajši tekmovalci so se tekmovanja udeležili tudi trboveljski karateisti: Borut KORPES, Kristijan OSTOJIČ, Rok LOPAN, Jasmina HATIČ, Nina POŠEBAL, Nastja BEVC, Jasna KOVAČIČ, Elvis SELIMOVIČ, Amir TAHIROVIČ, Žiga ŠANTEJ in Gorazd GRIČAR. Vodili so jih trenerji Bogdan in Jernej SIMERL ter Uroš VOZEL. V katah se je večino starejših trboveljskih tekmovalcev, ki so nastopili po novih pravilih, po sistemu zastavic na izpadanje že v prvem kolu pomerilo s slovaškimi ali češkimi tekmovalci. Trenutno so tekmovalci v katah teh dveh vzhodnoevropskih držav na višjem tehničnem nivoju, tako, da naši niso imeli prav veliko možnosti v teh dvobojih. Vsi so izgubili že v 1. kolu, v glavnem s kasnejšimi zmagovalci ali finalisti. Mlajši so nastopili po sistemu ocenjevanja. Sicer se nobenemu ni uspelo uvrstiti v finalni krog med osem najboljših, vendar so se s svojimi izvedbami močno približali tem uvrstitvam.
Po tradiciji so zopet izvedli zelo dobro ekipne kate. Deklice v sestavi POŠEBAL, BEVC, HATIČ so osvojile 5. mesto. Druga ekipa dečkov v sestavi LOPAN, KORPES, OSTOJIČ so osvojili 6. mesto, prva ekipa dečkov v sestavi ŠANTEJ, SELIMOVIČ, GRIČAR pa je za samo 0,1 točke zgrešila 2. mesto. Kljub temu je bronasta medalja v tako močni mednarodni konkurenci zelo lep uspeh. V športnih borbah so nastopili TAHIROVIČ, SELIMOVIČ, GRIČAR in ŠANTEJ. Razveseljivo je, daje njihova forma v vzponu, kajti prikazali so še boljše borbe kot pretekli vikend na Slovenja Open v Ljubljani. GRIČAR je v borbi za bronasto medaljo izgubil šele v podaljšku. Manj problemov je imel v repasažnih borbah ŠANTEJ, ki je v borbi za bronasto medaljo zmagal brez problemov in z visoko razliko. S tem je Žiga pokazal, da se zanesljivo vrača v športno formo, katero je prikazal v spomladanskem delu, ko je bil za večino svojih nasprotnikov nepremagljiv.
Jesenski del tekmovalne sezone je že v polnem teku. Tekmovanja, tako za mlajše kot starejše se bodo vrstila iz tedna v teden, tako da bodo imeli trboveljski karateisti veliko možnosti za dokazovanje svojega znanja. Do svetovnega mladinskega prvenstva v Grčiji je še manj kot mesec dni. Zanesljiva potnika iz Trbovelj Miha KOVAČIČ in Jernej SIMERL se še naprej vzorno in motivirano pripravljata po programu klubskega trenerja ter selektorja reprezentance Boruta MARKOŠKA, ki bo tudi v Grčiji vodil slovensko reprezentanco.
Kot vsako šolsko leto, karate klub TIKA Trbovlje tudi letos vpisuje v mesecu septembru v začetni tečaj karateja. Vpisujejo v večnamenskem prostoru Osnovne šole Trbovlje na Mestnem trgu 4, vsako sredo in petek med 17.00 in 19.00 uro. Vabljeni vsi, ki se radi družijo ali imajo željo po razvoju športne kariere.
ŠMIDHOFERJU PRVA MEDALJA NA URADNEM TEKMOVANJU
V	okviru Karate zveze Slovenije je v soboto 6. oktobra v Oplotnici potekalo drugo letošnje pokalno tekmovanje za dečke in deklice. Skupno je nastopilo
254 tekmovalcev iz 30 slovenskih klubov.
Za Karate klub TIKA Trbovlje so nastopili Jasmina in Semir KARAMUJIČ, Nastja in Timi BEVC, Dejan in Dražen KUSIČ, Nina POŠEBAL, Maša GORJUP, Jasmina HATIČ, Vasja PIGAC, Maks ŠMIDHOFER, Rok LOPAN, Anis ZUKANOVIČ, Kristijan OSTOJIČ, Danijel MUDRINIČ, Jan ZAJC, Borut KORPES, Grega HACIN. Nik ŽLAK, Tibor ČELAN, Anže ROZINGER, Žiga ŠANTEJ, Amir TAHIROVIČ, Matej KNEŽEVIČ ter Elvis SELIMOVIČ. Vodili sojih trenerji Damjan ZDOLC, Uroš VOZEL in Bogdan SIMERL. Trenerski team v klubu se je odločil, da bo dal priložnost nastopa večini mladih tekmovalcev, ki že od začetka septembra vestno trenirajo v telovadnici OŠ Ivan Cankar.
Najprej so nastopili v katah. Kljub temu, daje večina Trboveljčanov izvedla svoje kate dobro se jim v posameznih, zelo številčnih kategorijah ni uspelo uvrstiti v sam vrh. Več športne sreče so imeli Trboveljčani v ekipnem delu, saj je ekipa starejših dečkov v sestavi ŠANTEJ, SELIMOVIČ in TAHIROVIČ osvojila bronasto medaljo. Omeniti je potrebno, da se po novih karate pravilih tudi tekmovalci v katah pomerijo po dva skupaj. Po izvedbi pa sodniki z dviganjem zastavic odločijo zmagovalca.
V športnih borbah so prvič nastopili brata KUSIČ in ŠMIDHOFER. Dejan in Dražen sta sicer svoja dvoboja izgubila, vendar sta z nekaterimi akcijami pokazala, da se ob vestnem treniranju lahko razvijeta v dobra tekmovalca. Največje prijetno presenečenje v trboveljskih vrstah je bil tokrat dvanajstletni Maks ŠMIDHOFER, kajti v ringu ni deloval prav nič začetniško. Svoje nasprotnike je vse do finala zanesljivo premagal. V finalni borbi pa je moral priznati premoč Hrastničanu Milanu DREMŠAKU, kije v tej kategoriji zmagal tudi na prvi pokalni tekmi aprila letos v Lenartu. Osvojena srebrna medalja bo Maksu nedvomno velika vzpodbuda za nadaljnje športno treniranje. V kategoriji starejših dečkov so nastopili še TAHIROVIČ, ŠANTEJ , SELIMOVIČ. Tahirovič, ki v športnih borbah tekmuje šele slabo leto, je pokazal, da se razvija v zelo dobrega tekmovalca. Če bo tako nadaljeval bo že zelo hitro v samem vrhu svojih vrstnikov. Zmagovalca 1. pokalnega tekmovanja SELIMOVIČ in ŠANTEJ sta tudi tokrat bila ena izmed glavnih kandidatov za sam vrh. Elvisu je to skoraj uspelo, kajti izgubil je šele finalno borbo s KERNOM iz Kranja. ŠANTEJ pa je dobesedno izgorel v želji po uspehu, saj je že takoj v začetku poslal z močnim nožnim udarcem v telo, svojega nasprotnika na tla. Takšni udarci se načeloma točkujejo, vendar se sodniki v mlajših kategorijah večkrat zaradi zaščite tekmovalcev odločajo za kaznovanje. Tudi tej akciji kjer si je Žiga zaslužil kazensko točko ni popuščal. Nasprotnika je lovil po celem ringu. Sodniki so se pač odločili, da bodo zaščitili tekmovalca in so tudi dve kasnejši ŠANTEJ EVI tehniki kaznovali ter ga diskvalificirali. Ta, v nekaterih pogledih neupravičen poraz v 1. kolu verjetno ne bo pustil kakšnih globjih posledic, kajti Žiga je tako tehnično kot fizično pripravljen in prepričan v svoje sposobnosti, da bo zopet posegel v sam vrh.
Tri osvojene medalje na pokalnem tekmovanju kažejo, da Trboveljčanom še kar ni treba skrbeti za nadaljno usodo trboveljskega karateja.
Fran|o GLAVICA
II. VINOTOKA 2001
RAFTING - odprto pismo
Kako na svetovno prvenstvo (SP) v raftingu -epilog
No, pa ga imamo - oziroma smo ga imeli, WRC (World rafting championships) 2001 namreč, ali svetovno prvenstvo v raftingu, ki je potekalo v Ameriki v Zahodni Virginiji od 22. do 25. septembra 2001 na rekah New in Galuley. Tekmovanja se je kljub trenutnemu stanju udeležilo 11 moških in pet ženskih ekip iz celega sveta, od tega pet moških in dve ženski ekipi iz Evrope. Tako so ostali svetovni prvaki med moškimi ekipa iz Nemčije in med ženskimi ekipa s Češke. Od evropskih držav, ki so bile povabljene na to tekmovanje, se tekmovanja kljub uradni prijavi ni udeležila ekipa iz Slovenije, ki naj bi jo po spletkah zastopala ekipa Bober Ljubljana. Pa se fantje prvenstva enostavno niso udeležili, ker so se sprli, sprli zaradi denarja (glej pisno prilogo). Ob tem smo vsi, ki ta šport spremljamo, ostali brez besed. Pravzaprav bi nekdo odgovoren moral poiskati krivca za vse te peripetije in ga poklicati na odgovornost, predvsem zaradi nadaljnjega delovanja Rafting zveze Slovenije kot tudi ugleda in imena tega športa.
Mirko Avbelj
Razlogi za sklic novinarske konference
Rafting društvo Ljubljana Bober naj bi formalno obstajalo približno pol leta, vendar dejansko v klubu niso podani pravnoformalni pogoji za delovanje društva. V začetku delovanja društva smo bili člani seznanjeni z vsemi aktivnostmi, kasnej^pa praktično nismo dobili nobenih informacij, predvsem pa smo to občutili v času, ko so začela pritekati prva denarna sredstva sponzorjev. V društvu so neurejena pravna razmerja med predsednikom in ostalimi člani uprave, v kateri smo tudi vsi tekmovalci. Predsednik g. Marko Krvina ostale člane uprave ni seznanjal o delu, prav tako tudi o finančnih prihodkih kluba ne. Tekmovalci tako nismo imeli pravice vedeti, kaj se z denarjem dogaja oziroma za kaj naj bi bil sploh uporabljen. Naša naloga je bila le trenirati in tekmovati, do povračil stroškov ali nagrad pa nismo bili upravičeni. Nepravilnosti z denarjem, ki so ga prispevala podjetja in so bila namenjena za udeležbo kluba na svetovnem prvenstvu v Zahodni Virginiji v ZDA. V prvih mesecih delovanja društva je veljal ustni dogovor, da
vsakemu članu, ki zagotovi denarna sredstva (tudi g. Krvini, kije bil hkrati v vlogi predsednika kluba in menedžerja), pripada nagrada v višini 30 % zagotovljenih denarnih sredstev. Ko je klubu denarna sredstva prispeval Mobitel, je g. Krvina enostransko spremenil dogovor in je zahteval 50-odstotno provizijo (vložek Mobitela je bil 9.800.000,00 SIT). Zahteval je tudi, da mu društvo poravna tudi plačilo davka, tako da bi bil prispevek kluba približno 70 % navedene vsote. Provizijo je poviševal iz tedna v teden, svoje zahteve pa je pojasnjeval s tem, da mora denarna sredstva vračati sponzorju, ki je denarna sredstva zagotovil. Pri sponzorskih vložkih Žita (1.000.000,00 SIT) in Radenske (2.000.000,00 SIT) seje omejil na 30-odstotni delež.Dodatni zapleti v društvu so se pojavili, ko smo tekmovalci (društvo je že razpolagalo s finančnimi sredstvi) izrazili željo, da bi prejeli povračilo stroškov za vsakodnevne prihode na treninge (od meseca oktobra 2000 do avgusta 2001). Predsednik društva Marko Krvina in Robert Malovrh sta nas hotela odpraviti z izjavami, da v društvu ni denarja. Odnosi so se zaostrovali do 4. avgusta, ko smo člani uprave društva zahtevali vpogled v finančno poslovanje kluba in brezpogojno povračilo stroškov prihodov na trening. Vse naše zahteve sta g. Krvina in Malovrh prezrla. Enostransko je bil spremenjen tudi načrt udeležbe na svetovnem prvenstvu v ZDA, ki je bil po končanem državnem prvenstvu predviden za 17 dni, po izraženih zahtevah pa seje skrajšal zgolj na tekmovalne dni, in sicer na pet. Imenovana sta izjavljala, da »pač ni denarja«, samo bivanje pa sta ne samo časovno omejila, ampak sta udeležbo pogojevala z bivanjem v šotorih.6. avgusta je bila od tekmovalcev predsedniku društva in g. Malovrhu posredovana odločitev, da je udeležba na svetovnem prvenstvu pogojena s poravnavo zahtevanih prevoznih stroškov. G. Krvina in g. Malovrh sta zahtevo brezpogojno zavrnila ter začela z iskanjem novih veslačev, ki sploh niso bili člani društva Bober. Registracija Rafting društva Ljubljana Bober je bila opravljena zaradi razprtij med starimi člani Rafting kluba Bober in g. Robertom Malovrhom. Stari člani društva namreč niso pustili uporabe starega imena kluba, domnevno zaradi nepravilnosti, ki naj bi jih počel g. Malovrh. Njuna uporaba in s tem zloraba imena kluba Bober je bila uporabljena s ciljem zagotavljanja
denarnih sredstev s strani g. Krvina. Ker tekmovalci ne želimo sodelovati pri, po naši oceni, nezakonitem delovanju Rafting društva Ljubljana Bober, želimo, da se nam vrnejo vsi stroški, ki smo jih imeli s prihodi na treninge, in škoda, ki se nam je povzročila z odpovedjo udeležbe na svetovnem prvenstvu kot predstavnikov Republike Slovenije.Predlagamo tudi da pristojni organi pregledajo dokumentacijo o finančnem poslovanju kluba, ugotovijo možne nepravilnosti in jih predajo pristojnim državnim organom pregona, o ugotovitvah pa obvestijo člane uprave odbora kluba.
Malej Hočevar, Damijan Brajkovič, Jaka Zodnikat Drejc Žabjek
Opomba uredništva: Ja, pri denarju se vse konča. Če je res to, kar trdijo člani Rafting kluba Bober o predsedniku kluba Marku Krvini, ki je zahteval 30 in v nekaterih primerih 50% delež pri proviziji od sponzorskih vložkih, potem se lahko vprašamo, če šport sploh ima še kakšen smisel. V klubih širom Slovenije namreč vbelja načelo, da je delo članov uprav in predsednikov klubov prostovoljno in ti gospodje so v klubih predvsem zato, da denar v klub prinašajo, ne pa s provizijami odnašajo. Toliko o tem, kaj se dogaja v Rafting klubu Bober. Še najbolj jezni pri vsej zadevi so pa lahko raftarji iz Hrastnika, ki bi si zagotovo najbolj zaslužili nastop na SR In 100% smo prepričani, da se kaj takega glede denarja v Hrastniku ne bi nikoli zgodilo, ker imajo ti ljudje ta šport enostavno preveč radi. In kdo je največ izgubil? Športna Slovenija in to zaradi samoglavosti Rafting zveze Slovenije in domnevnega denarnega napuha nekega predsednika kluba, ki
si tega naziva niti ne zasluži.
Športni urednik, Peter Molnikar





nitn
Telefon: S99 52 l 3 Telefaks: S99 52 04 e-mail: span@tsc-laba.si
i
I VSELILI
CENT Rm LABA V LITIJI!
OBRU
		
		
		1
		
,NA VSE TIKE IN
v \z
Stisi


Podjetje za svetovanje, inženiring in Trgovinsko poslovanje Cesta 20. Julija 2c, 1410 Zagorje Tel 0356-64-611 fax 0356-64-660 E-mail :tref@tref.si http:www.tref.Si
Programi	Prenovljeni so vsi programi za OS Windows 95/98/M E/NT/2000 za Glavno knjigo, skladiščno poslovanje, materialno knjigovodstvo, osnovna sredstva, kadrovska evidenca, izpis virmanov,...
Servis	Prodaja vseh vrst računalniške opreme, tiskalnikov, faxov, čitalcev bar kod,...
Računovodstvo	Opravljanje knjigovodskih storitev in svetovanje za podjetja in samostojne podjetnike.
Zastopstvo	Programska in računalniška oprema za: IBM, Microsoft, Epson, Norton, HP,... Posebna ponudba za zaščito podatkov SafeBoot.
Izdelava spletnih strani.	
Izdelovanje IPZ - imenik podjetnikov Zasavja. V ceni je vključena izdelava ene spletne strani s predstavitvijo podjetja in vaše dejavnosti.	
Vse Dodatke dobite na naši soletni strani www.tref.si. na naši telefonski številki, ali se oglasite na sedežu firme.	
"IL FENOMENALE" VIP & GINTER
V Salineri je bilo 20.septembra zopet živahno, saj seje tam zbralo lepo število gospodarstvenikov, ki so se pomerili v tenisu, malem nogometu, potekala pa je tudi modna revija, na kateri so nastopale slovenske manekenke, kot so Ramiza, Miss Balkana in Miss Ferrari, Stančka Sukalo, Katja Gačnik in Tina Urbančič. VIP srečanje je priredil Ginter Kržišnik in je potekal v prekrasnem sončnem vremenu. VIP je s svojim obiskom popestril tudi Miloš Kovačič, predsednik uprave Krke in menager leta,
prisotni pa so med drugim še bili: Ivo Daneu, Jan Plestenjak, Jože Povinšek, Jože Sironič, Matjaž Pozderec, Marjan Starc in drugi. Sicer pa je med ženskami dvojicami v tenisu zmagala dvojica Kleindienst in Milašinovič, pri moških pa sta slavila Daneu in Peljhan. Pri nogometu je slavil Delamaris, Čistoča je bila druga, Zasavc pa tretji.
Naslednje in zaključno srečanje bo v decembru v TC AS Litija.
Z leve: Marjan Starc, Aleš Peljhan, Peter iz Krke, Aurelio Jurij in Ivo Daneu
ZAČELO SE JE KEGLJAŠKO PRVENSTVO
Tako kot v lanski sezoni, bomo tudi letos spremljali kegljaško tekmovanje v prvi ligi za moške, kjer imamo letos Zasavčani dva predstavnika: Litijo 2001 in Rudar Trbovlje. Že kar v uvodnem kolu je bil v Litiji na sporedu zasavski derbi, ki so ga s 7:1 dobili močno okrepljeni Trboveljčani (prišli so Lešnik, V. in M.Oman, ki nista brata, kot smo zapisali v eni prejšnjih številk ter eden najboljših slovenskih kegljačev Boris Urbanc). Za domače sta največ kegljev podrla Jerič-951 in Ivančič-906, za Rudar pa Urbanc-1006, Blaha-958 in Hribar-941. V 2,krogu je Rudar s 6:2 doma premagal Elektrarno,Litija pa je na gostovanju klonila proti ekipi Konstruktorja s 7:1. Za Rudar so največ kegljev podrli Urbanc-1038, Blaha- 980 in V.Oman-967, za Lilijane pa Novak-950. Več kot izvrstno pa pri državnih prvakih Iskraemeco keglja Trboveljčan
Uroš Stoklas. Na prvi tekmi je podrl 1032, na drugi pa največ, 1061 kegljev.
Uroš Stoklas nam je povedal, da se zelo zavzeto pripravlja na svetovno klubsko prvenstvo, kjer bo nastopila tudi njegova ekipa. Upa, da bodo tako kot lani v Italiji, tudi letos v Nemčiji posegli po kolajni. S.svojo formo je zaenkrat zadovoljen, zelo dobro pa so v uvodnih kolih metali tudi njegovi klubski kolegi. Povedal je še, da je vesel, da imajo- vsaj tako kažejo zadnji ligaški rezultati- v Rudarju pravega konkurenta za ligaški naslov.
Igor Golte
DEJAN SITAR, ČLAN LK VALVASOR ZAGORJE POSTAL SVETOVNI PRVAK
Gorenjec v vrstah Lokostrelskega kluba Valvasor Zagorje 2 Metni Dejan Sitar je na lokostrelskem svetovnem prvenstvu v Pekingu osvojil najbolj laskavi naziv. S sestavljenim lokom je bil za svetovno elito nepremagljiv. Kot
smo lahko zasledili v medijih, Dejan pred prvenstvom ni javno napovedoval prvega mesta, po prvenstvu pa je povedal, daje upal, da mu bo uspel podvig. Kot smo lahko prebrali v Delu, se Dejan z lokostrelstvom ukvarja že osem let. In kako je prišel do naslova svetovnega prvaka. V Pekingu je Dejan že v kvalifikacijah s 1407 krogi dosegel najboljši rezultat. V finale 64 najboljših seje uvrstil kot drugi najmlajši. S prvimi tekmeci: Kostaričanom, Mehičanom in Hrvatom ni imel večjih težav, v četrfinalu z Nemcem pa je za zmago potreboval tri dodatne puščice. S prvima dvema sta z nasprotnikom zadela desetko, pri tretji pa je bil Dejan za milimeter natančnejši. V polfinalu proti Špancu ni imel težav, v finalu pa se je moral proti dvakratnemu svetovnemu prvaku Morganom Ludinom zelo potruditi. Od 120 možnih sta oba zadela 118 krogov, kar je bil hkrati tudi najboljši rezultat zadnjih štirih svetovnih
prvenstev. Že po prvem dodatnem strelu, ko je Dejan zadel 10, Morgan pa 9, je bila odločitev o novem svetovnem prvaku znana.
Igor Golte
ZMAGA GUNA-MOČNIKA
Še enkrat več so nas z dobrimi rezultati razveselili kisovški skakalci. V Adergasu, na skakalnici K 28 m je v konkurenci dečkov do 12 let nastopilo 82 skakalcev. S skokoma 30,5 in 30m in 247,8 t. je bil najboljši Janez Močnik-Guna. Peto mesto je s skokoma 29 in 29,5 m in 2311. osvojil Andraž Pograjc, 10. je bil Dejan Judež, 30. Leon Grobljar, 36.Jaka Prašnikar, 39.Miha Jesih, 44.Aljaž Smolič, 47.Rok Krivic in 66. Urban Javoršek. V Mostecu pa je bila na skakalnici K-55 m ekipna tekma za dečke do 14 let. Nastopilo je 11 ekip. Kisovška ekipa je osvojila 2.mesto. Za ekipo so nastopili: Primož Roglič, ki je s skokoma po 57,5 m in 243 t. dosegel najboljši rezultat, Miran Zupančič, 55,5 in 54 m, 223,11., Janez Močnik-Guna,
STinTt;
Na svečani podelitvi: zmagovalni par v tenisu Ivo Daneu in Aleš Peljhan, Aurelio Jurij in organizator Ginter Kržišnik v družbi lepih deklet
TENIŠKI TURNIR »MINČEV MEMORIAL«
Člani trboveljskega teniškega kluba so na igriščih svojega kluba pred kratkim organizirali teniški turnir, poimenovan "2. Minčev memorial".
Turnir, ki so ga organizirali drugič zapovrstjo, je posvečen njihovemu	pokojnemu
dolgoletnemu članu ter tajniku Dominiku Kužniku in ga v njegov spomin nameravajo kot tradicionalnega organizirati vsako leto.
Na turnirju se je po sistemu naključno izbranih dvojic pomerilo dvainštirideset	sodelujočih
tekmovalcev, med njimi letos samo ena ženska. Organizacijo in izvedbo obakrat dobro obiskanega turnirja so podprli Rudis Trbovlje, Ozing Trbovlje, 1BT-PIN Trbovlje, Fortuna Trbovlje, Rudnik Trbovlje Hrastnik, Študentski servis Trbovlje, Tovarna pohištva Trbovlje, Spekter Trbovlje, Nikšičko pivo, Elektroinštitut Milan Vidmar iz Ljubljane in SGP Zasavje Trbovlje.
Kljub nabrušenim loparjem in zagrizenem udarjanju rumenih žogic sta na koncu po pričakovanjih prvo mesto osvojila Peter Golob in Jelo Murn, ki sta sicer v finalu imela kar nekaj več dela, da sta ugnala Boštjana Božjaka in Uroša Jazbeca, v malem finalu pa sta slavila Aleš Berger in Božena Forte.
Iz daljnjega Katarja seje domov v Slovenijo vrnila tudi Anka Senčar, da se je v rodnih Trbovljah udeležila pokojnemu mlajšemu bratu posvečenega turnirja. Zaradi trenutne poškodbe sama na turnirju ni igrala, zato pa je najglasneje spodbujala tekmovalne dvojice in skupaj s starejšim bratom Janijem Kužnikom, sicer dolgoletnim predsednikom trboveljskega teniškega kluba in ljubeznijo pokojnega brata Renato Žnidar, znano novinarko Radia Trbovlje in TV3, zmagovalni dvojici ob zaključku podelila osvojeni prehodni pokal.
Besedilo In slike: Roman Turnšek
48,5 in 51 m ter Luka Grobljar, 50 in 50,5 m.
Igor Goste
JADRALNO PADALSTVO
Člani KJP Kavka Kisovec so uspešno nastopili na tekmah v točnosti pristajanja. V Lijaku so se v tekmi za Pokal Slovenije uvrstili: Miran Kokole 11., Janez Planinšek 19. in Andrej Pušnik 30. To tekmovanje je bilo še posebej pomembno zaradi možnosti pridobitve točk v skupni uvrstitvi, saj se le prvih 30 udeleži zaključnega pokala- Superpokala
2001. Mednje sta se uvrstila Miran Kokole (26.) in Andrej Pušnik (27.) ter Robert Kralj, ki je bil na DP v Cerknem 27.
Člani Kavke so se konec septembra udeležili tudi tekme za pokal Alpe Adria v hrvaškem Buzetu. Dobro organizirane tekme se je udeležilo 43 tekmovalcev iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Vsa šesterica Kavke se je uvrstila med prvih 30. Še najboljši je bil z 11.mestom Janez Planinšek.
Igor Goste
Člani Kavke Kisovec (slika Lado Leskovšek)
*
m II. VINOTOKA 2001
KJ.
n j? ii
Regionalna liga malega nogometa Zasavje
PET EKIP Z ISTIM IZKUPIČKOM
Rezultati 5.kola prve lige: Pekarna Leniči - Planinski dom Sv.Gora 7:9, KMN Juventus - Potepuhi 0:2, Supermont - Malo po malo 3:1, ŠD Mlinše
-	Pizzeria Kukuca 4:4, Mexico Pancho - ŠD Čolnišče/Integral 1:6, Kuhinja pri Babici - ES Potočnik/Pizzeria Ašič 3:2.
Rezultati 6.kola prve lige: Pizzerija Kukuca - Supermont 1:5, Pekarna Leniči - ES Potočnik/Ašič 2:1, Potepuhi - Čolnišče/Integral 4:0, Planinski dom Sv.Gora - Juventus 2:1, Malo po malo - Kuhinja pri Babici 2:2, Mexico Pancho - ŠD Mlinše 2:9.
Rezultati 5.kola druge lige: ETI - L'Muhy 8:1, Buldožer - Gostilna Svoboda 1:4, Šentlambert - Ni da ni 2:1, Trgovina Čop - ŠD Prapreče 5:1, Trinajs M - Bar Slavi 0:3, ŠD Izlake - Top šport 3:3.
Rezultati 6.kola druge lige: Šentlambert - ŠD Izlake 5:5, L'Muhy - Bar Slavi 0:2, Buldožer - Eti 2:2, Ni da ni - Trinajst M 1:2, Gostilna Svoboda
-	Trgovina Čop 1:1, ŠD Prapreče - Top šport 6:2.
Rezultati 5.kola tretje lige: ŠD Čolnišče II - Gostilna Juvan 2:5, Frizerstvo Ivi - Zlatorogi 2:5, Mili bar - Okrepčevalnica Gasilček 1:0, Sevdah - Antimon/Bistro 91 0:2, ŠD Sava - Udarnik TSG Lunar 4:0, NLP - ŠD Mlinše II 2:3.
Rezultati 6.kola tretje lige: NLP - Udarnik TSG Lunar 4:2, Mili bar -Zlatorogi 3:1, ŠD Sava - Frizerstvo Ivi 3:1, Okrepčevalnica Gasilček -ŠD Čolnišče II 2:4, Gostilna Juvan - Sevdah 2:3, ŠD Mlinše II - Antimon 2:4.
Rezultati 5.kola četrte lige: GD Hrastnik - TET 3:6, Medija - MGM Inženiring 0:3, Gamsi - ŠD Podkum 2:3, Bartec Varnost - Kickers 2:3, ŠD Čemšenik - Trgovina Čop Konjšica 2:4, ŠD Prapreče - Zasavc 1:2, ŠD Vaka - Amater 1:1.
Rezultati 6.kola četrte lige: Medija - GD Hrastnik 0:6, ŠD Podkum -Bartec Varnost 1:1, Gamsi - ŠD Čemšenik 1:1, MGM Inženiring -Trgovina Čop Konjšica 1:2, Zasavc - Amater 2:1, ŠD Vaka - Kickers 4:3, TET - ŠD Prapreče 3:0.
Rezultati 7.kola Veteranske lige: Udarnik - ŠD Izlake 2:1, Zlatarna Lea - ŠD Čolnišče 5:2, L'Muhy - Bartec Varnost 1:1, Edupps - ŠD Mlinše 6:2.
IYenutni vrstni red Veteranske lige: L'Muhy 17, Edupps 13, Bartec Varnost 8, ŠD Čolnišče 7, ŠD Mlinše 7, Zlatarna Lea 6, ŠD Izlake 6, Udarnik 4.
Trenutni vrstni red:
Miga:
l.Pckarna Leniči	6	4 0 2 25:18	12
2.Supermont	6	40 2 20:13	12
3.	Potepuhi	6	402 15:9	12
4.	Planinski dom Sv.Gora 6 4 0 2 25:21 12
5.	KMN Juventus	6	4 0 2 12:8	12
6.	Pizzeria Kukuca	6	3 1 2 15:16	10
V.Kuhinja pri Babici S.Malo po malo
9.ŠD Mlinše
6	3	12	18:21	10
6	2	2 2	18:17	8
6	2	13	19:17	7
10.	ŠD Čolnišče/Integral 6 2 1 3 19:20 7
11.	ES Potočnik/Ašič	6 0 1 5 8:16 1
12.	Mexico Pancho	6 0 15 13:30 1
2.liga:
1.	Gostilna Svoboda	6
2.	Šentlambert	6
3.	Bar Slavi	6
4.	Eti	6
5.	ŠD Prapreče	6
6.	Buldožer	6
/.Trinajst M	6
8.	Ni da ni	6
9.	Trgovina Čop Podkum 6
I l.Top šport	6
12.L'Muhy	6
4 2 0 17:8 14 3 2 1 20:14 II 2 3 1 17:14 9 222 18:9	8
222 15:15 8 2 2 2 11:14 8 2 2 2 8:11 8 2 1 3 6:8 7 1 3 2 12:11 6 1 3 2 12:19 6 1 1 4 8:21 4
3.liga:			4.1iga	
l.Gostilna Juvan	6	4 1 1 18:11 13	l.TET	6 6 0 0 29:9 18
2.Mili bar	6	4 1 1 12:8 13	2.MGM Inženiring	6411 25:4 13
3.ŠD Sava	6	3 2 1 20:12 11	3.Trgovina Čop Konjšica 6 4 0 2 15:17 12	
			4.GD Hrastnik	6312 19:10 10
4.Zlatorogi	6	4 0 2 17:12 10	S.Amater	6312 16:10 10
5.NLP	6	3 1 2 13:9 10	6.ŠD Podkum	6 3 12 12:7 10
6.Antimon/Bistro 91	6	3 1 2 16:13 10	7.Bartec Varnost	6 3 1 2 9:8 10
7. Frizerstvo Ivi	6	3 0 3 11:18 9	S.Gamsi	6 2 2 2 23:14 8
8.ŠD Čolnišče 11	6	2 2 2 18:16 8	9.ŠD Vaka (-2)	6 3 12 13:17 8
			lO.Zasavc	6 2 13 10:13 7
9.ŠD Mlinše II	6	2 1 3 14:20 7	11.Medija	6 1 2 3 6:17 5
lO.Sevdah	6	2 1 3 15:19 7	12.Kickers	6 1 1 4 8:29 4
ll.Okrepč. Gasilček	6	1 0 5 15:20 3	13.ŠD Čemšenik	6 0 2 4 6:19 2
12.Udarnik TSG Lunar	6	0 0 6 8:27 0	14.ŠD Prapreče II	6 0 0 6 5:22 0
Naj strelci:
l.liga: 10 Vozelj (Čolnišče), 8 J.Kranjc (PD Sveta Gora), 6 Smrkolj (ŠD Mlinše)
2.1iga: 8 Vincek (Prapreče), 7 R.Povše (Šentlambert), 6 S.Mars (Šentlambert)
3.liga: 7 Ule (Friz.Ivi), Hvala (G.Juvan)
4.1iga. 13 A.Begič (GD Hrastnik), 8 Žlak (TET), S.Hiršelj (Konjšica), Z.Udovič (Amater)
Za Zasavčev zlat prstan: 13.A.Begič (GD Hrastnik), 10 Vozelj (Čolnišče)
Peter Motnikur
VSAKIH 14 DNI POPOLNA STATISTIKA LIGE MALEGA NOGOMETA SAMO V VAŠEM ZASAVCU. NE PREZRITE!
II. VINOTOKA 2001
y
3T)r>T m
Rokomet
ZAGORJANKE
MEDEJO
NASPROTNICE
ŠD Jadran Hrpelje/Kozina -ŽRK Zagorje 11:36 (5:19)
Tudi srečanje drugega kroga državnega prvenstva v l.B rokometni ligi za ženske so Zagorjanke po odlični igri v obrambi in učinkovito igro v napadu zanesljivo odločile v svojo korist potem, ko so v Hrpeljah premagale domačinke s 36:11. V golu sta blesteli Janja Peško in Tanja Kočevar, v napadu pa so Zagorjanke iz minute v minuto večale razliko, ki je ob koncu srečanja znašala kar 25
zadetkov. Za Zagorjanke so gole dosegle: Ines Ramšak 10, Nadja Korinšek 6, Tjaša Klukej 5, Ina Poglajen 4, Anja Poglajen in Nataša Kavzar po 3, Mateja Jelševar in Maja Renko po 2 ter Petra Ritter 1.
ŽRK Zagorje - ŠD Rače 45:8 (21:3)
V 3.krogu so Zagorjanke zopet zabeležile lahko zmago, kar pove tudi končna razlika. V srečanju mladih Zagorjank in starejših Štajerk, ki se po večletnem premoru vračajo na rokometna igrišča, je bilo dvomov o zmagovalcu konec že po nekaj minutah in edino vprašanje je bilo, kolikšna bo razlika na koncu. Pred prvim težjim
gostovanjem, ki bo v petek, 12.oktobra pri ekipi ŠD Polje, so zadetke dosegle: Ines Ramšak 11, Jasna Medvešek 9, Tjaša Klukej 6, Maja Renko in Ina Poglajen po 5, Nataša Kavzar 3, Petra Ritter in Nadja Korinšek po 2 in Mateja Jelševar 1.
Starejše deklice '87: ŠR Zagorje - RK Branik 26:23 (14:12)
V izenačenem srečanju starejših deklic šole rokometa Zagorje in RK Branik so Zagorjanke uspešno branile prednost dveh zadetkov, pridobljenih sredi prvega dela srečanja, in na koncu zasluženo slavile. Zadetke so dosegle: Špela Peterlin 9, Lea Medvešek 7,
Tamara Marinovič 3, Maja Mervar, Urška Kastelic in Dinka Fazlič po 2 in Sanja Bola 1.
Mlajše deklice A'89: ŠR Zagorje ž RK Branik 13:9 (5:4)
Enako zanimivo in v prvem delu srečanja izenačeno, je bilo tudi srečanje mlajših ekip, saj so si Zagorjanke šele ob koncu prvega dela priigrale zadetek prednosti, v drugem delu pa z boljšo realizacijo napada premagale Mariborčanke s 13:9 (5:4). Zadetke so dosegle: Ivana Mimič 5, Manca Jeglič 4, Neža Češek 2 in Manca Golob ter Nina Milojevič 1.
Ivan Ramšak
KOŠARKA - PREGLED REZULTATOV ZASAVSKIH EKIP
ČLANI l.B SKL (1 .krog)
RUDAR : GD HRASTNIK - v soboto 13.10.01 ob 19.00 uri v dvorani Polaj.
ČLANI II. SKL - VZHOD (1.krog)
ŽKK MARIBOR : LITIJA - v torek 09.10.01
Naslednji krog- Liltja:Janče STZ v soboto 13.10.01 ob 20.15 v litijski dvorani.
ČLANI - POKAL SPAR (2.krog)
RUDAR : DUPLEK 95 : 69
Strelci za Rudar: Kazaferovič 17, Čop Robi 15, Vajdič 15, Zagorc 11, Tilinger II DUPLEK : RUDAR 77 : 77
Strelci za Rudar: Tilinger 19, Radovič 15, Potrpin 14, Čop Robi 10, Vajdič 9 GD HRASTNIK : JANČE STZ 88 : 81
Strelci za GD Hrastnik: Tomažin 21, Golotič 18, Žitnik 12. Čop David 11, MUatovič 10 JANČE STZ : GD HRASTNIK 61 : 88
Strelci za GD Hrastnik: Tomažin 18, Žitnik 13, Tušek 13, Čop Goran 13, Golotič 9
RADENSKA CREATIV SOBOTA : LITIJA 94 : 75 Strelci za Litijo: Juvan 18, Pušič 18, Japič 11 LITIJA : RADENSKA CREATIV SOBOTA 78 : 95 Strelci za Litijo: Japič 29, Juvan 11. Hladinik II
V nadaljnje tekmovanje sta se uvrstili ekipi Rudarja in GD Hrastnika, medtem ko Litiji to ni uspelo. Naslednja srečanja se igrajo 02.01.2002.
ČLANI - trening tekme
RUDAR : RADOVUICA 103 : 88
Strelci za Rudar Čop Robi 22, Zagorc 18, Tilinger 17, Džombič 10, Čop Andrej 10 RUDAR : LITIJA 87 : 96
Strelci za Rudar: Radovič 21, Čop Robi 20, Potrpin 10, Vajdič 10, Džombič 9 Strelci za Litijo: Japič 28, Juvan 20, Pušič 18, Mitrovič 13, Pevc 8
MLADINCI II.SKL - VZHOD III. (2.krog)
CELJE : LITIJA - srečanje preloženo GD HRASTNIK ml. ZASAVJE : KRŠKO 92 : 59 Strelci za GD Hrastnik: Godicelj 30. Karič 27, Krofi 8
(3.krog)
LITIJA : GD HRASTNIK ml. ZASAVJE 68 : 56 Strelci za Lilijo: Pušič 25, Blaževič 19, Ristič 11 RUDAR : CEUE 100 : 80 Strelci za Rudar: Košalin 34, Berčon 31, Markovič 13 Naslednji krog-Krško:Lilija v nedeljo 14.10.01
GD Hrastnik ml.ZASAVJE:Rudar v nedeljo 14.10.01 ob 17.00 dvorana na Logu.
KADETI L SKL - VZHOD II. (2.krog)
DOMŽALE LITIJA 101 ■ 45 ELEKTRA : ZAGORJE ZASAVJE 51 : 84 Strelci za Zagorje Zasavje: Markovič 27, Fejzič 13, Prašnikar 13 <3.krog)
LITIJA : ELEKTRA 81 : 53
Strelci za Litijo: Jolič 25, Medvešek 19, Šega 19
ZAGORJE ZASAVJE : JANČE STZ 88 : 85
Strelci za Zagorje Zasavje: Markovič 21, Fejzič 18, Kopušar 16
Naslednji krog- Zagorje Zasavje:Litija v soboto, 13.10.01 ob 10.00 v zagorski dvorani.
RUDAR : JURIJ PLAVA LAGUNA 73 : 59 Strelci za Rudar: Mujič 29, Kolar 22, Potrpin 9 (2.krog)
KRŠKO : RUDAR 59 : 69 Strelci za Rudar: Mujič 31, Potrpin 13, Kolar 8 (3.krog)
RUDAR-prost
Nasledili krog- Rudar:Lastovka Domžale v soboto 13.10.01 ob 12.00 v dvorani OŠ Trbovlje.
PIONIRJI l.SKL - Al VZHOD (4.krog)
RUDAR : NEKTAR BISTRICA 32 : 96 Strelci za Rudar: Potrpin 6, Piki 6. Felc 5 (S.krog)
ŽKK MARI BOR. A« : RUDAR 60 : 58 Strelci za Rudar: Božjak 18, Potrpin 15, Gojič 13
Naslednji krog-Rudar:PDM Branik.A« v nedeljo, 14.10.01 ob 11.00 v dvorani OŠ Trbovlje.
PIONIRJI l.SKL - Al CENTER (3.krog)
UNION OLIMPIJA : LITIJA 80 : 62 Strelci za Litijo: Cirar 30, Čučič 16, Žontar 6 (4.krog)
LITIJA : KRKA TELEKOM«A« 60 : 73 Strelci za Litijo: Čučič 22, Cirar 11, Kolenc 11 (S.krog)
JEŽICA: LITIJA - prestavljeno na 16.10.01
Naslednji krog-Litija:Union Olimpija.A« v nedeljo, 14.10.01 ob 12.30 litijski dvorani.
PIONIRJI l.SKL - A2 CENTER (4.krog)
ZAGORJE BANKA ZASAVJE : DOMŽALE.A« 56 : 98 Strelci za Zagorje BZ: Avdibašič 28, Medvešek 15. Majcen 9 (S.krog)
ILIRUA.A« : ZAGORJE BANKA ZASAVJE Strelci za Zagorje BZ:
Naslednji krog- Zagorje BZ:Črnomelj v nedeljo, 14.10.01 ob 12.00 zagorski dvorani.
PIONIRJI II. SKL - B2 CENTER (4.krog)
KOČEVJE.A« : GD HRASTNIK 90 :27
(S.krog)
GD HRASTNIK : ŠD VENET 39 : 62 Strelci za GD Hrastnik: Koritnik 23, Škctako 12
Naslednji krog- GD Hrastnik:Logatec v nedeljo, I4.l0.01ob 10.00 v dvorani na Logu
KADETINJE II.SKL - VZHOD (2.krog)
ŽKK ŠENTJUR : ŽKD STUDIO JIN-JANG 53 : 92 Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Knaus 48. Lovrinovič 20. Rajovic 10 (3.krog)
ŽKD STUDIO JIN-JANG : POMURJE SKINV 65 : 63 Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Knaus 30, Rorič 10, Podmcnik 10 Naslednji krog-ČrnomeU:ŽKD SJin-Jang v soboto 13.10.01
PIONIRKE l.SKL-VZHOD »A. (S.krog)
SLOVENSKE KONJICE : ŽKD STUDIO JIN-JANG 103 : 43 Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Kovačič 10, Lovrinovič 8, Rorič 8 (S.krog)
ŽKD STUDIO JIN-JANG : POMURJE SKINV - v sredo 10.10.01 ob 18.00 v OŠ Trbovlje. Naslednji krog- ŽKD MariborŽKD S.Jin-Jang v nedeljo 14.10.01
KADETI II.SKL - VZHOD IV.(l.krog)
Aljošo Plšek
( Zasavski frker j
SILOVITO TRČIL V DROG
Hrastnik, 30.9. ob 05.30 uri je P.B. iz Kovka vozil osebni avtomobil znamke fiat uno po regionalni cesti I.reda iz smeri Dola pri Hrastniku proti Marnem, kjer je zaradi neprilagojene hitrosti vožnje zapeljal s ceste in silovito trčil v drog javne cestne razsvetljave. P.B. so iz vozila rešili gasilci GD Trbovlje, nato pa je bil odpeljan v bolnico Trbovlje. Ugotovljeno je bilo, daje dobil lahke telesne poškodbe, manj sreče pa je imel nato s policisti, saj so mu odredili preizkus alkoholiziranosti. Ta je pokazal kar 2,22 grama alkohola. Zato so mu odvzeli še vozniško dovoljene. Na vozilu je nastalo za najmanj 400.000 SIT škode, na drogu javne razsvetljave, ki je popolnoma uničen, pa najmanj 100.000 SIT. P.B. se bo moral srečati še s SP-jem.
NEPRAVILNI PREMIK AVTA
Trbovlje, 24.9. ob 16.30 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo pri lokalu Bambus, kjer je voznica P.M. nepravilno premikala avto in pri tem trčila v vozilo Č.J.-ja. Izdali so ji plačilni nalog.
ZBILA PEŠKO
Trbovlje, 26.9. ob 06.45 uri je na Ulici 1.junija prišlo do prometne nesreče. Voznica M.D. je na prehodu za pešce izsilila prednost peški Z.M. in jo zbila. Poškodovanko so odpeljali v bolnico Trbovlje, zoper voznico pa so zaenkrat izdali plačilni nalog, mrebiti pa bodo glede na poškodbe peške zoper M.D. podali tudi kazensko ovadbo.
NI BIL PREVIDEN
Trbovlje, 27.9. ob 06.00 uri se je zgodila prometna nesreča pri Mehaniki na Trgu revolucije, kjer je voznik F.B. nepravilno premikal avto in trčil v avto last K.V.-ja. Kršitelj je bil kaznovan na kraju nesreče.
PREBLIZU DESNEGA ROBA
Trbovlje, 27.9. ob 10.17 uri seje na relaciji Trbovlje-Podmeja zgodila nesreča, ko je J.J. vozil kombi preblizu desnega roba vozišča in zapeljal s ceste. Nastala je le materialna škoda, vozniku pa je bil izdan plačilni nalog.
IZSILIL PREDNOST
Trbovlje, 30.9. ob 10.25 uri je na Trgu revolucije voznik K.S. pripeljal v semaforizirano križišče in zavijal levo, pri tem pa ni upošteval stop znaka in izsilil prednost P.M.-ju. V trenutku nesreče je bil semafor izključen, tako da je veljala druga prometna signalizacija.
TRČIL V HIŠO
Litija, 26.9. ob 14.30 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo, ki se je zgodila
na cesti Šmartno-Gabrovka v Cerovici. Iz smeri Gabrovke je pripeljal verjetno preveč po sredini vozišča in z neprilagojeno hitrostjo voznik tovornega avtomobila. V desnem ovinku, kjer je vozišče zelo ozko, je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila, ki je zaradi tega zavil desno in trčil v hišo, zato do trčenja med vozili ni prišlo. Voznik tovornega avtomobila je nato odpeljal naprej neznano kam in za njimi policisti še poizvedujejo. Sumimo, da je tudi voznik osebnega avtomobila pripeljal z neprilagojeno hitrostjo. Nastala je le materialna škoda.
Ravbajo kot srake
Dne 27.9. so bili policisti obveščeni, da je bila istega dne od 10. do 10.10 ure storjena tatvina mobilnega telefona iz odklenjenega tovornega avtomobila, ki je bil parkiran pred športno dvorano v Litiji. Policisti so z zbiranjem obvestil in operativnim delom ob 10.30 uri izsledili storilca in mu zasegli mobilni telefon ter ga vrnili oškodovancu. Sledi kazenska ovadba.
V noči iz 26. na 27.9. je neznan storilec poskušal vlomiti v prostore Društva upokojencev Hrastnik, vendar mu vlom ni uspel. Storilca iščejo kriminalisti, ki so po opravljenem ogledu kraja dejanja odšli še v Turistično agencijo AMG, kamor je v isti noči vlomil neznani storilec ter iz blagajne ukradel denar in čeke. Storilca ali storilce teh dveh dejanj še iščejo.
Neznan storilec je med 29.9. in 2.10.2001 izpred Glasbene šole Hrastnik ukradel 3 okrasna drevesa in jih odpeljal neznano kam. Glasbeno šolo je oškodoval za najmanj 50.000 SIT, policisti pa storilca še iščejo.
Dne 30.9. ob 7.40 uri so bili policisti obveščeni, daje bil ukraden volan in prometno dovoljenje iz zaklenjenega osebnega avtomobila, ki je bil parkiran na Valvazorjevem trgu v Litiji. Policisti so storilca izsledili in mu zasegli odvzeta predmeta. Sledi kazenska ovadba.
Dne 1.10. ob 21.uri je bila PP Litija obveščena, da je neznani storilec iz odklenjenega avtomobila, ki je bil parkiran na pločniku Gubčeve ulice v Litiji, ukradel žensko torbico, v kateri je bil GSM aparat znamke Siemens 35A, 15.000 SIT in različni dokumenti. Tatvina je bila storjena istega dne med 18.30 in 18.45 uro. Lastnice in lastnike avtomobilov policisti ponovno opozarjajo, da naj zaklepajo vozila ter da v vozilih ne puščajo denarja in vrednejših predmetov oziroma naj jih shranijo v vozilu tako, da niso vidni iz zunanjosti. Istočasno vse tudi opozarjamo, da naj morebitne tatvine prijavijo takoj, ko jih ugotovijo, aj je v tem primeru veliko večja možnost, da je storilec prijet, kar se je večkrat potrdilo v prejšnjih dneh, ko so bili policisti takoj po storitvi obveščeni in so v treh primerih tudi izsledili storilce in ukradene predmete zasegli.
Dne 2.10. ob 7.30 uri je bila Policijska
Jr.rG n.j.fin.r:
postaja Litija obveščena, da je bila storjena tatvina avtomobila, ki je bil parkiran na Valvazorjevem trgu v Litiji. Policisti so z zbiranjem obvestil še isti dan ugotovili osumljenca in mu avtomobil zasegli. Avtomobil so vrnili oškodovancu in napisali kazensko ovadbo.
Dne 2.10. ob IS.uri so bili litijski policisti obveščeni, da je neznani storilec iz zaklenjene kleti stanovanjskega bloka na Cesti komandanta Staneta ukradel zaklenjeno gorsko kolo. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili osumljenca, ki je kolo že izročil svojemu znancu, pri kateremu so ga policisti tudi našli ter ga zasegli in vrnili lastniku. Sledi kazenska ovadba.
Dne 2.10. ob 07.20 uri je bil prijavljen vlom v prostore Ministrstva za pravosodje oziroma izvršitelja na Ulici 1.junija. Ugotovljeno je bilo, da je storilec vlomil vhodna vrata in pisarne sodnega izvršitelja in podjetja CIC d.o.o. Odnešeno je bilo nekaj denarja, tehničnih predmetov in dokumenta. Policisti so storilca že prijeli in ga izročili preiskovalnemu sodniku 5.oktobra.
Dne 2.10. ob 5.20 uri so policisti obravnavali vlom v prodajalno kruha na Ulici 1 junija v Trbovljah. Ugotovili so, daje storilec dejansko vlomil v prostore prodajalne, a ni odnesel ničesar.
PES RAZTRGAL MAČKO
Dne 29.9. ob 19.uri je L.B. iz Dola obvestil PO Hrastnik, da mu je pes pitbuli raztrgal mačko. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da je pes last K.J. iz Dola, kateri ga ni imel pod nadzorom oziroma primerno zavarovanega, zato so mu izdali plačilni nalog (denarno kazen za 50.000 SIT).
PRETEPAL OTROKE
Dne 3.10. ob 13.25 uri so bili policisti PO Hrastnik zaprošeni za intervencijo, ker je neznan moški na avtobusnem postajališču pri blagovnici Mercator pretepal otroke. Policisti so izsledili močno pijanega J.I. iz Trbovelj, ki je povedal, da dejansko sovraži otroke, zato je enega izmed njih udaril s palico. Zoper J.I. so policisti podali predlog SP-ju.
NA SALLAUMINESU KUUKASTI KRIŽI
Policisti so v zadnjem času dobili več prijav poškodovanja parkiranih vozil na Sallauminesu v Trbovljah. Neznanec je več avtomobilov porisal s kljukastimi križi in drugimi simboli. Policisti ga še iščejo.
ODTRGALO JE ELEKTRIČNI KABEL
Dne 1.10. ob 20.20 uri se je zgodila delovna nesreča v Trbovljah. P.E. je povedal, da mu je na Partizanskem vrhu nekdo pretrgal električni kabel na hiši. Patrulja je na kraju ugotovila, da so popoldne podirali drevje in
Iv v n tl ir, tl n
II. VINOTOKA 2001
Aufbiks
^"24.9. ob 16.10 uri so policisti intervenirali pri trgovini Vitaminka na Cesti Tončke Čeč v Trbovljah, kjer sta se stepli dve ženski. Patrulja je ugotovila, da je prišlo do spora med K.K. in V.I. Pri tem je K.K. pretepla VI. Prijavili jo bodo SP-ju.
j 26.9. ob 1 l.uri so bili policisti obveščeni, da sta moški in ženska v trgovini Industrije usnja Vrhnika v Litiji ukradla dve jakni ter s tem trgovino oškodovala za približno 50.000 SIT. Policisti so z zbiranjem obvestil in z operativnim delom na terenu oba osumljenca izsledili in jim zasegli več predmetov in oblačil, ki sta jih imela v svojem avtomobilu, med drugim tudi jakni, ki sta ju ukradla v tej trgovini. Odvzeli so jima prostost in napisali kazensko ovadbo.
^29.9. ob 02.uri so policisti intervenirali na Neži v Trbovljah, kjer je Ž.B. razbijal inventar v stanovanju. Pri tem tudi ni upošteval odredb policistov, zato je bil pridržan do iztreznitve in bo prijavljen SP-ju.
£29.9. ob 15.uri sta se na Vodenski cesti v Trbovljah sprla T.A. in K.A. Oba bosta prijavljena SP-ju.
j{30.9. ob 14.30 uri sta se na Nasipih v Trbovljah sprla K.A. in K.R., tako daje K.A. prijel K.R. za roko in jo začel nadirati. Pri tem je pes K.R: ugriznil K.A., ki bo tudi prijavljen sodniku za prekrške.
£ 30.9. ob 04.15 uri so policisti intervenirali v Ulici prvoborcev	v Hrastniku, kjer so ugotovili, da je v
stanovanju prišlo do spora med L.H. in M.M., kateri je L.H. žalil, med	prepirom pa je zgrabil tudi nož in grozil.
Med samim postopkom pa je hrabri M.M. pred policisti zbežal, med begom pa jih je tudi zmerjal. Že ob 04.45 uri oziroma po odhodu policistov pa se je vrnil do stanovanja L.H., kjer je razbijal po vhodnih vratah, nato pa ponovno zbežal v noč. Zoper M.M.-ja so policisti podali predlog SP-ju.
^30.9. okoli 15.ure sta se v stanovanju M.L. iz Hrastnika nahajala TD. in D.M. Ko so bili vsi trije močno opiti, je med njimi prišlo do prepira, prav tako pa sta M.L. in O.M. fizično napadla T.D. in ga vrgla iz stanovanja. Tudi na hodniku stanovanjskega bloka sta nato s fizičnim obračunavanjem nadaljevala vse do prihoda soseda B.I., kateri ju je opooril, naj s pretepom prenehata. Toda M.L. in O.M. se nista pomirila, temveč sta pričela žaliti še B.I. in se z njim prerivati. B.I. jimaje zagrozil, da ju bo, če ga ne bosta pustila pri miru, zaklal. Kršitelje so na kraju samem pomirili policisti PO Hrastnik, kateri so zoper vse napisali predlog SP-ju.
j|2.10. ob 19.30 uri so policisti pohiteli na Trg Franca Kozarja v Hrastniku, kjer je dalj časa kričal močno pijan P.A. iz Hrastnika. Po postopku je bil napoten domov, zoper njega pa je bil podan predlog SP-ju.
£ 6.10.	ob	20.45	uri	so bili policisti zaprošeni za intervencijo, ker je v stanovanjski hiši v	okolici Litije nastal pretep. Policisti so
ugotovili,	da	je	nastal	spor med vinjenimi stanovalci in obiskovalci, ki je prerasel v pretep.	Pri tem je bila ena oseba lažje telesno
poškodovana, vendar je zdravniško pomoč odklonila. Policisti so jih pomirili in odšli. Čez eno uro so bili ponovno zaprošeni za intervencijo na istem naslovu. Policisti so ugotovili, da je vinjena mati ponovno vpila in razgrajala po hiši. Ker kljub ukazom policistov ni prenehala s kršitvijo, so policisti odredili pridržanje. Ker seje uprla, so policisti uporabili prisilna sredstva in jo odpeljali na policijsko postajo. Ker je bila poškodovana v pretepu pred eno uro, so policisti poklicali zdravnika, ki jo je pregledal in bil mnenja, da ji je potrebno nuditi zdravniško pomoč v bolnici. Policisti so zato prekinili pridržanje in jo z reševalnim avtomobilom odpeljali v KC Ljublja-
eno od dreves je padlo na kabel in ga spulilo iz hiše. Pri tem je bilo poškodovanih več električnih aparatov.
ROMI NA POHODU
Dne 29.9. ob 17.uri je bila PP Litija obveščena, da so neznani Romi, ki so se pripeljali s kombiniranim vozilom sive barve, v Moravčah ukradli pocinkano cev. Policisti so pregledali okolico, vendar Romov niso izsledili. Policisti z zbiranjem podatkov nadaljujejo.
PREPOVEDANE DROGE
Dne 30.9. ob 22.15 uri so policisti pri kontroli prometa izvajali postopek z mlajšim voznikom osebnega avtomobila iz okolice Litije, ki je med postopkom odvrgel vrečko. Policisti so ugotovili, da je imel v vrečki manjšo količino marihuane, ki so mu jo zasegli. Sledi prijava SP-ju.
Dne 2.10. ob 18.uri so policisti zasegli mladoletnici iz Litije manjšo vrečko z marihuano. Policisti sojo privedli na policijsko postajo, ji asegli mamilo in o tem obvestili očeta, ki je prišel po njo. Mladoletnica je povedala, da je mamilo abavila v Ljubljani, kamor hodi v srednjo šolo. Sledi prijava SP-ju.
GOBAR SE JE IZGUBIL
Dne 3.10. ob 17.35 uri so bili policisti obveščeni, da se je v gozdu med Zgornjo Jevnico in Jančami izgubil gobar. Policisti so organizirali iskalno akcijo ter nepoškodovanega gobarja našli ob 19.35 uri v bližini neke hiše v Zgornji Jevnici in ga odpeljali do njegovega avtomobila, kjer so ga čakali sorodniki.
USPEŠNO SODELOVANJE VARNOSTNIKOV SINETA IN POLICISTOV »
Kaj pravijo pri Sinetu?
Dne 4.10. se je ob 00.18 uri sprožil alarm na vgrajenem alarmnem sistemu Dinosa v Trbovljah. Zaradi izredno hitre intervencije varnostnikov družbe Sinet d.d. Hrastnik vlomilec ni imel niti časa priti v varovalne prostore in je z mesta dogodka pobegnil. Z neverjetno iznajdljivostjo, vztrajnostjo, znanjem in na podlagi bogatih večletnih izkušenj s področja varovanja, je varnostnikom
uspelo izslediti storilca in policija je z njim opravila uradni postopek. Zanimivost je uspešne zgodbe pa je v tem, da je isti vlomilec prej vlomil v trgovino Bogošport in iz nje odnesel celo kopico športne opreme (katero je lastnik dobil nazaj), med njimi tudi ribiške. Vendar zadnje ne bo mogel uporabljati, saj seje nanjo ujel sam.
Kaj pravijo policisti?
Dne 4.10. ob 01.10 uri so policisti obravnavali vlom v trgovino Bogošport v Trbovljah. Iz Varnostno-nadzornega centra Sinet so medtem sporočili, da se jim je v prostorih Dinosa sprožil alarm. Ob prihodu na kraj vloma so varnostniki zalotili mlajšega moškega s kolesom, ki je pričel bežati in je pri blagovnici odvrgel kolo in večjo torbo, kjer je bilo več kosov ribiške opreme. Policisti so ugotovili, da gre za torbo z ukradeno ribiško opremo iz trgovine Bogošport. Prek kolesa so policisti prišli do lastnika, ki je povedal, komu je dal kolo v uporabo, tako da so policisti ob 3.uri že dobili osumljenca in sicer naj bi šlo za D.E.
Tti & J.j. nfZl p. ni.
________________________________
r r\\\ 11 f h
I_________________—* _______
Brezplačne male oglase za naslednjo številko Zasavca, ki izide 25.oktobra, sprejemamo z izpolnjeno naročilnico do petka, 19.oktobra na naslov: Zasavc d.o.o.. Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Oglase, ki so identični, ne objavljamo dvakrat v isti številki. Ravno tako ni možna objava do preklica. Za pravne osebe in samostojne podjetnike je oglas plačljiv.
Avtomobili, deli
Stanovanja, parcele
TAKOJ	NAJAMEM
enosobno stanovanje v Zasavju. tel.:56 61 359, 040 527 563 KUPIM stanovanje v Zagorju ali na Izlakah, 2,5 sobno ali večje.
PRODAM yugo 55, letnik 89, tehnično brezhiben, neregistriran, atraktivnega izgleda, spuščen, cena 20.000 SIT, tel.: 031/270-149
Razno
c«c
nEMtemičnine
UllCfl I, jvniin 7 ■ TRBOVUE TEUMM/IMMtSMS-lti
produm. mkup. tTimornu. mi, ponovmii pfionoiiov,
VIKičDOV m PflRCEl
tel.: 56-57-113 ali 041/255-025 PRODAM stanovanje 68 m2, pritlično, z atrijskim vhodom, CK, KTV, telefon, v centru Trbovelj, tel.: 041/335-430 ODDAM 3 sobno opremljeno stanovanje v stolpnici v Zagorju, tel.: 041/606-171 NA LEPI PARCELI v okolici Trbovelj prodamo vikend, tel.: 041/781-158
PRODAM garsonjero v Trbovljah, tel.: 041/828-905 (po 16.uri)
NAJEM prostora za razna praznovanja, obletnice, rojstni dnevi, razna srečanja, tel.. 56-61-416 ali 56-66-882
PRODAM commodore 128/ 64, kasetar, disketar, tiskalnik, igralna palica, tel.: 56-43-565, 041/212-706
PRODAM kozmetiko v vrednosti 40.000 SIT, tel.: 041/ 818-479
PRODAM odlično hruškovo žganje, samo 1000 SIT, tel.: 56-28-440 (zvečer)
Delo in inštrukcije
POKLICNA KUHARICA
nujno išče delo v gostinskem lokalu v Zasavju. Cenjene ponudbe na tel. 56 61 359 ali 040 527 563
IMATE ŽELJO PO ZAPOSLITVI mladega moškega (23 let) s področja Zagorja, z izkušnjami s tajniško-organizacijskimi nalogami, obvladanje dela z računalnikom, z lastnim prevozom? Spoštujete vestnost in poštenost? Ste resni (akviziterska prodaja na terenu ne pride v poštev)? Potem ne oklevajte in pokličite 041/403-055!
BOLNIM ALI OSTARELIM
nudim kakršnokoli pomoč na
domu, tel.: 031/833-898
IŠČEM kakršnokoli delo, imam dokončano gospodinjsko šolo, tel.: 041/222-443
IŠČEM kakršnokoli delo na domu, imam prostor in prevoz, delam tudi ob sobotah in nedeljah, tel.: 031/833-898
LEKTORIRAM seminarske in diplomske naloge, tel.: 56-49-142
INŠTRUIRAM matematiko, fiziko, angleščino za osnovno in srednjo šolo, uspeh zagotovljen, Oto Krajnc, Šuštarjeva 27, Trbovlje
INŠTRUIRAM matematiko za osnovno in srednjo šolo, uspešno in poceni, GSM: 031/527-607
ZAPOSLIM mlajšo osebo za delo na telefonu, tel.: 041/511-646
IZDELUJEM načrte na računalniku, tel.: 56-71-877 (Matej)
ŠTUDENTKA PRAVA poceni in uspešno inštruira angleški ter slovenski jezik, vse stopnje, pridem tudi na dom, tel.: 031/422-474 (Vlasta)
IŠČEM delo kot šivilja, imam delovne izkušnje, tel.: 031/795-519
Živali
PRODAM brejo telico simentalko pšenične barve in
črnobelega bikca cca 150 kg, tel.: 56-81-062 ali 031/714-528 PRODAM kozliča srnaste pasme, starega 6 mesecev, za pleme, tel.: 56-35-651
Osebni stiki
55-LETNI	MOŠKI,
preskrbljen, s svojim domom, išče življensko sopotnico za resno zvezo starosti do 52 let, iz Zasavja, tel.: 040/584-652 44/171 MOŠKI IZ ZASAVJA želi spoznati žensko za resno zvezo, zaželjeno je, da imaš hišo ali kmetijo, otroci niso ovira, Vinko Pohar, Nasipi 15, Trbovlje 28-LETNI FANT, nekadilec, nealkoholik, bi rad spoznal dekle iz Zasavja. Če si resna in imaš željo po urejenem domu, mi piši na Zasavca pod šifro: Žarek upanja
ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125,3302 Griže, tel.: 03/715-735
fcmsm
(vsak delovnik med 7. in 10. uro) Na telefon:
OT/fi-ht-tti. 0T/fb-Af-2f3
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubljenega očeta Janeza Odlazha se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, njegovim in našim prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam kakorkoli pomagali in nam stali ob strani v najtežjih trenutkih našega življenja, nam izrazili ustna in pisna sožalja, mu darovali prečudovito cvetje in sveče, ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. iskrena hvala duhovnikoma g.Čižmanu in g.Erjavcu za lepo opravljen obred.dr.GrošIju. gasilcem, krajanom in obrtnikom. Prisrčna hvala govorniku za ganljive besede slovesa. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena in prisrčna hvala.
Njegovi: sinovi Franci, Janko, Maks in hčerka Danica z družinami
za brezplačni mali oglas	3
....!
dr#	z
Moj naslov:	  ^
N
n 1)17^3 ti.il. n
Župnijski urad Zagorje VABI
v soboto, 20. oktobra ob 17.30 uri na koncert pevskega zbora AKADEMIK pod vodstvom skladatelja in glasbenika Blaža Rojka.
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Litija in Krajevna skupnost Šmartno VABITA
na odprtje razstave Šmartno 1901 do 2001 v kapelo na Pungrt, ^i bo v soboto, IS.oktobra ob 16.uri in na 21.srečanje malih pevskiB skupin Slovenije v kulturni dom Šmartno pri Litiji ob 19.uri.
Študijski krožek Svibno VABI
na bogato predstavitev vodnika po zgodovinsko-turistično-gozdnih učnih poteh na Svibnem. Prijeten popoldan vam v Svibnem zagotavljamo v nedeljo, 21.10.2001 s pričetkom ob 14.uri. Pridite in se pustite presenetiti.
Knjižnica Zagorje VABI
na literarni večer s pesnico Nežo Maurer, ki bo 18. oktobra ob 18. uri v zagorski knjižnici. Ob glasbi citer in z recitatorji se obeta prijeten večer!
Zavod za izobraževanje in kulturo Litija Kulturni center - Gledališče TALItiJA VABI
na ponovitev komedije Milana Grgiča Ljubim cifro, ki bo v četrtek, 11.oktobra ob 19.30 uri v kinogledališki dvorani Kulturnega entra Litija, Trg na Stavbah 8a. cena vstopnice je 1.500 SIT, študentom in upokojencem nudimo 20% popusta. Rezervirate jih lahko na ZIK-u, po tel.: 01/8980-270 ali kupite pri blagajni uro pred predstavo. Pridite, ne bo vam žal!
ZASAVSKA LJUDSKA UNIVERZA TRBOVLJE
VABI NA PRIREDITVE OB TEDNU VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA
PONEDELJEK, 15. oktober 2001 KLEPET V ANGLEŠKEM JEZIKU od 17.00 do 19.00 po telefonu (03 56 55 121)
PREDSTAVITEV DELA ŠTUDIJSKEGA KROŽKA “BEREMO Z MANCO KOŠIR” od 17.00 do 18.30
Knjižnica Zagorje ob Savi, Cesta 9. avgusta 1 člani študijskega krožka
TOREK, 16. oktober 2001
PREDSTAVITEV SREDIŠČA ZA SAMOSTOJNO UČENJE od 17.00 do 17.30
Zasavska ljudska univerza, Grajska 2, Zagorje Polona Trebušak
MOŽNOSTI UČENJA TUJIH JEZIKOV NA ZASAVSKI LJUDSKI UNIVERZI IN UVRSTITVENO TESTIRANJE ZA TUJE JEZIKE od 17.30 do 19.00
Zasavska ljudska univerza. Grajska 2, Zagorje Sonja Lukančič in Diana Redi
SREDA, 17. oktober 2001
PRAVOPIS V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU (najpogostejše napake v
Vrtec Zagorje ob Savi OBVEŠČA
starše, da bodo 16.oktobra 2001 ob 16.uri v enoti Maja na Pečarjevi 14 vpisovali v program "Igrajmo se skupaj - otroci in starši". Program je namenjen vsem otrokom od 2. do 3.1eta, ki ne obiskujejo
vrtca.
Plesni center Zasavja VABI
v plesne tečaje v stekleno dvorano Delavskega doma Zagorje in sicer v nedeljo 14.10.2001. Ob Ič.uri bo plesni tečaj za otroke od l.do 4.razreda, ob 18.uri začetni plesni tečaj za odrasle in ob 19.45 ari nadaljevalni plesni tečaj za odrasle. Informacije vsak dan na 041/
512-558.
Gostišče Kum Zagorje ob Savi VABI
na kulinarično-kultumo prireditev "Dnevi srbske kuhinje", ki bo od 11. do 14.oktobra 2001. Ne zamudite priložnosti gurmanskega doživetja ob zvokih starogradskih pesmi, ki vam jih bo ob večerih igral ansambel "Kavaljeri" iz Beograda. Veselimo se vašega obiska in vam želimo prijetno doživetje, vaše rezervacije pa sprejemamo na tel.: 03/56-69-170.
Občina Zagorje ob Savi Oddelek za okolje in prostor OBVEŠČA IN POZIVA
Na podlagi tretjega odstavka 36.člena Odloka o komunalnem urejanju, vzdrževanju javne snage in zunanjem izgledu mesta in naselij v Občini Zagorje ob Savi (Uradni vestnik Zasavja št.9/94, 16/ 97, 8/98) Občina Zagorje ob Savi sporoča, da je v hrambi na čistilni postaji naslednje vozilo:
MITSUBISHI, sive barve, brez reg.št., odpeljan z javne površine
na Polju
Pozivamo lastnika naj vozilo prevzame, sicer bo vozilo odstranjeno v skladu s citiranim odlokom. Informacije na tel.: 56 55 719.
vsakdanjem sporazumevanju Slovencev) od 17.00 do 18.30
Zasavska ljudska univerza. Grajska 2, Zagorje Andreja Vukovič
ČETRTEK, 18. oktober 2001
PREDSTAVITEV SREDIŠČA ZA SAMOSTOJNO UČENJE od 10.00 - 11.00
Zasavska ljudska univerza, Trg svobode 11 a, Trbovlje Polona Trebušak
MOŽNOSTI UČENJA TUJIH JEZIKOV NA ZASAVSKI LJUDSKI UNIVERZI IN UVRSTITVENO TESTIRANJE ZA TUJE JEZIKE od 11.00 - 12.30
Zasavska ljudska univerza, Trg svobode 11 a, Trbovlje Sonja Lukančič in Diana Redi
KLEPET V ANGLEŠKEM JEZIKU od 17.00 do 19.00 po telefonu (03 56 55 121)
PETEK, 19. oktober 2001 LONČARSTVO IN OBLIKOVANJE GLINE od 17.00 do 18.30
Moto avto Trbovlje, Vodenska 50, Trbovlje Boris Cestnik
VSE PRIREDITVE SO BREZPLAČNE!
oniK
COAARUTERS
ZAPOSLIMO...
PRVIČ,
DRUGIČ,
TRETJIČ.
Našo sredino bi radi okrepili s sistemskimi inženirji. Od zagnanih in znanja ter izzivov željnih kandidatov pričakujemo:
1.	Visokošolsko izobrazbo (ni pogoj) in opravljen MCP ali MCSE;
2.	Odlično poznavanje Windows okolja, NT in
Win2000 server ter Exchange;
3.	Poznavanje omrežij, komunikacijske opreme,
VPN...
Ponujamo vam urejeno, prijetno delovno okolje z
ustvarjalnim ozračjem. Delali boste v ambiciozni skupini z veliko mero samostojnosti in boste nagrajeni za vse uspešne rešitve. Zagotovili vam bomo dodatno izobraževanje in napredovanje.
V našo sredino vabimo tudi študente, začetnike in pripravnike!
Pisne prijave pošljite po pošti do 25.oktobra 2001.
Oria Computers d.o.o.
Polje 4,1410 Zagorje ob Savi tel.: (03) 566 44 77, e-mail: info@oria.si http://www.oria.si
PE Ljubljana, Stegne 21 in PE Kranj, Planina 3
Logično je biti z nami!
GOSPODARSKA ZBORNIC *
GZS - Območna zbornica Zasavje, Trbovlje, Mestni trg 5a, objavlja
RAZPIS
ZA ZBIRANJE PRIJAV ZA PODELITEV PRIZNANJ IN DIPLOM INOVACIJAM V ZASAVJU ZA LETO 2001
Z namenom nadaljnjega uveljavljanja in razvoja inovacijske dejavnosti v Zasavju, ki predstavlja trajni proces vključevanja najboljših kadrov - inovatoijev v proizvodne in poslovne procese gospodarskih družb, podjetij, organizacij in podjetnikov posameznikov, ter s tem pospeševanja podjetništva in razvoja gospodarstva, je odločitev Območne gospodarske zbornice Zasavje, Trbovlje, da tudi za leto 2001 predstavi novosti v regiji, ki so rezultat domačega znanja. Zato objavlja razpis za prijavo za podelitev priznanj in diplom najboljšim inovacijskim dosežkom v letu 2001.
Razpis objavlja Območna zbornica Zasavje, Trbovlje Komisija za inovacije.
Pravico do prijave na razpis imajo vse gospodarske družbe, podjetja, samostojni podjetniki posamezniki, samostojni inovatorji ali druge organizacijske oblike z območja Območne gospodarske zbornice Zasavje (Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi).
3.1 Prijava na razpis mora vsebovati:
•	ime in priimek in popolni naslov inovatorja oz. gospodarske družbe, podjetja ali ustanove, v kateri je zaposlen;
•	naziv in popolni opis realizirane inovacije v letu 2001 z navedbo značilnosti po naslednjih kriterijih:
♦inovativnost
•	izvirnost in stopnja možne avtorske zaščite
•	visok nivo opisane rešitve
•	novost doma in/ali v svetu
• izboljšava dosedanjih izdelkov, storitev, procesov, tehnologije itd.
♦tržna zanimivost
• za področje splošne in široke porabe
•	za proizvodna in storitvena podjetja/organizacije • za posebne namene in področja
♦primernost okolju
•	izboljšano delovno okolje in/ali varnost in zdravje pri delu • uporaba materialov izdelkov in storitev v smislu ravnanja z okoljem
•	spremljanje življenjskega cikla izdelka ali storitve
♦racionalnost
•	poenostavljena oziroma izboljšana funkcija ali delovanje
•	cenenost uvedbe, izdelave in/ali vzdrževanja • znižanje stroškov potrebnih vložkov (surovine, polizdelki, energija, storitve);
♦slike, načrte in opis prijavljene inovacije;
♦stopnja realizacije inovacije.
3.2Splo8na določila za prijave
•	Inovacijske prijave morajo biti tiskane (rokopisov komisija ne bo obravnavala) z velikostjo črk 11 točk ali več in naj s prilogami ne vsebujejo več kot 15 strani.
• Inovacijske prijave morajo biti izdelane skladno s razpisnimi kriteriji in
podkriteriji.
• V inovacijski prijavi naj bodo navedeni največ trije inovatorji.
Inovacijske prijave, ki ne bodo izdelane v skladu z določili v točki 3.2 bo inovacijska komisija vrnila prijaviteljem do 21.11.2001 z rokom za ustrezno dopolnitev do 28.11.2001.
4.
O predlogih bo odločala petčlanska komisija, ki jo je imenoval Upravni odbor Območne zbornice Zasavje, Trbovlje. Komisija bo na podlagi sprejetega pravilnika in kriterijev za ocenjevanje predlogov inovacij, kjer bo kriterij inovativnosti upoštevan z dvojno težo, podelila zlata, srebrna in bronasta priznanja (medalje z listino) ter diplome.
5.
Javna razglasitev in podelitev priznanj ter diplom bo v mesecu januarju 2002.
6.
Prijave inovacij zbira Območna gospodarska zbornica Zasavje, TVbovlje, Mesini trg 5a, 1420 Trbovlje in to NAJKASNEJE DO PETKA. 09. NOVEMBRA 2001.
Na območni gospodarski zbornici je možno dobiti tudi vse dodatne informacije v zvezi z razpisom, tel.: 03/56 34 375, faks: 03/56 26 653, vsak dan med 7. in 15. uro.
GZS-OBMOČNA ZBORNICA ZASAVJE Komisija za inovacije
"ho ilO OTI OS h
II. VINOTOKA 2001
MM
22.3.-20.4.
Čeprav stanje v denarnici ni najbolj bleščeče, si le privoščite nekaj veselja. Z nasmehom vam bo uspelo rešiti marsikatero težavo. Predvsem pa bodite strpnejši do partnerja, saj potrebujeta drug drugega.
Št.: 1.
Kmalu boste ugotovili, da tisto, kar si tako močno želite, ne prinaša sreče. Poiščite ravnotežje med svojimi potrebami in željami ljudmi, s katerimi živite. Ko boste poskrbeli za svoje zadovoljstvo, se bodo izboljšali tudi stiki z drugimi.
Št.: 17.
Pred vami je nekaj zelo družabnih dni in noči. Učinkoviti boste pri delu, kjer se bo lahko izrazila vaša ustvarjanlost. Kar zadeva ljubezen vam zvezde svetujejo, da pozabite stare zamere in se prepustite čustvom.
Št.: 9.
21.4.-21.5.
22.5.-21.6.
«v~-x	Poskrbeli
VA boste, da vam bo lepo in uživali v drobnih stvareh, ki jih ponavadi niti ne opazite. S partnerjem se bosta odlično razumela, toda če ne bo upošteval vaših želja, boste povesili nos do tal. Ne bodite preveč muhasti. Št.: 11.
Vzrokov za dobro voljo vam ne bo manjkalo, saj ste lahko upravičeno zadovoljni sami s sabo. Ker boste povsod naleteli na razumevanje in odobravanje, boste končno dali prednost sebi in se sprostili.
Št.: 27.
24.7.-23.8.
Včasih se v družbi le sramežljivo nasmihate in poskušate ostati v ozadju. Tokrat pa boste v središču pozornosti, kjer koli se boste 24.8.-23.9. pojavili. Kmalu boste ugotovili, da vam to celo ugaja. Denar bo hitro kopnel, a negativnega stanja se vam ni treba bati. Št.: 7.
/Vača bodočnost
/Co sadež dozori, sampade v noro epe,,,
Bogataje letošnja jesen: Dvaindvajset "sadežev" je dozorelo v času od 23.9. do 4.10.2001 - devet deklic in trinajst dečkov.
23.9.2001
Andreja Jesenšek, Mala Kostrevnica 37, Šmartno pri Litiji - sin Kristjan
24.9.2001
Izcta Heveševič, Rudarska 10, Kisovec - hči Vesna Bučar Olga Dolinšek, Završje 13, Trbovlje - sin Marko Dolinšek Mateja Artnak, Trg Franca Fakina 2a, Trbovlje - hči Martina
25.9.2001
Snježana Vukajlovič, Cesta padlih borcev 28, Hrastnik - hči Tina Mateja Taškar, Polje 8, Zagorje - sin Domen Remenar Bojana Simončič Žigon, Breg 46, Celje - sin Jon Simonič Polona Koren, Cesta Tončke Čeč 34, Trbovlje - sin Klemen Šuštar
26.9.2001
Barbara Kovačič, Cesta OF 18, Trbovlje - hči Eva Gračner Maja Škrbec, Partizanska cesta 32a, Trbovlje - sin Matic Marjeta Novak, Čeče 105, Hrastnik - sin Luka Novak
27.9.2001
Irena Peklar, Turje 36, Dol pri Hrastniku - hči Lea
29.9.2001
Mojca Cestnik, Cesta Tončke Čeč 82, Trbovlje - sin Blaž Polona Košir, Mlinše 35a, Izlake - hči Klara Biserka Polanc, Dolenji Boštanj 88, Boštanj - sin Blaž
30.9.2001
Mojca Horvat, Trg pohorskega bataljona 10, Zagorje - hči Maša Dunja Požaršek, Sitarjevška 59, Litija - hči Kirn Janežič Nataša Šuligoj, Sp.Izlake 7, Izlake - hči Jana Podpadec Irena Žgajnar, Podvine 18a, Zagorje - sin Jernej
1.10.2001
Klavdija Saviozzi, Cesta l.maja 32, Hrastnik - sin Timotej Pungarčar
2.10.2001
Andreja Štinicc, Rudarska cesta 2, Kisovec - sin Benjamin
4.10.2001
Tadeja Bartol, Cesta Tončke Čeč 3, Trbovlje - sin Tilen Unetič
trgovina
Saša Pegan s.p
Kisovec, Rudarska c.3
Tel.: 03/56-71-303
Cvetje, darila...
odpiralni čas: od pon. do petka 16 -18 sobota 9 -12 nedelja 10-12
24.9.-23.10.
Tako na delo-venem mestu kot doma bo vse tako, kolje treba. Nikar si ne delajte odvečnih skrbi z malenkostmi. Prepustite se romanti-
ki in uživajte ob sprehodih z roko v roki. Če imate otroke, boste uživali pri ustvarjanju z njimi.
Št.: 5

24.10.-22.11.
23.11.-22.12.
Ugotovili boste, da lahko v enem dnevu naredite zelo veliko, če se odločite. Ne čakajte, da se vam spet nabere dela čez glavo, raje poskušajte vse postoriti sproti. Kljub utmjenosti vam za romantiko ne bo zmanjkalo energije. Št.: 24.
Polne roke dela so za vas izziv in ne breme, saj si ga resnici na ljubo nalagate kar sami in ne vaši nadrejeni. Toda, kjer je volja so tudi rezultati. Sodelavci bodo znali ceniti vaš trud. Kar zadeva ljubezen pa se poturdite, da boste malo bolj popustiljivi do partnerja. Št.: 20.
Potrebovali boste partnerjevo bližino, vendar ” kadar bosta ‘-pr	/j skupaj, boste
I k '^~YYr' občutliivi na vsako njegovo pripombo. Malo samozavesti vam ne bi škodilo, nikar pa je ne zamenjajte z vzvišenostjo, saj si z njo ne bi mogli veliko pomagati. Št.: 19.
Imeli boste občutek, da vam nekaj manjka, a ne boste prav dobro vedeli, kaj je to. Morda boste bolj zadovoljni z življenjem, če boste vanj vnesli kakšno spremembo. A spremebe naj bodo premišljene, da vam ne bo kasneje žal. Št.: 1.
Zgodilo se vam bo veliko lepega in zanimivega. Kar zadeva denarja vam zvezde kažejo dokaj dobro, le pri večjih vlaganjih malce	bolj
premislite. V ljubezni se vam obetajo pestri in dokaj skrivnostni časi. Št.: 3.
23.12.-20.1.
21.1.-19.2.
20.2.-21.3.
razvedrilo
NAGRADNA KRIŽANKA ^ NAGRADNA KRIŽANKA
Vdlpurgina noč
Stoletne čarovnice so letele na metlah po zraku, ko jih je naenkrat prehitela mlada čarovnica na sesalniku. Najstarejša med njimi seje zgrozila:
"Oh, spet te presnete rokerice!"
čveže
"Oprostite, ali so ribe sveže?"
"Saj vidite, da so še žive."
"Saj je tudi moja žena še živa, sveža pa že dolgo ni več."
Lepša
Dečka se prepirata:
"Moj očka je boljši kot tvoj." "Nikakor ne."
"Moj bratje močnejši kot tvoj." "Nikoli."
"Moja mamica je lepša kot tvoja." "Bo že držalo. Tako pravi tudi moj očka."
Smrt v družin/
Janez začuden ustavi znanca:
"Kaj si še živ? Kdo pa je potem umrl pri vas? Tvoj brat?"
"Ne, verjetno jaz. Ravnokar sem bil pri bratu in je še živ."
Vsi vedo
"Metka, ti si najbolj očarljiva deklica na svetu!".
"Rudi, ali res tako misliš, ali pa to rečeš le zato, ker že vsi to vedo?"

V Angliji so pred časom ustanovili ekskluziven klub, namenjen ljubiteljem starih avtomobilov. Gospodje, ki morajo za članstvo seči precej globoko v žep, si lahko vsak dan sposodijo kateregakoli iz množice starih avtomobilov, ki jih premore klub. Med njimi so tudi izredno prestižni modeli, ki so se z velikimi črkami zapisali v zgodovino avtomobilizma.
*****
V 12. stoletju zdravniki niso imeli lahkega življenja. Če je na primer bolnik med kirurškim posegom umrl, so zdravnika preprosto zaprli ter ga včasih celo obsodili na smrt. Takšne razmere so zdravnike prisilile, da so od bolnikov zahtevali, naj pred operacijo napišejo izjavo, s katero jih odvezujejo vsake odgovornosti za morebiten neuspel poseg.
*****
Digitalne ure so tiste, ki časa ne kažejo s kazalci, temveč s številkami. Njihovo ime izhaja iz angleške besede digil, ki pomeni "številka".

KRIŽANKE
5M3MOR 7 S„iL.
O*
SLOVARČEK’ TAEGU: mesto v Južni Koreji ŠABRAKA: podsedlica ADOUR: reka v Franciji IDOMI: afriško ljudstvo ARGES: pritok Donave
Iv vi™! IvTn
NAGRADNA KRIŽANKA
REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 25.10.2001 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.20/ 2001". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca!
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	Praktična nagrada Zasavc d.o.o.
2.	Praktična nagrada Zasavc d.o.o.
3.	Praktična nagrada Zasavc d.o.o. Izžrebanci nagradne križanke 18/
2001 (nagrade prispeva Zasavc d.o.o.):
1.	: Praktična nagrada: Katja Poznič, Dolenja vas 47, Zagorje
2.	: Praktična nagrada: Gregor Scrnec, Ulica talcev 9, Radeče
3.	: Praktična nagrada: Majda Bizjak, Golovec 40, Trbovlje
Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C.20. julija 2c, Zagorje od 15.10. do 19.10.2001. S seboj prinesite osebno izkaznico in davčno številko.
TRBOVLJE
Ob četrtkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
0b petkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
0b sobotah
7.00	Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje
9.00	Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00)
Ob nedeljah
8.00	Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
0b ponedeljkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje -glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli sle... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
0b torkih
6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
0b sredah
6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Društvo prijateljev malih živali, servis
13.00	Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika
16.00	Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
* Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00
[p m ® in & m
15 IR) ®
Kino Zagorje
11.10.	- 14.10. DRAKULA 2000 (srhljivka), čet. ob 19.00, sob. in ned. ob 18.00; 13.10. - 16.10. 13 DNI (triler), sob., ned. ob 20.00, pon. in tor. ob 19.00; 19.10. - 21.10. JESEN V NEW TORKU (drama), pet. ob 19.00, sob. in ned. ob 20.00; 20.10. - 23.10. OSUMLJEN (kriminalka), sob. in ned. ob 18.00, pon. In tor. ob 19.00; 25.10. - 30.10. JURSKI PARK (pustolovski), čet., pet., pon. in tor. ob 19.00, sob. in ned. ob 18.00; 27.10. - 28.10. SUN-SHINE (drama), sob. in ned. ob 20.00;
Kino Izlake
DO ZAKLJUČKA REDAKCIJE NISMO PREJELI PROGRAMA
Kino Trbovlje
11.10.	- 15.10.2001 JURSKI PARK 3 (triler), čet., pet., sob., ned., pon. ob 20.00; 11.10 - 14.10 CESARJEVA NOVA PODOBA (risanka), čet., pet., sob. in ned. ob 18.00; 16.10. - 17.10. SUNSHINE (ljub.film), tor., sre. ob 18.00;
18.10.	- 24.10. AMERIŠKA PITA 2 (komedija), čet., tor., sre. ob 18.00, pet. ob 20.00, sob. ob 21.00, ned. ob 19.00; 18.10. - 21.10. FILM, DA TE KAP 2 (komedija), čet. ob 20.00, pet. ob 18.00, sob. ob 19.00, ned. ob 21.00;
20.10.	- 25.10. MOJ VRAŽJI PR1JATEIJ (družinski film), sob. in ned. ob 17.00, pon. in čet. ob 18.00; 23.10. - 29.10. HANNIBAL (triler), tor., sre., pon. ob 20.00; pet. ob 16.30, sob. ob 19.00, ned. ob 21.30; 25.10. - 30.10. MLADI VOHUNI (akcijska komedija), čet. ob 20.00, pet. ob 19.00, sob. ob 21.30, ned. ob 17.00, pon. ob 18.00; 27.10. - 28.10. 100 DEKLET (komedija), sob. ob 17.00, ned. ob 19.00; 30.10. - 31.10. HITRI IN DRZNI (akcija), tor. ob 18.00, sre. ob 18.00 in 20.00;
Kino Hrastnik
11.10.	- 14.10. DNEVNIK BRIDGET JONES (komedija), čet. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 12.10. - 14.10. MALENA (rom.drama), pet. ob 17.00 in 19.00, sob. in ned. ob 19.00; 15.10. - 16.10. NI KINO PREDSTAV; 17.10. - 21.10. LARA CROFT: TOMB RAIDER (pust.akcija), sre., čet. ob 19.(X), sob. in ned. ob 17.00; 19.10. - 21.10. LEGENDA O BAGGERJU VANEU (drama), pet. ob 17.00 in 19.00, sob. in ned. ob 19.00; 22.10. NI KINO PREDSTAVE; 23.10. GLEDALIŠKI ABONMA - BALKANSKI ŠPIJON Komedija) ob 19.30; 24.10. - 28.10 VOLČJA BRATOVŠČINA (zgod.spektakel), sre., čet., sob. in ned. ob 19.00; 26.10. - 28.10. PLANET TEME (ZF akcija), pet. ob 17.00 in 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 29.10. -
30.10.	NI KINO PREDSTAVE; 31.10. PEARL HARBOR (ljub.vojaška drama), ob 19.00;
Kino Dol pri Hrastniku
12.10.	DNEVNIK BRIDGET JONES (komedija), ob 18.00; 19.10. LARA CROFT: TOMB RAIDER (pust.akcija), ob 19.00; 26.10. VOLČJA BRATOVŠČINA (spektakel), ob 18.00;
11. VINOTOKA 2001
I J iJr.Gf
----■-----T- ~
Em ± 2L s (pemDcmecmcfl
m—
! 3L J<C
© it m (bi o v 3L J » •
S 1
ZASAi,C-eve „ PENTAGANE „ ... Med prvimi, ki so se v obdobju vsesplošne svetovne debilizacije, (ta je vladala vse do II. 09. 2001, torej napada še do sedaj neznanih norcev na WTC in PENTAGON op.avlo.) krčevito oprijemali Uncle Samovega kazalca, je bil slovenski parlament. V paketu. Bolj, v kompletu. In tako so se izbranci naroda v zgodovino lepo zapisali, da, seveda zopet pod zaščito ZDA, postanejo v slepi naši domovini, rečeno v Bushevi cawboyski aritmetični politiki kdomiznamijeprotinam - napredni križarski pripravniki... Sta muočnem drž, pa nouš nkol tepjen, so rjekl nš t'star...
ZMAVC-evo „ KLOFUTANJE VETRA.
Ne Igrajte se. dragi moji 'merikanci, Jer vam nisu krivi Talibanci!! Ovo je bila samo proba -pozdrav iz Haaga, cika Sloba ...
Z^Ova „ NESREČA V NESREČI...............Redni bralci .Jrifail Tri-
buna,, se verjetno še spominjate, da sem pred časom že pisal o grozljivih seštevkih, ki jih dajo številke rojstnih datumov gospodina Miloševiča, herr Hitlerja & Mr. Clintona ... Slučaj?? Čarobnost poigravanja s števili me ni minila niti v zadnjem napadu za zdaj še neznanih storilcev na ZDA. Da so bile stare civilizacije v marsičem prefrigane bolj, kot si mi danes niti slučajno ne upamo pomisliti, o tem upam, da mojemu zvestemu bralnemu avditoriju ni potrebno posebej pisati. Zato bo zanimivo razčleniti, (res sicer, da to ni visoka matematika, - ali pač je!? -, in da njihove številske sporočilnosti za tisti grozen dan ravno zaradi imenovane enostavnosti nismo uspeli pravočasno spregledati. Namreč. Prav srhljivo je spoznanje, kakšen rezultat da seštevek števil datuma napada na ZDA. Poglejmo ...Torej napad seje zgodil	11. 09. 2001
In ker se v številu 11 ponavljata isti števili, torej dve enici, odvzamemo iz seštevanja eno enico in torej dobimo:	1+0+9+2+0+0+1
Ničle v nobenem primeru ne pripomorejo h kakršnikoli spremembi rezultata, zato jih iz enačbe izločimo. Po novem se ta glasi nekako takole: 1+9+2+1 = 13 ... Slučaj?___________________________________________
Samo mimogrede, ali ste si že nabavili gasmasko. A da bi si jo, pa jo nimate kje nabaviti. Ne skrbite!! Država bo poskrbela za to ... da bomo pocrkali, mislim ...
BS.: Vrednost prebavljivosti „ Trifail Tribuna „ je odvisna od letine teletine. Za to pa avtor ne odgovarja ... Jože OVNIK
Iskrice Igoija <1 ošteta
AJA, T’M KTGUSTILNA JE TO!!!?
Naj bodo lokacijski načrti še tako zakomplicirani, se trboveljskim občinskim svetnikom po tem, ko jim poznavalci in pripravljalci lokacijskih načrtov prišepnejo, katera gostilna se tam blizu nahaja, takoj »zasvita«, kateri rajon načrti označujejo. Pa naj še kdo reče, da niso tudi Trboveljčani pristni Slovenci, pravi poznavalci slovenske pivske kulture.
NA TISKOVNI KONFERENCI SE DA MARSIKAJ OLEPŠATI
Kdor je bil na zadnji seji občinskega sveta Trbovlje, je lahko opazil, da razen redkih izjem, tokrat to niso bili svetniki iz vrst SNS, nihče ni veliko predlagal, nasprotoval in podobno. Na tiskovni konferenci trboveljske SNS teden kasneje, pa so novinarji lahko izvedeli, kakooo aktivni, da so bili. Kdaj???? Po seji???
RIME
Otroci, kaj se rima na ŽUPAN? ŠVAGAN, so v en glas odgovorili učenci podružnične šole v Kisovcu na dan otvoritve nove telovadnice. Kaj se pa rima na DARILNI PAKET ? ČAKALI SMO (JO) GA TRIDESET LET!!!! No, tega slednjega otroke niso vprašali, bi pa tako odgovorili starši, ki so, ko so bili še šolarčki, v Kisovcu zelo pogrešali telovadnico.
EVROPSKA NOVINARSKA ZDRUŽENJA OPOZARJAJO
Opozarjajo namreč slovenske oblasti in policijo, ker še vedno niso odkrili napadalce na raziskovalnega novinarja Večera Mira Petka ter hkrati še pozivajo našo oblast, da naj preneha zastraševati novinarje. V Zasavju jih zaenkrat (še) ne zastrašujejo, se jim pa oblast (ne le politična, še bolj gospodarska) vse bolj izogiba. Tako je to, če imajo veliko masla na glavi,
GENERALNA DRŽAVNA TOŽILKA SE JE ZGANILA
Da, Zdenka Cerar se je zganila. Upa, vsaj tako je napovedala, da jim bo uspelo najti in kaznovati krivce za povojne izvensodne poboje. Pozvala je še vse tiste, ki kaj o teh pobojih vedo ali imajo dokaze, da to povedo oziroma jih izročijo. Tudi v Zasavcu pozivamo vse, ki kaj o izvensodnih povojnih pobojih v Zasavju kaj veste, da nam pišete oziroma nas pokličete.
ČISTO PRAVA DEZINFORMACIJA
Pa naj se zagorski občinski svetniki pritožujejo, da nimajo varo-vanja. Če je potrebno, si sposo-dijo kar Drnovško-vega varnostnika. Kot nam je uspelo izvedeti, dr.Janez Drnovšek Antonu Kobanu iz SDS ni zaračunal stroškov varovanja. Se pa o tem že pogaja z Janezom Janšo, (slika I.G).
Paket premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam omogoča, da celovito zavarujete premoženje svoje družine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja.
Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov:
•	s paketom pridobite paketni popust,
•	vsa zavarovanja sklenete hkrati,
•	izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje.
Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse.
Pripravljeni na vse. triglav premoženje
zavarovalnica triglav.d.d.
Rentno varčevanje Ban
■ Cel
1 D"
I
Celje - skladišče
D-Per
6/2001

*
- reden in sredstev
«5.
V
500000995
,Z0
S# F
«• m.........
m


1 ■ X<t:
*
'
mu * mm*

COBISS o
Wk. I