39 konoplan
indllplati glasilo delovne organizacije ™	induplati jarše
LETO XXV.	ŠT. 4. APRIL 1976	CENA 0,20 DIN
Prazniki delovnega človeka
Trije prazniki so pred nami: 27. april, dan ustanovitve O F, 1. maj, praznik dela in 9. maj, dan osvoboditve.
Ob praznikih si nekateri poleg počitka, veselja in zabave privoščijo še romanje po deželi spominov.
Vračajo se v čas težav in preizkušenj in pri srcu jim je toplo. Kajti naš narod je šel skozi grozo in stiske, boje in trpljenje in dobro opravil svoje poslanstvo. Mladim danes dnevi, ko praznujemo obletnice pomembnih dogodkov iz NOB, žal premalo pomenijo, gredo mimo nas.
Zato sem prosila nekaj borcev v naši DO, naj svoje spomine na tisti čas povedo tudi nam.
Da se bomo zamislili. Da jim bomo hvaležni za vse, za mirno in varno življenje, ki so nam ga s svojim trpljenjem in delom omogočili.
ANTON ROGELJ, oplemenitilnica
Za ustanovitev OF smo zvedeli preko terencev. Vstaja v našem okolišu je bila malo prej kot drugod, vse je bilo hitro organizirano. Avgusta je bila pri Brezovici borba — od tistih ni nihče ostal živ. Jaz sem šel v partizane šele aprila 44 v Kam-niško-zasavski odred. Ko je bilo konec vojne, sem bil v X. Ljubljanski brigadi, šli smo s I. proletersko na Primorsko. Naredil sem oficirski te-
čaj. Sli smo na svobodno ozemlje Trsta, kjer je bil mednarodni odred.
Domov sem prišel šele 1947. Potem sem prišel v Induplati v službo. Takoj po vojni so bile proslave in Praznovanja bolj slovesne. Bilo je zelo dobro organizirano. Za prvi maj
smo se zbrali, šli smo v Kamnolom ali v Moravče h Graščini, kjer smo proslavljali.
Sedaj ni kaj posebnega za te praznike. Morali bi bolj organizirati. Mladina nič ne ve. Pospešiti bi bilo treba proslave in podobne prireditve.
Seveda, sedaj že težko dobiš ljudi skupaj. Danes vsak sede v svoj avto, pa gre. Se če jim obljubiš, da bodo kaj dobili, ne pridejo skupaj.
MARIJA POLJANŠEK, tkalnica
Ko se je začela vojna, sem bila stara 12 let. Starši so šli v partizane. Čez eno leto so naju z bratom selili na Bavarsko. Potem so nas selili iz taborišča v taborišče. Leta 44 smo delali pri kmetih, prenočevali pa v taborišču.
Aprila 45 so nas osvobodili Ame-rikanci, julija smo šli domov.
Marca 46 sem šla v službo v Induplati.
1946. sem bila v mladinski delovni brigadi na progi Brčko—Banoviči, 1947. pa v Novi Gorici. Na progi Brčko—Banoviči smo bili udarna brigada. Na tisti čas imam najlepše spomine. Obiskal nas je tov. Tito.
Ustaši so nam pred njegovim prihodom progo minirali — nazaj smo jo postavili v treh dneh.
Tov. Tito je prišel nenapovedan: polovica nas je ravno stala v vrsti za kosilo. Hoteli smo se vrniti v vrsto, pa je dejal: »Najprej je treba jesti, da boste lahko delali!«
Ko smo progo končali, smo imeli proslavo — peljal je prvi vlak premoga v Zagreb — prvi, novi vlak!
Za 27. april je bilo vsa leta zelo lepo — hodili smo na proslave na
požganih vaseh: Zlato polje, Koreno nad Krašnjo, Rašica, Straža na Dolenjskem (tam je bila ustanovitev slov. partizanskih brigad).
Za 1. maj smo hodili v Ljubljano na parade, proslave — takoj po vojni je bilo zelo veliko ljudi, bilo je zelo lepo.
Sedaj je takih proslav premalo, vse je preveč moderno, ni več tistega razpoloženja.
Tovariških srečanj ni več — veliko jih je pomrlo, veliko je starih in onemoglih in ne pridejo več.
Lepo bi bilo, če bi se mladi več udeleževali takih proslav, odkritij spomenikov, partizanskih krajev. Zavedati bi se morali, da so očetje priborili svobodo, ne bi smeli opustiti spominskih proslav. Saj si ne morejo predstavljati teže vojne! V mirnem času ne moreš misliti, da je bilo vse to res.
Bilo je po vojni prijetno prijeti za delo. Začeli smo iz nič. Cilje smo imeli. Bili smo pijani od sreče, da je svoboda, da te nihče ne preganja, se nihče ne dere nate ...
Danes ni več takega razpoloženja. Vse gre hitro naprej.
Za 1. maj bom doma. Ni v bližini mojega doma nobenih takih proslav,
(Nadaljevanje na 2. str.)
Prazniki delovnega človeka
(Nadaljevanje s 1. str.)
pa tudi stojim težko. Ne hodim več veliko okrog.
Bila pa sem na zboru brigad v Velenju — spet je prišel tov. Tito, stari tovariši...
ANTON PROSENC, tkalnica
Pri nas doma so imeli partizani že od vsega začetka zavetje, prihajali so, dobili hrano, se skrivali; vedeti seveda nihče v vasi ni smel nič.
V partizane sem šel januarja 44. Bil sem v Slandrovi brigadi. Bil sem kurir VDV (vojska državne varnosti). Nosil sem pošto iz Moravč na Štajersko, v Zagorje, na Savo. Naša služba je bila zelo težka in naporna. Nosili smo glavno pošto in denar za štabe. Vsako stvar si moral sam oddat, nisi smel dat komu drugemu. Včasih sem hodil že celo noč, se vrnil, čakalo je kakšno ekspres pismo, pa sem moral brez počitka, brez čakanja takoj nazaj. Večkrat smo bili kurirji tudi napadeni. Nekega večera se trije niso več vrnili...
Imeli pa smo dobro organizirano obveščevalno službo. Ljudje iz vasi so nam puščali znake — rdeča zastavica za nevarnost, bela za prosto pot — na kakšnem dogovorjenem skritem mestu so nam jih puščali; tako smo vedeli, kje lahko gremo, kje ne.
Ker smo poznali poti, zasede in nevarnosti, so šli oficirji iz Dolenjske na Pohorje pod našim vodstvom. Takrat si seveda imel še večjo odgovornost.
Po vojni? Dobro smo se počutili, seveda. Svobodni smo smeli hoditi po svobodnih poteh. Nisi več mislil: danes sem živ, jutri lahko že padem.
Vsi smo jo komaj čakali, svobodo, tisti dan, ko bomo uživali v svobodni domovini.
Vsak je skoraj koga izgubil. Meni so ubili dva brata: enega doma, eden pa je padel v Žireh pri Škofji Loki v ofenzivi Vojkove brigade. Komaj smo čakali, da bo konec vojne. Da bomo lahko v miru delali.
Prirejali smo mitinge, velikokrat. Za vse praznike. Vedno je bilo veliko ljudi. Pripravili smo ples, srečelov ...
Sedaj sem za praznike doma. Malo posedim v senci, če pride kdo na obisk, pa poklepetamo in obujamo spomine ...
ANTON VIDERGAR, vzdrževanje
Bil sem mobiliziran v nemško vojsko, v Parmi sem dezertiral, šel v partizane avgusta 44; do maja, ko je bila osvoboditev Italije, sem bil v Garibaldijevi brigradi. Po vojni tam partizanska vojska ni več obstojala, do maja 1946 sem bil pri partizanski policiji. Potem sem šel domov.
Vzdušje je bilo veselo, vsi smo bili srečni, da je svoboda, da smo lahko začeli delat, obnavljat. Takrat smo imeli veliko udarniških ur. Praznovanje prvega maja se je začelo takoj po vojni — organizirali so sindikalni delavci. Postavljali smo mlaje, okrasili vse s parolami, cvetjem.
Prvi maj je lep delavski praznik, ni prav, da je sedaj malo zanemarjeno praznovanje.
Skoda bi bilo za mladino, če tega ne bi dovolj upoštevali. Mladina je na splošno kar v redu. Nekateri se sicer marsikaj upajo, da dajejo »ta
stare« v nič, češ, da so starokopitni, če jim kaj pametnega povedo. Nekateri so pa prav za pozdravit.
V glavnem sem zadovoljen, edino nekateri tovariši sami sebe zelo upoštevajo, druge pa podcenjujejo. V mizarskih delavnicah smo tovariški, pomagamo drug drugemu.
Vsi, ki so sodelovali v tem pogovoru, čestitajo sodelavkam in sodelavcem ob delavskem prazniku in želijo vsem veselo praznovanje, pri delu pa mnogo uspehov in zadovoljstva.
md
Program dela OOZK
Na prvi seji OO ZK Induplati 18. 3. 1976 smo pregledali delo sekretariata OO ZK in sprejeli predlog programa OO ZK za obdobje 1976 do 1978. Program je pripravil sekretariat OO ZK.
Program dela vsebuje naslednje naloge:
— Ponovno bomo proučili dokumente VII. kongresa ZKS in X. kongresa ZKJ, kjer je določeno, kako krepiti ZK in njen razvoj, odgovornost in funkcija OO ZK;
— OO ZK ali sekretariat bosta obravnavala družbenoekonomska vprašanja, politično stanje v DO in o zunanji politiki ter o tem poročala občinskemu komiteju ZK;
—	redno bomo analizirali in ocenjevali delo oz. učinkovitost in obseg družbenopolitične aktivnosti svojih članov;
—	postavljali se bomo po robu vsem izkrivljanjem politike ZK in odstopanjem od začrtane usmeritve, sprejete na kongresih ZK, skrbeli bomo za takšno aktivnost članov, ki
bo usmerjena v dosledno uresničevanje sklepov in stališč ZK;
—	organizirali bomo predavanja. Teme predavanj bodo iz našega vsakdanjega političnega in gospodarskega življenja. Vsak član ZK se mora tudi sam idejno politično usposabljati (I. sklep konference OO ZK);
—	zgraditi moramo sistem lastnega obevščanja o vseh pomembnih vprašanjih gospodarjenja in razvoja DO in TOZD;
—	člani OO ZK bodo sodelovali pri izdelavi informacij o političnih razmerah v DO in TOZD. Te informacije bomo v obliki poročila pošiljali občinskemu komiteju ZK;
—	skrbeli bomo za sprejem novih članov, predvsem iz vrst neposrednih proizvajalcev in mladinske organizacije v ZK;
—	od mladincev, ki so kandidati za sprejem v ZK bomo zahtevali aktivnost v družbenih organizacijah, društvih in klubih;
(Nadaljevanje na 3. str.)
Kako smo delali v februarju 1376
Vsi proizvodni obrati so v februarju mesecu delali v izmenah, kot je bilo predvideno z letnim planom. Le obrat tkalnice je delno delal ob prostih sobotah in pa v oplemenitilnici novi sušil-no-razpenjalni stroj, ki je obratoval v 4 izmenah. Stari sušilno razpenjalni stroj Pa je obratoval v 3 izmenah in tudi ob prostih sobotah.
Nabava vlakna, preje in pomožnega izdelavnega materiala za potrebe proizvodnje je bila zadovoljiva. Tako v proizvodnji ni bilo pomembnejših zastojev. Dobavljena ni bila acryl preja Nm 34/2 za izdelavo markiznega platna za izvoz. Tako tudi nastaja problem pravočasnega izvoza tiskanih markih. Dobava tiskanega platna iz MTT je bila boljša, vendar pa še ne na zadovoljivi količinski ravni.
Posamezni proizvodni obrati so planirane naloge za februar mesec izpolnili bolje kakor pa v mesecu januarju.
Predilnica je izpolnila mesečni plan proizvodnje z 93,3%. V primerjavi s februarjem 1975 je izdelala za 99,6 %. Kumulativno za 2 meseca je izpolnila plan 88,6 % in izdelala za 6,3 % manj preje kot v letu 1975. Vzrok manjši proizvodnji je v povprečno višji številki preje. Zastojev zaradi pomanjkanja vlakna ni bilo. Bili pa so še zastoji zaradi po-
manjkanja predpreje, kateri se v bodoče ne bi smeli več pojavljati.
Sukančarna preje je izpolnila mesečni plan z 89,5 %. Kumulativno za dva meseca je plan izpolnjen 90,8 %. V primerjavi z letom 1975 pa je bilo izdelanih za 1,4 % manj raznih sukancev.
Tkalnica je izpolnila mesečni plan v t. m — 96 %, m2 — 93,7 % in 000 votkih 112,5%. Kumulativno za januar—februar je bil plan izpolnjen v t. m — 95,4 %, v m2 — 93,2 % in v 000 vot. — 113,9 %. V primerjavi z letom 1975 pa je bila proizvodnja v t. m — 97,4 %, m2 — 97,6 % in 000 vot. 111,8 %. Močno odstopanje proizvodnje v t. m in m2 v primerjavi z zatkanimi votki je v povprečno večji gostoti tkanin kakor v preteklem letu in tudi v povprečni gostoti predvideni z letnim planom. V tkalnici večjih zastojev, kateri bi bistveno vplivali na količinsko proizvodnjo, ni bilo.
Oprcmcnitilnica je izpolnila mesečni plan z 89,6%. V primerjavi s februarjem 1975 je bilo oplemenitenih za 3,9% več tkanin. Kumulativno za dva meseca je bil plan oplemenitilnice dosežen 90,3 % in je bilo oplemenitenih ca. 63.000 t. m več tkanin kot jih je bilo v tkalnici izdelanih. Proizvodnja oplemenitilnice je bila v prvih dveh mesecih v primerjavi z letom 1975 za 2,1 % večja.
Program dela OOZK
(Nadaljevanje z 2 .str.)
—	pri starejših in vodilnih delavcih, ki jih sprejemamo v OO ZK, bomo proučili vzroke, zakaj se že Prej niso vključili v ZK;
—	pred sprejemom v ZK bomo s kandidati proučili ustrezne programe ter jih seznanili s politiko ZK do posameznih vprašanj družbenoekonomskega in političnega razvoja;
—	skrbeti moramo za pravilno kadrovsko politiko v svojih vrstah. Zato bo člane, ki so predvideni za vodilne funkcije v OO ZK, organih ZK in drugod (sindikat, DS) dodatno izobraževala in to na seminarjih ali predavanjih, ki jih bo organiziral občinski komite ZK;
—	aktivno bomo sodelovali z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v podjetju in delegacijami v SIS;
—	analizirali in spremljali bomo izvajanja stabilizacijskega programa v podjetju;
—	sodelovali bomo v osnovni organizaciji in krajevni skupnosti;
—	izvajali bomo ukrepe v zvezi z družbeno samozaščito;
v_— stalno bomo sodelovali z občinskim komitejem ZK. Pri vseh večjih nalogah je dolžnost in pravica občinskega komiteja ZK, da Pomaga naši osnovni organizaciji.
PREDAVANJE O NOVEM NAČINU PLAČEVANJA
Osnovna organizacija ZK je v okviru svojega programa dela organizirala 25. marca 1976 predavanje NOVOSTI V SISTEMU MEDSEBOJNEGA PLAČEVANJA DOLGOV.
Pohvalno je, da je organizator našel predavatelja iz naše delovne organizacije. Tovarišica FRANCKA MARINŠEK, šef računovodskega sektorja, je na dovolj zanimiv, poljuden in nestrokovnjakom razumljiv način razložila nov način plačevanja.
Tovarišici Marinškovi se v imenu vseh za trud najlepše zahvaljujem.
Predavanja so se v zadovoljivem številu udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov.
Ker je udeležba pokazala, da so taka predavanja potrebna, namerava OO ZK v aprilu ali maju organizirati predavanje o družbeni samozaščiti. Kasneje pa ima v programu še več zanimivih predavanj z gospodarskega in političnega področja.
Miro Šimic
Barvarna preje je izpolnila mesečni plan barvanja z 89,8%. Za obdobje januar—februar je bil plan dosežen 80,1 %. V primerjavi z letom 1975 pa je bilo za 33,1 več pobarvane preje. Rezultat barvarne bi bil lahko še boljši in bi tudi moral biti. Kajti potrebe po barvani preji so večje, kot pa je proizvodnja barvarne. Vendar pa prihaja do občasnih zastojev zaradi pomanjkanja nikeltn cevk pri navijanju preje za barvanje v predilnici. Z boljši sodelovanjem med pripravljalnico in predilnico je mogoče to pomanjkanje cevk odpraviti in s tem doseči še večje količine pobarvane preje, katero naša tkalnica nujno potrebuje.
Konfekcija je izpolnila mesečni plan proizvodnje 127%. Za obdobje januar— februar je bil plan dosežen 110,8 %. v primerjavi z letom 1975 pa je bilo izdelanih za 23,6 % več raznih izdelkov, merjeno v Nh. Vendar pa moram poudariti, da so tu tudi Nh, katere so bile izvršene v DEŽNIK Ljubljana, Postojna in SLAMNIK Mengeš. Samo naša lastna konfekcija, t. j. Jarše, Peče in Mokronog pa je izpolnila plan za obdobje januar—februar 92,9 %. v februarju je bila v oddelku za izdelavo šotorskih kril preusmerjena proizvodnja v izdelavo šotorov. Tu je delno iskati vzrok za manjšo proizvodnjo (preusmeritev strojev in priučevanje za nove faze dela).
Količinsko proizvodnjo v vseh obratih, razen tkalnice (dobra), lahko ocenimo kot zadovoljivo. Vsi merodajni činitelji, od samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in vodstvenega kadra, morajo iti v akcijo za boljše izkoriščanje delovnega časa, boljše organizacije dela, vzdrževanje strojnega parka, ustvarjanja boljših pogojev dela, da s temi ustvarjenimi pogoji dosežemo višjo produktivnost in tudi količinsko proizvodnjo. Kvaliteta izdelkov je še vedno v upadanju. Največji problem je pri tkalskih napakah in pa niansirani barvani preji. Za odpravo teh napak je odgovoren predvsem vodstveni kader. Kajti, če niso stroji in delovne naprave urejene, tudi ni mogoče izdelovati kvalitetnih tkanin. Tu je prvi pogoj za izboljšanje kvalitete. Drugi pogoj je kontrola na strojih. Zavedati se moramo tega, da odgovarjamo za kvaliteto vsi. Zato je nujna stalna kontrola s strani vodstvenega kadra in seveda tudi odstranjevanje napak na strojih in pri pripravi, katere povzročajo slabo kvaliteto. Prav tako pa tudi delavcu pri stroju ne sme biti vseeno, kakšno kvaliteto dela. Večkrat sem že poudaril, da vse faze dela v tehnološkem procesu, če niso v redu opravljene, povzročajo slabo kvaliteto in da se to iz faze v fazo samo stopnjuje in tako prihajamo do rezultatov kakršne danes imamo. Zato bo nujno potrebno čim preje sprejeti pravilnike o kvaliteti, kateri naj stimulira dobro in destimulira slabo opravljeno delo. Ce pa OD ne bo odvisen od pogoja dobre kvalitete, verjetno ne bomo dosegli boljših rezultatov in bomo lahko samo ugotavljali da zaradi slabe kvalitete izgubljamo od 2,7—3,2 % na dohodku, kar bo predstavljalo težke milijone ob koncu leta. Mislim, da so časi taki, da moramo te probleme produktivnosti in kvalitet v najkrajšem času pozitivno rešiti in s tem zmanjšati izgubo na ustvarjenem dohodku.	Franc Jeraj
Društvo inženirjev in tehnikov tekstilne industrije Slov. - Jarše
OBČNI ZBOR
XIV. občni zbor našega društva je bil združen z ekskurzijo v tovarni Fructal in Tekstina v Ajdovščini.
Predsednik tov. Jože Podpeskar je pozdravil 50 prisotnih članov našega društva, republiškega delegata, tov. Staneta Zorč in pa predstavnico UO DITTIS Ajdovščina, tov. Danico Železnikar.
Po predlaganem dnevnem redu so se vrstila poročila o delu v preteklem obdobju, finančnem poslovanju, sprejemali smo nov pravilnik društva ter volili nov upravni odbor društva in predlagali zaslužne člane.
V preteklem obdobju se je aktivnost društva kazala predvsem v organizaciji strokovnih ekskurzij ter predavanj. Opazno je bilo tudi drugo delovno področje: vključevanje v akcijo za povečan vpis na srednje in visoke šole tekstilne smeri; v Domžalah je bil v okviru DU organiziran oddelek izredne tehniške tekstilne šole, izpeljana je bila akcija za obisk 1TME v Milanu, katere se je udeležilo 64 predstavnikov iz naših podjetij.
Tovariš predsednik je poudaril, da stojijo pred novim UO pomembne in še nerešene naloge, ki pa so v sedanjem času izredno aktualne za napredek in razvoj postavljenih samoupravnih ciljev in pa izvajanja stabilizacijskih ukrepov v našem gospodarstvu. Predsednica NO, Helena Breznik je v poročilu nadzornega odbora kritično ocenila delo ter vključevanje v delovne akcije UO posameznih članov društva, kajti delo UO brez potrebnega odziva med člani ne more biti popolno. Samokritično se moramo vprašati, ali smo kot člani DITTIS zainteresirani, da se vključimo v strokovne družbenopolitične zahteve ter akcije današnjega časa in s tem pripomoremo k splošnemu izboljšanju, to je dvigu produktivnosti ter kvalitete proizvodnje. Glede na naše delo je to že naša dolžnost.
Za zaslužne člane so predlagani in potrjeni naslednji:
Vida Andromako — Induplati Helena Breznik — Tosama Herman Breznik — File Emil Maver — Trak
Novo izvoljeni upravni odbor:
Daliborka Podboj — Induplati — predsednik
Alojz Pušlar — Induplati — podpredsednik
Vida Andromako — Induplati Fanika Zajec — Induplati Janez Drolec — Tosama Marjeta Pungačar — Tosama Kerč Francka — Tosama Zora Guštin — Univerzale Anton Božič — Trak Ivan Tkalec — File
Za delegata IO DITTIS je bil izvoljen tov. Emil Maver — Trak.
Po poročilih se je začela razprava.
Tov. Stane Zorč je razpravljal prvi in se dotaknil dela na področju inovacij. DITTIS se je vključil v to akcijo, vendar posebnih vidnih uspehov še ni bilo. Poudaril je, da naše društvo in vsak posamezni član mora skrbeti za svoje strokovno izpopolnjevanje, ker se samo tako lahko vključi v sodobni proces proizvodnje. Po pregledu vseh poročil je ugotovil, da je UO izvedel precej akcij, da pa mogoče vse niso dale želenih uspehov. Uspehi bi bili večji, če bi še ostali člani z delom in idejami podprli UO v njegovih hotenjih ter želji, da društvo še uspešneje deluje. Nikakor pa ne moremo pričakovati, da devet oziroma dvanajst članov UO misli in dela ter ugiba želje in potrebe sto članov društva.
Tov. Viljem Dolenc je predlagal, da se tekstilna industrija preko DITTIS vključi v mednarodno organizacijo INDOG.
Tov. Slavko Pišek je poudaril važnost vključevanja DITTIS v delo SIS in pa v samoupravne ter gospodarske in stabilizacijske akcije na področju občine Domžale.
Občni zbor je bil zaključen okrog 16. ure.
Po občnem zboru je bil že prvi teden I. sestanek novega UO. Na sestanku so izvolili blagajničarko tov. Vido Andromako, tajnico tov. Marjeto Pungačar in pa športnega referenta tov. Janeza Drolca. Na se-
V čistilnici blaga
Stanku so bile dane smernico za nadaljnje delo DITTIS. Člani UO so se odločili, da izvedejo med člani anketo, v kateri bo vsak posameznik lahko izrazil svoje želje in podal smernice za nadaljnje delo društva. Vsak član UO je zadolžen, da v svojem podjetju stopi v stik s strokovnim kolegijem ter se na področju dela delovne organizacije dogovorijo za organiziranje konkretnih strokovnih in aktualnih predavanj, ki bi lahko pripomogla k izboljšanju produktivnosti, kvalitete ter organizacije dela podjetja. Druga naloga UO je aktivno vključevanje v srednjeročne plane na področju občine Domžale. Do naslednjega sestanka morajo člani UO zbrati vse potrebne podatke in dati zaključke ankete, na osnovi katerih bomo potem napravili konkreten plan dela društva.
Daliborka Podboj
EKSKURZIJA
DITT-JARŠE
V okviru občinskega zbora društva v Ajdovščini je bila tudi ekskurzija v tovarno sadnih sokov FRUCTAL in tekstilno tovarno Tekstina.
Obisk v tovarni Fructal je bil za nas zelo zanimiv, ker smo prvič obiskali tovarno tovrstne proizvodnje. Tovarna je zrasla iz primitivnega obrata s petimi delavci. Danes je to moderno podjetje s 700 zaposlenimi. Poleg obrata v Ajdovščini, kjer izdelujejo izključno sadne sokove, marmelado in paradižnikovo mezgo, podjetje sestavljata še obrat Alko v Ljubljani, kjer izdelujejo alkoholne pijače ter nekatere sokove in hladilnica v Celičih v Bosni. V bližnji lokaciji hladilnice so sadni nasadi, Tam pripravljajo markt, to je stisnjeno sadje, ki ga potem zmrzujejo in ga v zmrznjeni obliki dobavljajo v izvensezonskem času matični tovarni, kjer potem iz njega izdelujejo sokove. V sezoni stiskajo sadje v sami tovarni ter pripravljajo markt. Za sokove se uporablja le prvovrstno sadje, za izdelavo marmelad in mezg pa manj kakovostno sadje. V sezoni čiščenja sadja ter stiskanja se število zaposlenih znatno poveča, to se pravi da ima tovarna precej izvensezon-ske delovne sile.
Cas, v katerem smo obiskali to-tovarno, je izvensezonski, blago se večinoma skladišči, zato so nekateri obrati (pomivalnica, avtomatska polnilnica sokov v steklenice, obrat za izdelavo marmelade) stali.
Vse sokove pasterizirajo, kar pomeni, da jih po napolnitvi za določen čas podvržejo temperaturi do 80° C. Dodatki, kot so razni vitamini, sladkor, oziroma suhe snovi, so podvrženi strogi kontroli in stalnim in-
špekcijskim pregledom. Zagotavljali so nam, da je odstotek suhe snovi, napisan na etiketi, dejanska sestavina soka. Pred pasterizacijo mora ta odstotek suhe snovi biti toliko večji, da je po določeni izgubi vitaminov po pasterizaciji enak zahtevani količini, oziroma recepturi, namenjeni za prodajo. Konzervirajo le marmelade ter mezge. Proizvodnja marmelade je v zadnjem času padla zaradi zmanjšanega povpraševanja na tržišču, iz istega vzroka so prenehali proizvodnjo zelenjavnih sokov.
Potek proizvodnje je v celoti avtomatiziran. Iz zbiralnikov se preko črpalk in avtomatskih polnilnih strojev sok polni v embalažo, ter se preko transportnih sistemov pripelje do prostora za pasteriziranje. Ko ogrevan prostor sokovi zapustijo, gredo preko zadnje kontrole, ki je izključno namenjena pregledu kakovosti embalaže in pakiranju v večje embalaže.
Sok pakirajo v steklenice, ki jih predhodno avtomatsko perejo; v 7 del Hipo embalažo, ki predstavlja novost na našem tržišču ter Doypaclc embalažo, to je 2 del vrečke.
Splošni vtis vseh po obisku tovarne Fructal je bil, da je to urejena in izredno čista tovarna, tako da bomo z zaupanjem še naprej kupovali njihove proizvode.
Poleg Fructala stoji tovarna Tekstina. Tovarna ima v svoji sestavi dve TOZD organizaciji in to TOZD predilnice in TOZD tkalnice ter oplemenitilnice. Pred kratkim je delovno organizacijo sestavljala še TOZD konfekcija, kjer so izdelovali ženske hlačne nogavice, namenjene prodaji na Zahodnonemškem tržišču. Zaradi nasičenosti tržišča s tovrstnimi proizvodi po pretekli pogodbi so to proizvodnjo opustili. Tako so
Tkalka Nada Aleksič
pred kratkim imeli še 900 zaposlenih, po ukinitvi obrata konfekcije se je število zaposlenih zmanjšalo. Predelajo okrog 81 prediva dnevno in to okoli 2 t bombažne, ter 6 t sin-tetike. Sintetiko uvažajo. Uporabljajo različne surovine kot so PAN, PE ter PA vlakna. Malon vlaken ne nabavljajo več zaradi slabe kvalitete materiala ter vsled tega nastopajočih izpadov v proizvodnji. Pri obhodu obratov smo ugotovili, da se tovarna precej obnavlja. Nekaj novih strojev je v predilnici in to zlasti končni predilni stroji, ter p revijalni avtomati. Nekaj novih predilnih strojev je domače proizvodnje in to firme Krušik, s katerimi so kar zadovoljni. Del tkalnice so že opremili z novimi brezčolničnimi statvami, popolnoma nova je opleme-nitilnica s tiskarno, za katero tudi sami izdelujejo šablone za filmski tisk.
Tekstina je dolga leta imela zelo star strojni park, ki je bil praktično zapuščina večjih obnovljenih tovarn, tako da se v obratih najdejo še predvojni stroji ameriških firm, ki jih bodo v svojem nadaljnjem programu modernizacije tudi zamenjali. Tekstina proizvaja v glavnem lažje tiskane materiale za poletno konfekcijo ter plastificirane oblačilne tkanine. Zadovoljni z ogledom ter obogateni s še enim spoznanjem sorodne DO, smo zapustili Ajdovščino.
Daliborka Podboj
DITTIS JE ORGANIZIRAL...
V mesecu aprilu je DITTIS (društvo inžinirjev in tehnikov tekstilne industrije Slovenije) — Jarše organiziral za svoje člane in neposredne vodje del PREDAVANJE IZ PODROČJA VARSTVA PRI DELU.
Ob določeni uri se je zbralo v naši sejni sobi preko 30 slušateljev. Več kot polovico jih je bilo iz drugih delovnih organizacij tekstilne panoge, ki so tudi člani našega društva.
Predavanje je obsegalo: vzroke nesreč pri delu ter primere iz sodne prakse odškodninskih zahtevkov zaradi nesreč pri delu. Rečeno je bilo, da je kljub povečani skrbi za varno delo v zadnjih letih še vedno veliko število nesreč pri delu. Vzroki zanje pa so v 70 % primerov nesreč človeški faktor (neznanje, neupoštevanje navodil za varno delo, psihični stresi in podobno) in v 30 % primerov tehnični faktor (nezavarovani stroji, dotrajane delovne priprave, orodja in podobno). Nadalje je bilo ugotovljeno, da poleg poškodovanih oseb, ki predvsem pri težjih nesrečah doživijo večjo poškodbo in zaradi nje potem celo vrsto težav od bolečine do prekvalifikacije, nastane pri vsaki nesreči še večja ali manjša materialna škoda. Ta se odraža v izostanku z dela zaradi zdravljenja po nesreči, poškodovanih strojev in naprav, izpadu proizvodnje itd.
Tako je bilo za leto 1974 ugotovljeno, da smo zaradi nesreč pri delu
v SR Sloveniji izgubili v gospodarstvu 120 starih milijard dinarjev.
Za zmanjšanje in odpravo nesreč pri delu naj predvsem vodje dela upoštevajo določila samoupravnega sporazuma o varstvu pri delu, ki določa, naj le-ti:
—	nadzirajo, ali delavci uporabljajo sredstva in opremo za osebno varstvo, kadar nevarnost dela to zahteva;
—	kontrolirajo, da so delovne priprave in naprave v brezhibnem stanju;
—	skrbijo, da so delavci praktično poučeni o varnem delu na njihovih delovnih mestih;
—	predlagajo uvedbo postopka zaradi kršitve obveznosti delavca v zvezi z varnim delom;
—	odstranijo delavca z dela, če ne ravna po predpisanih varnostnih ukrepih.
Po končanem predavanju so nekateri tudi diskutirali. Med drugim je bilo izrečeno tudi to, naj se podobna predavanja organizirajo še večkrat.
Brane Zupan
Na cesti nisi sam
Nekaj desetin naših sodelavcev se vsak dan pripelje na delo s svojim osebnim avtomobilom. Ob obveznem upoštevanju cestno-prometnih pravil mine vsakdanja pot srečno. V obe smeri. To vsem voznikom tudi želimo!
Zato, ker nas je čas nekoliko prehitel, nismo uspeli urediti za motorizirane sodelavce oziroma za njihove avtomobile ustreznih parkirnih prostorov. Kolikor jih je, so še iz tistih časov, ko je bilo avtomobilov manj ali, ko je imel vsak avto svoje mesto za »čakanje« na svojega voznika. Ta stiska s prostori je porodila pri sodelavcih zavist in naredila prijatelje za neprijatelje. Sodelavce za nesodelavce.
Ostre besede so letele v eno in drugo smer. Kazalo je že, da bomo po tem vprašanju razpadli v višje in nižje sloje, ali v tiste, ki imajo več pravice do parkirnega prostora in tiste, ki te pravice nimajo, oziroma nimajo parkirnega prostora. Primerov ni veliko, zato je zadeva toliko bolj nerazumljiva zakaj nestrpnost.
O tem je tekla beseda na zadnji seji delavskih svetov TOZD Proizvodnja in delovne skupnosti Skupnih služb 19. marca letos. Ne bom ponavljal posameznih izjav na tej seji, ampak besedilo sklepa, ki sta ga omenjena delavska sveta sprejela kot zaključek te razprave:
PRAVICO DO PARKIRNEGA PROSTORA (boksa) IMA VSAK ČLAN KOLEKTIVA, CE PARKIRNI PROSTOR NI ZASEDEN. PROSTOR IMA REZERVIRAN SAMO TOVARIŠ JOŽE KLEŠNIK. TA PROSTOR BO POSEBEJ OZNAČEN — ZA DRUGE NI REZERVIRANIH PROSTOROV.
Otmar Lipovšek
MOJ KONJIČEK
Modelarstvo
Ljudje se ukvarjajo z različnimi stvarmi, ki jim prinašajo razvedrilo, jih sprostijo in razveseljujejo.
Eden takih je Tone Videnšek, ki se ukvarja z modelarstvom. In ni kar tako, dosegel je že- precej vidnih uspehov. Če naštejemo samo lanskoletne: 3. na mednarodnem prvenstvu v Munchnu, balkanski prvak, prvi na pokalu bratstva in enotnosti, 5. na državnem prvenstvu, 6. na svetovnem prvenstvu v Bolgariji. Te uvrstitve seveda niso preprosta stvar — so plod dolgotrajnega dela.
Kdaj ste prišli na misel, da bi se ukvarjali z modelarstvom?
Začelo se je pri 12. letih s konstruiranjem prvega letala v Šiški. Naredil sem načrte, izbral pomočnika, sam sem bil glavni pilot. Najino letalo naj bi imelo oborožitev, predvidel sem strojnico. Planirano je bilo, da bova poletela iz ulice nad hišami. Strojnico sva odkrila v enem od tankov pri Cekinovem gradu. Nekega večera sva se odpravila tja z baterijo in kladivom. Poskušala sva odnesti strojnico. Verjetno je čuvaj slišal, ko sva nabijala po cevi, prišel je pogledat, kaj je, skrila sva se v tank in čakala, kaj bo. Možakar je odšel, nama je odpovedala baterija in z akcijo ni bilo nič. Potem tudi aviona nisva nikoli dokončala.
Potem ste začeli modelirati?
modele letal. Vej je zelo veliko: delajo makete pravih letal in z njimi letijo, radijsko vodena letala, letala za akrobatsko letenje itd. Jaz sem se navdušil za modelarstvo prosto-letečih modelov.
Kako naredite model?
Za kategorijo prostoletečih modelov (mednarodna oznaka FAI F1A) so dani osnovni podatki: maksimalna in minimalna teža, površina, dolžina startne vrvice. Vse ostalo je prepuščeno modelarju. Sam izračunam krilne in repne površine, težišče itd. To je teoretični del priprave za izdelavo in obsega še risanje profila za krilo in rep. Praktični del obsega rezljanje, brušenje, rezanje lesa in sestavljanje modela iz materiala. Ko je ogrodje narejeno (letvice in rebra se lepijo zcetonskim lepilom), ga obdelam z vodobrusnim papirjem in pokrijem z japan papirjem (to je inačica svilenega papirja — močnejša in odpornejša proti vremenskim neprilikam). Preoblečen model nato prelakiram z brezbarvnimi laki. Ker ima vsak model težišče, ga je treba obtežiti v sprednjem delu, da tako dobiš izračunano težišče. Tako je letalo pripravljeno za terensko preizkušnjo, ki se začne s spuščanjem letala iz roke in ugotovitvijo, če pravilno jadra.
Priprave na tekmovanje v Čakovcu 1973
Ob tebi so sodniki, ki opazujejo vrvico, kdaj bo padla stran od modela. Ko odpade, pritisnejo na ure in spremljajo let modela do pristanka. Takih letov ima vsak tekmovalec sedem v enem dnevu — na koncu se seštejejo sekunde in to je tvoja uvrstitev. Merijo do treh minut.
Ali tekmovalci kdaj dosežejo maksimum?
Seveda. Na svetovnem prvenstvu v Bolgariji je bilo 30 tekmovalcev z maksimalnim številom točk. Podaljšali so let na 4 minute, da so naredili selekcijo in določili zmagovalca.
Ne takoj. S 15. letom sem šel v modelarski klub v Ljubljani. Učitelj je bil pokojni Vladimir Kocjančič, ki mi je dal osnovno znanje in smernice za letalsko modelarstvo.
Kaj je pravzaprav modelarstvo?
To je letalstvo v miniaturi, delaš
Kako potekajo tekmovanja?
Pravila tekmovanj določajo, da imaš na razpolago 50 m najlonske vrvice, s katero model potegneš v zrak, slično kot zmaja. Razlika je le v tem, da imaš tu možnost odje-njanja.
To je le eno od mnogih priznanj, ki jih je prejel...
Tekmovali ste na raznih krajih po državi in zunaj nje — to vam jemlje precej časa?
Res. Moram pa povedati, da so bili v DO vedno zelo razumevajoči.
Kako pa se financira klub?
Morali bi dobiti dotacije. Vse je povedano o denarnem stanju kluba, če povem, da se preživljamo skoraj izključno s prodajanjem nalepk in značk. To seveda hromi delo. Ta šport je pač tak, na naša tekmovanja ne drvijo ljudje kot na nogometne tekme. Tam je denar, mi pa včasih komaj še životarimo.
Fizično vaš šport ni preveč naporen?
Ravno nasprotno. Zelo veliko napora terja. Tudi po 10 km na dan pretečeš po vetru, dežju ... Pozimi izdeluješ modele, poleti pa tekmuješ. Tako modelarstvo ni sezonski šport, ker te zaposluje skozi vse leto.
Kdaj vam daje vaš šport največje zadovoljstvo?
V zadovoljstvo in sprostitev mi je vsak trenutek, ko se ukvarjam z modelarstvom. Uvrstitve mi pomenijo priznanje za naporno delo.
Najlepši občutek pa je (to vedo vsi športniki), ko z državnim grbom na prsih zastopaš barve domovine.
Tovarišu Tonetu se v imenu bralcev zahvaljujem za pogovor in mu želim še veliko športnih uspehov.
md
V Benetke in nazaj skozi Rožno dolino
Za dva avtobusa nas je bilo. Iz enega je morala ena izletnica v Rožni dolini izstopiti, ker ni imela veljavne listine za prestop državne meje. Pa, to je že malce predaleč. Začelo se je v Jaršah. Pred glavnim vhodom v Induplati.
Bilo je to v soboto 13. marca zjutraj pred pol šesto uro. Živo srebro je ostalo pri —14° C. Strupen mraz, kakršnega v tej zimi nismo bili vajeni, nam je prišel do kosti. Naše obleke so bile zato za obisk Benetk kaj čudne. Pozneje se je izkazalo, da so bile še premalo tople. Tudi v Benetkah je bilo namreč oblačno in hladno.
Slivovka, po nekem tihem dogovoru jo je imel vsak pol litra, nas je ogrela in nam vrnila dobro voljo. Do barjanske strani Ljubljane, kjer je vstopil zadnji, smo se ogrevali. Pred Vrhniko je bil tudi Aco toliko topel, da ni več »škripal«. V Ajdovščini smo si prvič privezali duše. V Rožno dolino smo prišli v lepem vremenu. Enostavne mejne formalnosti in že smo stali na italijanski strani pred menjalcem dinarjev. Za 100 dinarjev 4000 Lit, to je še šlo. Kar prida pa v Benetkah tako ne kaže kupovati, smo si rekli in se odpeljali. Do avtomobilske ceste, ki naredi za motoroziranega popotnika razdalje tako kratke. To nam seveda še ni bilo dovolj zato smo se »morali« ustaviti še v eni okrepčevalnici, ki ji tam »Pavesi« pravijo. Prve lire so šle!
Ko smo še pred dvanajsto uro vozili skozi Mestre proti otokom, na katerih so zgrajene Benetke, smo se šele spomnili, kam smo namenjeni. Zadnje napotke od Darje, naše vodnice, in že smo zapuščali avtobus ter hiteli proti pristanišču, odkoder nas je vaporeto (motorna ladjica, ki ima dovoljenje, da po beneških kanalih na tak način prevaža potnike-turi-ste) po vsej dolžini Velikega kanala (Canal grande), pripeljala na 16. postajo, kjer smo izstopili in si najprej ogledali Doževo palačo. Seveda smo bili že prej opozorjeni na nekatere posebnosti (Ca d’oro = zlata hiša, Ponto Rialto = most Rialto itd.) toda Benetke so strnili v zanimivosti, ki so zbrane okrog Markovega trga. Most vzdihljajev, Doževa palača z vsemi zanimivostmi, cerkev sv. Marka z samostojnim stolpom na trgu ter z zvonarjema na sosednji zgradbi in pozlačenimi konji na čelni strani cerkve. Mnogi, predvsem tisti, ki iščejo in kupujejo spominke, so se zatekli v eno od zlatarskih prodajaln, ki jih je cela vrsta pod arkadami okrog Markovega trga ter še in še. V skupinah smo si po 15. uri ogledali izdelovanje steklarskih izdelkov v znamenitih delavnicah »Murano« ter hiteli kupovat lične izdelke, ki so bili hip poprej še brez-
oblična gmota stekla. Od cenenih izdelkov za nekaj stotisoč lir je bilo vse mogoče kupiti. Tudi steklena ura je imela ceno. Od blizu sem si jo ogledal, najprej uro in potem ceno. Slednja je bila 2,100.000 lir.
Nekateri naši turisti, v Benetkah so vsi tujci turisti, so si kupili tudi kavbojke. Kaj več pa ne, saj ni bil nihče namenjen zapravljati velike denarce.
Morda je bilo za tako velik izlet premalo časa. K sreči nam vreme ni bilo naklonjeno, zato nam je kar godilo, da smo se ob 17. uri ponovno zbrali, tokrat na tistem znamenitem mostu preko Velikega kanala in se z vaporetom vrnili na postajo številka 1. Benetke smo zapustili polni vtisov. Videli smo jih v sivini. Bela in vsa v lepem marmorju je ostala le železniška postaja. Mi smo hiteli na avtobus. Vse je šlo gladko. Nihče ni manjkal. Pa so se nekateri le bali za nekatere, da se bodo izgubili. Ko smo se prvič prešteli, smo že bili vsi.
Zopet avtocesta in prva, nato še druga postaja. Zadnje lire so zamenjale lastnike. Kaj bi mi z njimi, ko jim stalno pada vrednost!
Se kot otrok se spomnim, kako je bilo lepo, ko sem šla s starši na sindikalni izlet. Zdaj, ko sem že nekaj let v službi, je tudi naša sindikalna organizacija organizirala sindikalni izlet. Prej že več let ni bilo podobnih izletov, zato se nas je kar precej navdušilo zanj in tako smo del uslužbencev skupnih služb odšli 13. marca v Belo krajino, drugi del pa v Benetke. Sama sem se odločila za Belo krajino in vam zato želim opisati, kako smo potovali.
Bilo je mrzlo, zasneženo sobotno jutro, ko smo z avtobusom krenili izpred jarške tovarne skozi Domžale, Ljubljano, proti Dolenjski in naprej Beli krajini. Da nas ni zeblo, je bilo poskrbljeno, prav tako pa tudi za dobro voljo. Pot je hitro minevala in kar naenkrat smo bili čez Gorjance v Metliki.
Metlika je večji trg s 4000 prebivalci, ki ima kar precej bogato zgodovino. Na hribčku stoji mogočen grad, ki je preurejen v arheološki in etnološki muzej ter muzej NOB. Tudi mi smo si ogledali omenjene muzeje.
V arheološkem muzeju smo videli izkopanine starih grobov in predmetov, ki so jih polagali v grob
V Rožni dolini smo bili zopet »doma«. Hitro in brez posebnosti smo opravili vstopne formalnosti. Do Ajdovščine je postalo vsem vroče. Nekateri so dobili čudno bledico in kazalo je, kot da jim postaja slabo. Postanek je bil zato zaželen.
Na odhodni postaji smo bili ob 22. uri. Bilo je lepo. Vedno je nekaj pripomb. Naj jih povedo drugi. Meni je ugajalo, zato gre zahvala tudi Marinki, ki je nesebično pripravila in vodila ta izlet.
Pa še dve iz Benetk: Bil sem že tam, toda tokrat sem kot zanimivost videl v Benetkah v skupini tri ljudi, ki so znali samo italijansko. Vse druge skupine so govorile — slovensko.
Pa še to. Pravijo, da si bomo prihodnjič ogledali Beograd. Če bo tako, sem že med prijavljenci. Računam, da bosta tudi takrat peljala tja vsaj dva avtobusa iz naših osnovnih organizacij sindikata. Ne le, in še zdaleč ni le tujina zanimiva. Celo če gre za naše lepo glavno mesto — za naš BEOGRAD.
Otmar Lipovšek
umrlim, kot na primer razne vaze, ogrlice... V muzeju NOB imajo shranjene številne dokumente in slike, ki pričajo boju belokranjskega prebivalstva za svobodo naše domovine.
Izredno lep je etnološki muzej, kjer je shranjeno delo starih Belokranjcev, s katerim so znani širom po Sloveniji. Značilne so njihove vezenine, belokranjske pisanice ...
Naš nadaljni cilj izleta je bil ogled metliške vinske kleti. Omenjena klet je zgrajena po francoskem modelu. Leži 4 metre pod zemljo in je tunelskega tipa.
V kleti je stalna temperatura 12° C, kar je potrebno za dozorevanje vina. Da vina ne bi samo gledali, so nam pripravili na mizah iz sodov, da smo lahko tudi poskusili znano belokranjsko črnino. Zraven so ponudili še sir in kruh. To je bila nekakšna predjed za kosilo, ki smo ga imeli v Semiču v Viatorjevem hotelu »Smuk«.
Po kosilu se nas je večina še zavrtela ob zvokih glasbe in kar prehitro je prišel čas, ko nas je vodja izleta poklical, da gremo domov.
Metka Zupančič
Prijetni spomini s sindikalnega izleta
XIII. ObSŠI v sankanju in veleslalom
Ekipa »INDUPLATI« I. — ženske
I.	mesto v sankanju Ekipa »INDUPLATI« 1. — moški
I.	mesto v veleslalomu XIII. ObSSl — Domžale-76 — so se pričele z zimskimi športi. Komisija za šport in rekreacijo pri ObSŠI — Domžale je organizirala tekmovanje v sankanju in veleslalomu s tehnično pomočjo SK Mengeš. Tekmovanje je bilo zaradi ugodnih snežnih razmer izvedeno na pobočju Go-bavice. Udeležba je bila odlična, saj je v sankanju nastopilo 90 tekmovalk in tekmovalcev iz 15 delovnih organizacij. V veleslalomu pa se je tekmovanja udeležilo prek 240 tekmovalk in tekmovalcev iz 22 delovnih organizacij in ustanov (to lahko smatramo, da je množična akcija).
Tekmovanje je tudi užitek
Tekmovalke in tekmovalci iz »INDUPLATI« smo imeli letos zelo velike uspehe. Saj smo ponovno osvojili I. mesto v sankanju posamezno — ženske, kakor tudi ekipno v ženski konkurenci.
Največje presenečenje pa je osvojitev I. mesta ekipno moški na XIII. ObSŠI — v veleslalomu. Premagali smo vse ekipe, ki so že večkrat osvojile Občinsko sindikalno prvenstvo (Helios, Avtoservis, Napredek, Lek itd.) v veleslalomu.
Lep uspeh je dosegla tudi naša ženska ekipa, ki je osvojila tretje mesto. Med posameznicami v ženski konkurenci do 25. leta pa je naša smučarka Pavla Makovec ponovno osvojila I. mesto. Popoln uspeh pa je dosegla že na XVIII. TEKSTILI-ADI v zelo močni konkurenci, za kar ji moramo res iskreno čestitati. Zmagovalka je tudi na odprtem Občinskem prvenstvu občine Domžale kakor tudi zmagovalka v troboju Mengeš—Kamnik—Domžale.
REZULTATI:
Sankanje posamezno in ekipno ženske
Ženske posamezno:
1.	Kavčič Ivana (Indup.)	1,22,5
2.	Belič Zlata (Melod.)	1,24,1
3.	Kuhar Tatjana (Indup.)	1,24,2
4.	Hribar Marija (Indup.)	1,28,2
5.	Lipovšek Marija (Indup.) 1,30,1
6.	Orehek Marija, 7. Slapar Ana, (obe Indup.), 8. Stopar, 9. Primožič, 10. Repanšek (vse Biro 71 itd.)
Ženske ekipno:
I.	mesto »Induplati« (Kavčič, Kuhar, Hribar)
II.	mesto »Induplati« (Lipovšek, Orehek, Slapar)
III.	mesto BIRO 71
Sankanje moški posamezno:
1.	Hribar Alojz	(Melod.)	1,40,8
2.	Kuhar Zvone	(Indup.)	1,42,8
3.	Pišek Slavko	(File)	1,43,9
4.	Robavs Brane	(Melod.)	1,46,0
5.	Jerman Rafael (Papir.) 1,50/1
... 29. Zabret M., 32. Tome S., 40. Majdič F., 44. Lavrič D., 45. Kavka F., 46. Košenina F., 48. Pirnat D., 53. Plaznik A., 55. Pirnat P., itd.
Moški ekipno:
I.	mesto Melodija I. ekipa 5,26,0
II.	mesto OOPS (Privat. sek.) I. ekipa 5,37,0
III.	mesto OOPS (Privat. sek.) II. ekipa 6,05,3
IV.	mesto Papirnica I ekipa 6,11,9 5. Kovinotehna Meng., 6. Lek, 7. Induplati I. (Kuhar, Zabret, Tome — čas 6,20,2), 8. Biro 71, 9. Melodija II, 10. Eta Meng., 11. Mojca — Luka-vica, 12. Mlinostroj, 13. Induplati II., 14. Induplati III., 15. Kovinotehna II.
Rezultati veleslalom Ženske — A do 25 let
1.	Makovec Pavla (Indup.)	32,7
2.	Levka M. (Toko)	32,9
3.	Klesnik N. (Papir.)	41,8
4.	Zabavnik I. (Poklic, šola)	45,1
5.	Erdani O. (ZDD)	45,4
Ženske — B od 25—35 let
1.	Milavec Marija (Lek)	29,4
2.	Zupanek M. (Toko)	36,2
3.	Modec F. (Zav. Sava)	36,6
4.	Zule S. (Biro 71)	38,5
5.	Vrhovnik Majda (Indup.)	39,2
... 12. Gardaševič G., Ind., 13. Seliškar Z., Ind. itd.
Ženske — C od 35—45 let
1.	Gale Astra (Lek)	33,2
2.	Zupančič M. (ZDD)	34,4
3.	Sever V. (Lek)	41,0
4.	Omahne M. (ZDD)	50,3
Ženske ekipno:
I.	mesto Lek Mengeš
II.	mesto Zdrav, dom Domžale
III.	mesto Induplati (Makovec, Vrhovnik, Gardaševič)
Moški — A do 25 let
L Skok Marjan (Kovin. M.)	43,4
2.	Gregorc J. (OO-ZD) (Priv. sek.) 46,0
3.	Kajnih Tone (Poklic, šola) 47,8
4.	Huth Drago (DU dom.)	47,9
5.	Canžek C. (Avtoser.)	48,0
... 18. Makovec M. Ind., 25. Grošelj M. Ind. itd.
Moški — B od 25—35 let
1.	Konte Janez (Helios)	42,1
2.	Marolt M. (SOb)	43,9
3.	Kraševec J. (SOb)	46,1
4.	Cvetek R. (SOb)	46,8
5.	Šuštar A. (Zav. Sava)	50,7
itd.
Moški — C od 35—45 let
L Limovšek Boris (Termit)	41,4
2.	Hribar J. (Napred.)	48,9
3.	Zule M. (Biro 71)	50,5
4.	Prodnik S. (Univer.)	52,0
5.	Majdič Franc (Indup.)	57,4
6.	Zabret Milan (Indup.)	58,0
.8. Zupan Franc Ind., čas	1,03,0 itd.
Moški — D nad 45 let
1.	Beg Milan (Lek)	32,6
2.	Maver Emil (Trak)	34,1
3.	Vulkan F. (Papir.)	34.6
4.	Burja Matevž (Indup.)	36,0
5.	Novak Slavko (Univ.)	37,7
6.	Varšek Miro (Papir.)	43,1
itd.
Ekipno moški:
I.	mesto »Induplati« I. ekipa (Burja, Majdič, Zabret)
II.	mesto »Napredek«
III.	mesto »Papirnica« I. ekipa
IV.	mesto Delavci zasebnega sek.
— Helios
V.	mesto Univerzale, 6. Avtoservis,
7.	Lek M., 8. Papir. II. ekipa, 9. Napredek II. ekipa, 10. Zav. Sava, 11. Indup. II. ekipa, 12. Papirnica III. ekipa.
Tudi v bodoče si želimo čim več takih športnih srečanj in razvedrila ter množične udeležbe; le tako bomo našli nove povezave in sodelovanje med našimi kolektivi v občini.
Zato vas vabimo: udeležite se čim več športnih srečanj in utrjujte si svoje zdravje in fizično kondicijo, ki jo potrebujemo pri vsakdanjem delu in sprostitvi.
Športni pozdrav!
Franc Majdič
Naša sodelavka Pavla - prva
Prosili smo tov. Pavlo Makovec (TOZD industrijska prodajalna) za kratek pogovor.
Kdaj ste začeli smučati?
Od majhnega. Kakšne smuči smo imeli takrat! Pa gumijaste škornje, da si samo stopil noter, pa si šel! Smučali smo za Pšato; sploh nisi mogel zavijati, taka proga je bila.
Resno sem začela smučat pred petimi leti. Za to ima zasluge SD Stahovica. Vzeli so me v svoje vrste; šli smo na tečaj na Krvavec.
Kakšne smuči imate?
Več sem jih že zamenjala. V šestem razredu mi je oče kupil smuči znamke jet, 1,90 m dolge, ker je mislil, da bom še rasla.
V I. letniku sem dobila nove — Ataše 1,80; tirolija vezi. Nagajale so na vsakem zavoju. Padala sem iz smučk, ker sem jih sama montirala.
Ko sem prišla v službo, sem si kupila nove — Impulz X, vezi marker.
Ali trenirate pred tekmovanji?
SD Stahovica vsako leto priredi enotedenski smučarski tečaj na Krvavcu. Potem smučam še sama, kolikor pač morem.
Ali vaš mož tudi smuča?
Prej je skakal, za terensko smučanje mu ni bilo dosti. Sedaj pa se je preusmeril. On lahko vozi slalom, jaz pa ne morem skakat. Tako sedaj lahko hodiva skupaj na smučanje. Tudi tekmoval je letos in je bil kar dober, če upoštevam, da je šele začel v tej disciplini.
Ali bi, prosim, bralcem Konoplana našteli svoje smučarske uspehe?
Prvič sem dosegla I. mesto v slalomu v meddruštvenem tekmovanju leta 1971. na Šmarni gori.
1972. leta zlata nit I. v veleslalomu.
1974.	leta občinsko I.; zlata nit I.; društvene I.; tekstiliada 10.
1975.	leta tekstiliada V.; občinske I.; troboj I.; društvene I.
1976.	občinske I.; troboj I.; tekstiliada I.
Kaj pa 1973. leta?
Takrat nisem tekmovala. Zlomila sem si nogo na začetku sezone. Bilo je precej hudo in mislila sem že, da ne bom nikoli več smučala. Pa so me na srečo dobro pozdravili.
Nogo sem zlomila zaradi neznanja, ker nisem pravilno prenesla teže — smuči so bile dobre.
Dosegli ste lepe uspehe. Ali je uspeh odvisen tudi od razpoloženja med tekmovanjem?
Gotovo. Se bolj pa je odvisen od pripravljenosti proge in od startne številke.
Če je proga slaba in startna številka visoka, se zelo težko dobro uvrstiš.
Imate letos še kaj v načrtu?
27. marca bodo v Kranjski gori republiške sindikalne tekme. Tek-
Prejeli smo naslednjo čestitko z željo, naj jo objavimo, ker velja za vse ženske v naši delovni organizaciji:
Čeprav malo pozno, vendar iz srca, želim vsem ženam v Induplati za 8. marec največ zdravja ter uspeha pri delu in vzgoji otrok.
Upokojenka Micka Plej
Tovarišici Micki se zahvaljujemo za čestitko in tudi njej želimo vse dobro, predvsem zdravja.
movali bodo vsi prvouvrščeni na občinskih sindikalnih igrah.
Kakšna, mislite, bo vaša uvrstitev?
Če bom nekje v sredini, bom prav zadovoljna.
S tem stavkom je tov. Pavla pokazala precejšnjo mero skromnosti. Kajti v soboto v Kranjski gori je bila od 27 tekmovalk 6. Za njene dobre uvrstitve ji čestitamo in želimo še veliko uspehov!
VSE DOPISNIKE PROSIMO, NAJ PIŠEJO KRATKO IN RAZUMLJIVO TER SE ČIMBOLJ IZOGIBAJO TUJK.
UREDNIŠTVO
Franc Majdič z zadovoljstvom čestita Pavli za ponoven uspeh.
******************** (J^esLeci^iccLnci <žcl hiLclcLc ********************
Imeli smo letno in programsko konferenco
V	sredo, 24. III. 1976 smo imeli mladi volilno in programsko konferenco ZSMS Induplati. Najprej smo izvolili organe konference, nato pa je sledilo poročilo predsednika o minulem delu koordinacijskega sveta in osnovnih organizacij ZSMS.
Delo je bilo v preteklem obdobju usmerjeno predvsem:
— v uresničevanje stabilizacijske politike. Sodelovali smo pri načrtovanju stabilizacije podjetja, poleg tega pa smo si mladi zadali tudi nalogo, da si bo vsak sam na svojem delovnem mestu prizadeval za čim boljšo produktivnost in za čim manjše odpadke pri delu.
— Ob zaclnjih volitvah v samoupravne organe smo predlagali svoje kandidate in je bilo precej tudi iz-volj enih.
— Organizirali smo več delovnih akcij, ki so uspele. Po dogovoru z vodstvom TVD Partizan Jarše smo okoli igrišča kopali jame za ograjo.
— V počastitev meseca mladosti smo organizirali tri discipline športnega tekmovanja, kjer so sodelovale skoraj vse OO ZSMS v občini. Bili smo gostitelji tekmovanj v odbojki, namiznem tenisu in streljanju. Poleg tega pa smo se udeležili vseh drugih tekmovanj, ki so jih v mesecu maju organizirale druge OO ZSMS v občini.
V	nekaterih panogah smo dosegli tudi zelo dobre uvrstitve. Zelo dobro se je tudi uvrstila v občinskem gasilskem tekmovanju gasilska mladinska desetina.
— Omenim naj še, da smo bili v stalni povezavi z Občinsko konferenco ZSMS Domžale in da smo več ali manj v celoti izpolnili vse njihove naloge.
— Mladinci iz naših OO so se udeležili delovne akcije na Kozjanskem in sicer kar tri mladinke. Simonič Zdenka je celo dobila naziv »udarnik«. Trije mladinci so se udeležili enodnevne akcije v Suhi Krajini.
Pohoda po poteh partizanske Ljubljane se je udeležilo 32 naših mladincev in mladink.
— Mlade imamo tudi vključene v teritorialno obrambo. To je tudi naša stalna akcija. Poleg tega imamo tudi pohodno enoto.
— Uspelo nam je tudi organizirati sistem informiranja v tovarniškem glasilu. Ne moremo pa trditi, da nam je to v celoti uspelo v Biltenu OK ZSMS Domžale.
— Ustanovili smo tudi planinsko in smučarsko sekcijo ter krožek za novotarstvo. Planinska sekcija dela že zelo uspešno, medtem ko bo potrebno ostali dve sekciji nekoliko poživiti.
— Na področju idejnopolitičnega usposabljanja smo storili bolj malo.
Samo ena mladinka se je udeležila dvodnevnega političnega seminarja v Bohinju.
—	25-letnico samoupravljanja v podjetju smo praznovali z med-obratnimi športnimi tekmovanji ter podelili članske izkaznice in značke.
— Zelo lepo je uspelo tudi sodelovanje z osnovno šolo Puconci.
— V mesecu novembru smo skupaj z mladimi iz KS Preserje počastili dan mrtvih z žalno komemoracijo.
V	veliki večini smo plan izpolnili, vse premalo pa smo naredili na področju idejnopolitičnega izobraževanja, vključevanje mladih v Z K in zaželena bi bila večja množičnost na vseh akcijah.
Po poročilu blagajnika je sledilo poročilo nadzornega odbora, ki je predlagal razrešnico staremu predsedstvu.
V	razpravo po poročilih sta posegla tov. Ukmar in tov. Šimic. Tov. Ukmar je pohvalil dosedanje delo mladih v Induplati in pozdravil zamisel o enodnevni akciji, ki naj bi bila podobna dnevu v mladinski delovni brigadi.
Tov. Šimic pa je k programu dela OO ZSMS Induplati predlagal:
—	da se zapisniki sej OO ZSMS dostavljajo OO ZK;
—	da predlagamo več mladih v ZK;
—	da pišemo karakteristiko o delu posameznikov ZSMS, ki odhajajo v JLA;
—	če pri delu naletimo na probleme, se lahko obrnemo na OO ZK oz. njeno vodstvo.
Izražena je bila tudi želja, da mladi dobimo mentorja iz vrst ZK, kar nam je tov. Šimic tudi obljubil.
Poleg tega pa bo delo mladinske organizacije usmerjeno še v uresničevanje stabilizacijske politike, sodelovanje z OK ZSMS Domžale z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami v podjetju s KS in drugimi OO ZSMS in društvi v okolici.
Gojiti hočemo tradicije NOB ter organizirati več družbenopolitičnih predavanj in poskušati navdušiti čim več mladih, da dokončajo osemletko.
Nalog je veliko in to je samo del nalog, ki čakajo novo vodstvo.
Izid volitev je bil naslednji:
Za predsednika koordinacijskega sveta je bil izvoljen
Mavricij Grošelj
Za sekretarja koordinacijskega sveta je bila izvoljena
Milena Orehek
Za blagajnika koordinacijskega sveta je bila izvoljena
Tatjana Štefan
Za nadzorni odbor KS ZSMS so bili izvoljeni
Vinko Kušar
Danijela Strnad Zdravko Keržan
Za delegata za občinsko konferenco ZSMS Domžale je bila izvoljena Breda Kurzvveil
V	OO ZSMS skupnih služb so bili v predsedstvo izvoljeni
Milena Orehek Zdravko Šarc Majda Šoštarič Mavricij Grošelj Stane Svetec Lojze Dornik Brane Lamberšek Za predsednika OO ZSMS skupnih služb je bil izvoljen Brane Lamberšek Za sekretarja OO ZSMS skupnih služb je bila izvoljena Milena Orehek
V	OO ZSMS skupnih služb so bili za koordinacijski svet izvoljeni
Tone Peterka Ciril Orešek Breda Kurzvveil Tatjana Štefan Marjan Vidergar
Za delegata OK ZSMS Domžale je bila izvoljena
Tatjana Štefan
V	OO ZSMS TOZD proizvodnja izdelkov in sintetičnih vlaken so bili v predsedstvo izvoljeni:
Mija Cerar Zdravko Mitrovski Mimi Lipovšek Marija Prebil Jože Prenar Majda Pestotnik Marta Zučko Radena Razumič Zdenka Simonič Vinko Kepec Brigita Kosi
Za predsednika OO ZSMS TOZD proizvodnja izdelkov in sintetičnih vlaken je bila izvoljena:
Marta Zučko
Za sekretarja OO ZSMS TOZD proizvodnja izdelkov in sintetičnih vlaken je bila izvoljena
Mimi Lipovšek
V	OO ZSMS TOZD proizvodnja izdelkov in sintetičnih vlaken za koordinacijski svet so bili izvoljeni
Janez Koželj Marta Zučko Marjan Makovec Majda Pestotnik Francka Krušnik Boris Zučko Cirila Kerč Zdravko Stajčič Dušan Pirnat Radena Razumič Vinko Kepec
Za delegata OK ZSMS Domžale je bila izvoljena
Marta Zučko
Vsem izvoljenim čestitamo!
Vinko Kepec
Obvestila iz KS
TOZD Proizvodnja:
Vstopi:
1.	Marija Pišek, šivilja v obratu Mokronog, vstopila 1. 3. 1976
2.	Marjan Matoščevič, del. v obr. kov. konstr., vstopil 4. 3. 1976
3.	Vidoje Živič, delavec v ople-men., vstopil 15. 3. 1976
4.	Milan Šinkovec, del. v oplemen., vstopil 22. 3. 1976.
Izstopi:
1.	Slavica Nedič, previjanje preje, izstopila 24. 2. 1976
2.	Jovanka Pantelič, del. v oplem., izstopila 28. 2. 1976
3.	Terezija Koderman, del. v oplemen., izstopila 22. 3. 1976.
V Delovni skupnosti skupnih služb ni bilo izprcmemb.
TOZD Restavracija in počitniški domovi:
Vstop:
Hilda Frelih, pom. blagajnik, vstopila 22. 3. 1976
POROČILI SO SE:
Vera Strmole, šivilja v Mokronogu, poročena STREL,
Zlata Dimc, del. v sklad., poročena NOVAK,
Pavla Burnik, trgovska pomočnica in Marjan Makovec, pom. mojstra.
Vera Habjan
Za slovo je zima pokazala zobe. Ivan Pirc in Franc Jankovič sta to dobro občutila.
Ob smrti moje drage mame
JOŽEFE
FARIČ
se sodelavcem iz pripravljalnice zahvaljujem za izrečeno sožalje in denarno pomoč.
Alojz Farič
Ob smrti mojega očeta
JANEZA
PODLIPNIKA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz oplemenitilnice in skladišča gotovega blaga za izraze sožalja in denarno pomoč.
Žalujoča hčerka Marija Vrhovnik
Ob boleči izgubi dragega očeta
AVGUŠTINA
PAVLIN
se vsem sodelavkam in sodelavcem iz predilnice iskreno zahvaljujem za izraženo sožalje in denarno pomoč.
Hčerka Francka Žučko
Poročilo za februar 1976
Osebni dohodki se v mesecu februarju niso bistveno spremenili. Vrednost točke je določena s planom in je ostala neizpremenjena. Za izračun menjajočega dela OD pa se uporabljajo podatki za pretekli mesec, ker se za januar ti podatki ne ugotavljajo, smo v februarju izplačali menjajoči del OD in sicer: R-D-Z 107 % + razlika za januar 3,7 0/o= 110,7 o/0
R-D 107 % + razlika za januar 2,6 »/o = 109,6 o/0
Dokončni izračun bo izdelan v mesecu marcu in razlika obračunana pri izplačilu OD za mesec marec
1976. Navedeni procent menjajočega dela OD je bil izplačan za TOZD proizvodnja in DSSS.
Za TOZD Restavracija in počitniški domovi je bil izplačan menjajoči OD v višini 111 %. Za TOZD Industrijska prodajalna pa 115%.
Povprečni izplačani osebni dohodki so se gibali sledeče:
TOZD proizvodnja in DS skupne službe din 3.672,90 TOZD Restavracija in počitniški domovi din 3.848,00 TOZD Industrijska prodajalna din 4.184,00
Razred			TOZD proizvodnja						TOZD Rest.	TOZD Trgov.
	i pred.	prip.	tkal.	g g.	konf.	kov. k.	teh. s.	Del. sk. sk. sl.		
do 1700					1					
1700 do 1900	5									
1900 do 2100					3	1				
2100 do 2500	3		1	3	4	1				
2500 do 3000	25	31	22	18	88	2	1	11	4	
3000 do 3500	35	53	99	39	110	4		24	4	
3500 do 4000	8	18	41	17	43	13	e	48	6	4
4000 do 4500	2	3	8	10	15	3	3	38	3	2
4500 do 5000	2	3	9	2	6		i	21	3	
5000 do 5500	1	1	9	1				8	1	1
5500 do 6000	1		2		2			10	1	1
6000 do 6500			2		1		i	8		
6500 in več	1	1	1	2		1	6	29		
	83	110	194	92	273	25	18	197	22	8
Najnižji OD	1878	2522	2480	2480	1639	1961	2846	2502	2650	3532
Naj višji OD	6912	7241	7227	7138	6202	6986	10565	11577	6716	5951
Povprečni OD	3177	3296	3555	3454	3252	3646	5242	4751	3848	4184
Vera Habjan
Nagradna križanka
Rešitve pošljite do 4. maja 1976. Razdelili bomo deset nagrad.
1.	nagrada — 10 din;
2.	—9. nagrada — 50 din.
VRI KO TZPVCCSM. HES-TO
OIV ELftU HLOD
EUA OD
lASTUOSTI
£|UL]Eti/A
ČAbOUUO
f6 rrcpiu^Ki iO G &OLCP
CAflVbEkJl
AMERIŠKO
ormfeiFNf
{ATOUbKEM
tfcAUCObti
TEbUIH
VC&EPUJES
ctfljrLt
LlVZLVkJl
nnvic
OISE
t AID EL J EDUftLD
JUUAIC.
IDblEE
oteee
VEZAVA
V
DDA
ItbEVPdJJB
KVffZTASK l IZlflL
lIMbUA iVAHEUITO
HEHicfi
fcOU/UA
CElflUiLkJ#
7A&7Z/UA
]ftlO/J&Ač/ TtEHItZ.
&OUICA
^UlOU/iUA /fl CfPE tr.0
9-ČZAU6E-/ ?£U. /50E.
VA J VEČJI rtiTOn v OŽGE
^e&ftuiui
3>EL
ItGLnfljLfl
FžfiVCOStl
3UF.fR.
V7S7A
JOZILfl
HEt.ro V DALHAC/JI
i/UAi, £ LCJbtftHI
ZLOČEST
TUHOl
el
Z?EI>EC
išTfiZlH
bLOUfiUOU
TOVffEVA
U06AVIC
llEUOtF
7E720L
VJTOLt
VALEVTflUO
Tt-CtoUtf-T
TieDETJ]/)
LETOVIŠČE"
vrnum
TuWvUž
^.ATEfTEH
05E5UT
ZAiHCt
m
UiTE^KE
C&IEHE
fflUMCEU
7ILH
3čW$ZJIff)
U.CM3ZI
TO&Z.AUAI
REBUS
Neznanec ustavi Franceta.
»France, kaj me ne poznaš?«
»Ne,« odgovori.
»Tone sem, se spomniš, pred petnajstimi leti sem šel v Francijo. Sedaj sem se vrnil.«
»Se spomnim. Ampak, po čem si me pa spoznal?«
»Po suknjiču.«
Izdaja v 1000 izvodih DO INDUPLATI Jarše n. sol. sub. o. Uredniški odbor: Jelka KOČEVAR, Vida KOŽELJ, Cilka MRDENOVIC, Ingo PAS, Janko UKMAR, Lado ZABUKOVEC in Mira DOBRAVEC — odgovorni urednik. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. aprila 1974)