125. številka.
Trst v petek 1. junija 1900.
Tečaj XXV
..Edinost'*
t h ai a enkrat na da«, razun nedelj in prainikoT. ob 6. uri zvečer.
Naročnina znaSa:
Za ceio leto........kron
ta pol leta ..........12 ,
ta četrt leta........ 6
» en mesec........ 2 kroni
Naročnino je plačevati nanrt-j. Na na-rocbe brer priložene naročnin* ««» uprava ce oaira	_
Po tohakarnah v Tr*tu se pro<lajejo posamezne »tevilke po ♦> stotink i3 nvŽ.): izven Tr#ta pa po 8 stotink <4 nvč.)
Telefon Itv. *7II.
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
v edinosti j« moč!
Oglasi
se računajo po v rata h v petitu. Za več« k ratno naročilo s primernim popiiatoin Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po pogoh i
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Štv. 12. Upravništvo, in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo štv. 3, II. natlstr.
Izdajatelj is t dgovorni urednik Fran G o d n i k.
Laatnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru.
0 sedanji taktiki slovansl poslancev v državnem zboru.
I>ist »Slavisches Kcho« je l>il napisal članek, <"egar vsebino je prinesla tudi »Edinost« v svoji številki od 28. maja t. 1. V članku se |>osebno j>ovdarja kontrast v postopanju nemških in slovanskih }>oslancev glede na obstrukcijo. Nemško obstrukcijo so začele samo nekatere nemške stranke, a pri-
družile so se jej tudi vse ostale razun kato- j s k i m n e ! Oni
v prvi seji zbornice poslancev, in sicer koj ob začetku seje.
Češki poslanci so o teh načrtih izvedeli že poprej; oni so imeli razne svoje seje v Pragi in na Dunaju, neposredno pred prvo sejo zbornice poslancev, in so storili odnosne svoje sklepe. Oni so že v prvi seji zbornice začeli z obstrukcijo in to gotovo vsled teh svojih sklepov. Ali teh svojih sklepov niso priobčili skupinam desnice, svojim zaveznikom, niti slovan-
n i s o priobčili tem
liške nemške. Češko obstrukcijo so začeli ml«-j pOB le d u j i m, niti da hočejo o b s t r u-dočeški poslanci — ostali slovanski poslanci so irati> n ; t if zakaj hočejo o b s t r u i-pa proti obstrukciji in radi nje tudi proti ratiI poznejef ker se jim je to očitalo pri-češkim jK»slancem. Nemški poslanci so se vsi j ^^ ^ nekaterj njih J)rivatno obljubili, da »jedinili v obstrukciji, da-si se vsem njim ni zgo-1 ,kupinam na <lesni priobčijo vzroke obstruk-dilaniti dozdevna krivica, in da-si njih vseh ob- cijG( oziroma> <la jim dokažejo, kako so Kor-
strukcija ni opravičena pred sodnim stolom lijevi lia5rti krivični in žaljivi za češki pravičnosti. Slovanski ,>oslanci so pustili mla- nanxJ __ aI; tudj ^ niso ge storil;
Prcdstavitelji nekaterih skupin desnice lie pripoznavajo, da bi se s temi jezikovnimi načrti delala krivica in žaljenje češkemu narodu. Le-ti izjavljajo cel<5, da boljših načrtov ne more biti, da se je skrupulozno gledalo na to, da bodo Cehi zadovoljeni. Mlado-češkim poslancem je bila dolžnost, da jih prepričajo o nasprotnem. Nerad rekriminiram, in vem, da rekriminacije nikdar ne koristijo.
dočeške na cedilu Ter jim cel<> grozili z razpadom desnice. To so storili, da-si pri-p o z n avaj o vsi, da se je C e h o m z odpravo G a u t s c h e v i h n a r e d e b zgodila ne le velika krivica, a m-pak tudi hudo žaljenje.
Te poslednje besede in i sosebno da jejo povod, da napišem nekoliko vrstic.
Vsaki pošteno misleči človek je in mora
seboj. Nadalje treba pomisliti, da so mlado-češki poslanci dolgo razpravljali prej, nego so se odločili za obstrukcijo, da se jih je tudi med njimi našlo 18, ki so se izjavili proti obstrukciji in da je bil med poslednjimi tudi njih prvak dr. Engel. Konečno treba pomisliti, da so nekateri češki poslanci-obstrukcijonisti v najnovejem času — kakor je citati v javnih glasilih — razpravljali o tem, kako bi mogli prenehati z obstrukcijo, ter da je proti obstrukciji tudi minister za Čehe, dr. Rezek, katerega smatrajo jako poštenim sinom svojega naroda.
Ako so Jugoslovani »omahljivi«, ako se še niso odločili, ni smeti pisati tega njim v greh, ampak je pripisati okolnosti, da se še niso odločili oni. katerih se stvar tiče na prvem mestu.
Ako se sploh hoče komu predbacivati neodločnost, tedaj se jo mora predbacivati vsem slovanskim zastopnikom, ueizvzemši niti čeških.
Hrvatsko-slovenski poslanec.
biti
menenia, da solidarnost slovanskih po- ^ t -t • v	...... > . . •
.	.	1 . J udi sedaj nočem rekriminirati, le konstati-
slancev ima samo tedaj zmisla, ako se v s podpirajo med seboj, ako se potezajo jeden za druzega, ako nastopajo odločno proti vsakomur, ki dela krivico, ali žali kateri si bodi
rati hočem resnico v ta namen, da se ne bo
neopravičeno krivilo skupin desnice, posebno
pa hrvatsko-slovenskih poslancev. Mogel bi
HB^P^B	. biti kateri med njimi, ki je z ozirom na
narod, zastopan po njih, in ako zastavljajo	,	„	. . ...
,	*	, . . , . neka gospodarska vprašanja proti obstrukciji,
vse sile v to, da se storjena krivica odpravi in da zadoščenje za storjeno žaljenje. Drugače je solidarnost slovanskih poslancev, kakor tudi solidarnost slovanskih narodov, puhla, pra/na fraza, nezmisel.
Vsled tega bi moral vsaki pošteno misleči človek obsoditi slovanske }>oslance, ako bi stvar bila taka, kakor jo predstavlja »Sla-visclbes Kcho«, oziroma njih postopanje nasproti češki obstrukciji.
ne glede na to, ali je češka obstrukcija opravičena ali ne. Ali slovensko-hrvatski poslanci v obče in maloruski njih tovariši se niso se izrekli ni za ni proti češ.<i obstrukciji, i n žele in so pripravljeni delati skupno s češkimi poslanci za pravice češkega naroda!
Ako so se »Jugoslovani pokazali« omahljive na mnogokatero stran«, ako se še niso
»i- - . , , - i •	odlt»čili, teira niso krivi oni, ampak omenjeno
Ah stvar m taka. Slovanski i>oslanci so	' ^ 1 J
, • -_ ,	postopanje mladočeških poslancev. In kakor
pripozruftt! krivico m žaljenje češkega naroda,	' ' ^ 1
ko >o se odpravile Gautscheve jezikovne na-	<la 80 tj P«^* hoteli' da Ui"Vl tako ! Sam
redbe. Oni so solidarno s Čehi bili proti	'Slavisches Echo« — po »Edinosti« - prav,,
vladi, ki je odpravila te naredbe, in s svojo	da 80 Cel,i sami skužali »Pričevati druge
^lidamostjo so tudi vspeli : vlada C 1 a r v-	Slovane. Ironično pravi, da je to »najlepše«,
V Trstu, 1. jun?ja 1900. Prejeli smo in objavljamo:
| Št. 162.
Spoštovanemu uredništvu »Edinosti«
v Trstu.
Odnosno na vest »Spoštovanje slovenščine na finančni prokuri«, objavljeno v Va-j šem cenjenem listu od maja t. 1. št. 120, prosi podpisano predstojništvo, da sprejmete sledeči
Popravek.
Ni res, da je finančna prokura pod štev. 7473 I. izdala slovenski stranki na njeno slovensko vlogo, podpisano tudi od slovenskega advokata, italijansko rešitev, temveč je res, daje pod št. 7473 I. tek. leta rešena v italijanskem jeziku prošnja, katero je pod štev. 21224 1. 1899 v italijanskem jeziku, brez odvetnika vložil: Hervatich Martino fu Gio-vanni, Loog, N.o 28. Rizmagne.
Predstojništvo c. kr. finančne prokure.
V Trstu, dne 31. maja 1900.
J)r. Schuster.
jeva je p a d 1 a.
a v resnici se zdi, da to ni ironija.
Nastopila je Korberjeva vlada, ki pa je	Treba namreč pomisliti, da se tudi češki
preti -klicanjem državnega zbora izdelala za-	veleposestniki niso pridružili češkim poslancem
konske načrte za jezikovno urejenje na Če-	v njihovi taktiki, da-si so jim najbliži, in da
škem in Moravskem, ter je predložila iste že	«» pri vsem tem v dobrih odnošajih med
PODLISTEK
Kdo je kriv ?
Zofka Kveder.
ali kako vreme bo jutri, že misli, da mu hoče zadrgniti vrat.
Prav nič se ni čuditi torej, če tako bitje postaja zagrizeno in sovražno proti vsemu človeštvu in če z materinsko ljubeznijo vzgaja in negnje — razne psičke in mačice! Šestindvajset let!	Stara devica je res pravo strašilo vsej
Hm, vsakdo že malo jMjmaja z ramami družb:; kjer se pokaže; povsod se ji rogajo, o tem številu pri nas ženskih.	; norčujejo iz nje, ali pa se je — bojč.
Ali — ne vselej! Če ima tako šestin-	In možki so vedno prvi, vedno priprav-
«1 vaj>etletno žensko bitje u> srečo, da na če- ljeni luča ti kamenje v tako zapuščeno že-trtem prstu desne roke nosi nekaj gladkega, nišče; prava slast jim je metati razne ošpi--vitlega in okroglega, oj tedaj je prav pi-j čene šale in šalice v tarčo, ob jednem pa glo-kantna mlada soproga, ali še interesantneja sirajo in sklepajo roke nad onimi skrbnimi udovica: samo če onega zlatega obročka ab- mamami, ki skušajo vjeti za svojo hčerkico solutno ni zaslediti, potem se meče krog sebe kacega petelinčka, in kričć nad ves ženski z laskavimi titulacijami : ponošena devica, svet, da razum mladih lepih sedemnajst do •^tara škatlja, stari kava frajla in kar je še ta- dvaindvajsetletnih punic ni vreden počenega cih duhovitih označenj iznajdljivih ljudi.	gro^a, če nima za zaslombo par mastnih ti-
In taka nesrečnica je potem res v pravo sočakov. pohujšanje svojim ljubeznivim bližnjim. Naj	In kdo je kriv, da se ženske boje pred
se le obleče v nekoliko svitleje krilo, naj se staro devico kakor hudič križa, kdo je kriv malo glasneje zasmeje — halo! jo vidite staro i tistemu nečastnemu ribištvu skrbnih mamic,
koketko! In Bog ne daj, da je po naključji |K>gledala kacemu zastopniku »močnejega« spola naravnost v oči, že trese tacega junaka mrzlica iz same bojazni za svojo dragoceno • teebico in če ga je vprašala koliko je ura,
kdo zagriženosti osamelih in ostarelih deklet ? —
Koliko deklet pa se dandanes še moži radi osebe — prav zelo malo! Samo, da je mož, naj lx> j>otem Peter ali Pavel, Matevž
Politični pregled.
TRST, 1. junija 1900.
S politiko grofa Goluchowskega
se bavi neki slovenski državni poslanec v dunajski »Information«. Pisec meni, da je bilo
ali Jurij. Ce se more, se seveda malo izbira po boljši robi ; no, če ne, je vse dobro, še Bog če je kaj ! Zato je pa tudi potem toliko srečnih zakonov kolikor belih vran, a prepira in nezadovoljnih žen in mož ko listja na drevji.
Seveda, možki kriče ah in oh nad to žensko sodrgo in zabavljajo čez žene in dekleta in čez vse, kar nosi ženska krila, da se kar iskre krešejo.
Ali, gospoda moja, kdo pa je prav za prav kriv vsega tega ? — Naši preljubeznivi zaščitniki in varuhi sami.
—	Kje si pa bila ? —
—	Pri gospici N. in N. -
—	Moj Bog, da mi ne greš več k tisti stari škatlji! — zapoveduje soprog svoji ženici, ki res misli, da je ona kakor »gospa« vendar neizmerno več, nego njena nekdanja prijateljica, ki nima nobenega »njega«.
Ali drugikrat je govor o poroki te aii one gospi ce.
—	No, saj ji je bilo že čas ! — intonira kak gospodek in drugi ponavljajo za njim :
—	Da, zadnji čas ! —
Zato pa potem tista gonja za ženine, tisti strah, da ne bi ostale »tako«.
„ * „	(Pride še.)
nekoliko neprevidno od čeških delegatov, ker se pred vsem drugim obsojali politiko tro-zveze. To nt toliko potrebno, ko je trozveza itak zgubila svoj prvotni zmisel, ker od fran-cosko-ruske zveze sem res sledi le defenzivnem tendencijam. Ako bi se bili ozirali na to, bi bila kritika o vedenju miuistra za vnanje stvari nasproti vstočnemu vprašanju na balkanskem poluotoku veliko vspešneja, opravičeneja in bi bila napravila veliko bolji utis. Potem ne bi pomanjkljivosti grofa (io-luchowskega na to stran mogli zakrivati s plaščem češkega nasprotstva proti trozvezi. j Ni dvomiti, da je grof Goluchowski, ali da so ; vsaj njegova glasila o vesti, da naš cesar ; obišče Berolin, pričakovala pomoči od strani ; nemške države Avstriji v prilog na balkanskem poluotoku. Niso zastonj takrat toliko govorili o Bolgarski in o neopravičenem ume-šavanju Rusije v notranje stvari Bolgarske. Istotako gotovo pa je, da so v Berolinu na te sangviniške nade naših preglasnih listov spustili — mrzel curek. Grof Goluchowskije izvedel, ako ni vedel poprej, da modro računajoča Nemčija poleg svojih obveznosti do t trozveze nikdar ne zanemarja o z i -rov do Rusije — in to je prednost, s katero se naša vnanja politika ne more vsikdar ponašati. Odgovor grofa Goluchowskega glede balkanske politike, ki je za nas isto tako velike važnosti kakor vprašanje trozveze, je bil jako mlačen in niČev. Dokaza njegove diplo-matiške modrosti ne smemo iskati v varovanju interesov trozveze — za te zna že Nemčija skrbeti — a m p a k v vzdrževanj u prijate 1 j sk i h o d n o š a j e v do Rusije! i No, gospod grof je sicer res in v naše ve-i liko veselje v delegacijski govor Njegovega Veličanstva vsprejel tudi odstavek o prijateljskih odnošajih do Rusije. Ali temu nasproti je pripomniti, da smo pač čuli lepih besed, dejanja pa nam branijo, da se na onem odstavku ne moremo veseliti tako, kakor bi hoteli. Včeraj sem čital — pravi naš poslanec — neko brošuro, izišlo v Petrogradu, ki sicer morda nekoliko pretirava v slikanju razmer v Srbiji, in ki zaključuje z zahtevo, da se mora z nasiinim uporom storiti konec tiranskemu vladanju Milana. Ruski listi komentirajo to brošuro in jo odobrujejo! In j nasproti odnošajem, proti katerim se priporočajo taka sredstva — ni voditelj naše vnanje politike našel dosedaj nijedne besede graje ! Nasprotno njemu se zdi kritika takih odnošajev v naši delegaciji — nedostojna! Bodi mi oproščena — tako meni naš poslanec — moja ! priporoščina v »diplomatiških finesah«, ali tega ne morem verjeti, da bi vedenje našega I ministra za vnanje stvari nasproti oblastni-I kom v Srbiji, primerjano z odkrito obsodbo 1 od strani Rusije, moglo biti dokazom prija-' teljske harmonije. A tu tiči nevarnost, tu je j Ahilejeva peta našega sedanjega voditelja : vnanje politike, katere ne morejo pokriti vse zaupnice od strani delegacij !
Bodi dovoljeno, tla tudi mi se svoje strani izrečemo par besed o zvezi med vnanjo in notranji« politiko. Stališču gospoda poslanca nočemo prigovarjati; v obče utegne imeti prav, ako meni, da bi bilo bolje in vspešneje, ako bi naši de-legatje iznašali pred svet sosebno one grehe in zamude, ki jih je naš minister za vnanje stvari zakrivil specijalno na polju balkanske i politike. Ali mi ne smemo pozabiti, da Jugoslovani imajo tudi ob morju adrijanskein braniti vitalue interese, ki trpe veliko škodo od dne do dne in jo v glavnem trpe radi trozveze. V našem ljudstvu po Primorju ga ni človeka, ako je le toliko izvežban v vedi politiške aritmetike, da zna šteti do pet, ki ne bi bil uverjen do dnd duše, da vladno politiko na Primorskem odločajo tudi oziri na trezvezo. Tu je notranja politika v tako tesni zvezi z vnanjo, da te zveze ne vidi le oni,
ki je - >lepec ! Ne označati pomena trozvezc za notranjo politiko v avstrijski monarhiji, bi pomenjalo toliko, kakor zanemarjati najvital-neje interese Jugoslovanov ob A d rij i, oziroma prepuščati iste nemili usodi: počasnemu jk>-gubljanju. Stoječi na braniku narodnih interesov ob Adriji, in čuteči notri v vsako žilici), kako so ti interesi v vedni nevarnosti po uplivu od zunaj, moramo biti le hvaležni vsakomur, ki dokazuje svetu, da je vnanja politika, ki odpira Jvrata takemu vplivanju, pogubna za nas, in da bi bili mi najveći sovražniki sami sebi, ako bi simpatizirali s tako politiko. To misel je nekako povdarjal tudi del. Pacak pred včeraj njem v pogovoru s cesarjem, rekši — in v tem zmislu popol-nj ujem<» svoje dotično včerajšnje poročilo —, da Cehi ne nasprotujejo Goluchowskeinu le iz vzrokov vnanje politike, ampak in marveč iz vzrokov notranje politike! S tem je rečeno, da vnanja politika zahteva žrtev v notranji politiki, a žal, da te žrtve moramo plačevati le mi Slovani. V naravi stvari je torej — saj »politika« se ne dela sama, ampak jo delajo ljudje — da voditelj vnanje |>olitike uporablja svoj upliv v to, da je notranja politilta taka, da odgovarja potrebam njegove politike. To je tako jasno, da nas stane le smehljaj na ustnicah, ako grof Go-lucho\vski zatrja, da se ni nikdar mešal v notranjo politiko. Le dobro jo je pogodil neki list. ki je u plivanje grofa na dogodke v notranji politiki označil drastično z izrekom, da Goluchouski je minister za vnanje stvari in notranje zadrege!
K položaju. Se se prede dalje, še ni ugasnil zadnji žarek nade! Tako se glasi današnji bulletin o krizi. »Politik* javlja, da
tativneje demonstriralo proti nemškim liberalcem, torej proti isti stranki, na katero se hoče opirati grof Goluchovski in kije toliko drzna, da bi hotela naši vuanji politiki diktirati smer!!
Je pač tudi to jedna avstrijskih specijalitet, da imajo prvo besedo taki kadavri, mesto da bi vnanja politika zajemala življenja sok iz vira svežih sil svežih narodnih organizmov. Liberalna stranka na D n naj u je doživela svoj polom, a žnjo so doživeli bankrot tudi oni, ki po ukusu tega politiškega kridatarja urejajo svoje postopanje in žalijo druge, ki so — aktivni. Ali da ne bo ne-sporazumljenja, bodi povdarjeno tu, da s tem nismo hoteli napraviti nikakega komplimenta sedanjim nositeljem krščansko-socijalne ideje, O ne, ne! Ideja, kakor smo si jo mislili mi, je dobra in bi mogla postati nositeljica miru v Avstriji, ali oni, ki hodijo pod nje zastavo, je niso vredni in so nas ljuto prevarili. Mi menimo, da moč sedanjih krščansko-socijalnih voditeljev je v glavnem del« le — v slabosti njih nasprotnikov. Liberalci imajo preveliko zla na svoji vesti, ljudstvo jih je obsovražilo in hodi tja in voli — antisemite !
Iz ogenke delegacije. V ogerski delegaciji so včeraj čitali poslanice (nuncije) avstrijske delegacije ter jih izročili odboru sedmorice. Popoludne ob 4. uri je bila zaključna seja, v kateri je imenovani odbor poročal o poslanicah. Ko so bile rešene navadne formalnosti in običajni zahvalni govori zaključeni, so zasedanje zaključili z navdušenimi »eljen«-klici cesarju.
v ulici Crociferi št. 4, in Piazza piccola št. 1, usnje in pohištvo: v ulici S. Nicolo ši. 4 in Piazza Barriera vecchia št. 1, mobilije nove in pohištvo; v ulici della Loggia št. 5, pohištvi* : v ulici dei Forni štev. 7. železna blagajna.
Nadzorniki «Delavskega podpornega društva* so se konstituirali kakor sledi: gospod Ivan Hrastja načelnik, g. Fran Les ta n podnaČelnik in g. Anton JLah tajnik. Seje nadzornikov se bodo obdržavale prvo nedeljo vsakega meseca ob 5. uri popoludne v društvu.
Izlet v Bazovico obeta postati nekaj nenavadnega, samo če ne bo zopet nadleg"o-
Tržaške vesti.
Izvolitev dr*. Sandrinellija županom
so se na Dunaju sešli dr. Kaizl, dr. Kramar , v . . i . •»	-	„ .
J	.	tržaškim je zadobila cesarjevo potrjenje. —
in dr. Pacak v i»osvetovanje. Tudi med mi-- » . , , . ,	. ,
Jutri ojH>ludne bo slovesna instalacija.
Imenovanji. C. kr. trgovinsko minister-
stvo imenovalo je poštna ofieijala Ignacija
Heršiča, vodjo neerančnega poštnega urada
v Postojni, in Ivana K u tale k a poštuima tudi češki i>oslanci. Po tem bi bilo soditi — 1 .	.	.	^ ...
r,	.	kontroloijema in sicer prvega za Opatijo, po-
pos veto vanje nistrom Kezekom in zastopniki češkimi je zadnji čas jako živahno občevanje.
V ministrovi pisarni da se vsaki dan vrše posvetovanja, na katera pridno zahajajo
pravi praški list. da se je v zadnji čas razmerje med češkim klubom in ministrom Kezekom zopet znatno z bolj šal o in da se
slednjega za Trst.
Tržaški mestni svet je imel dne 30.
m. in. zvečer V. javno sejo. Predsedoval je
vodilni krogi še nadejajo, da najdejo kakov T , , ,	, Ar T .. i i -
5	...	I- podpredsednik, dr. M. Luzzatto; vlado je
izhod iz zagate, predno se snide državni zbor, kar bo v sredo.
zastopal namestniški svetnik Viljelm vitez
Jettmar; navzočih je bilo 41 mestnih svet-X a dej a jo se, da bodo mogli dati Cehom .,
. .	..	... . mkov.
Prečital in odobril se je zapisnik minole seje. Potem so izvolili odbore za občinski gimnazij, realko, ženski licej, odposlanike za
kako zadoščenje in jim omogočiti, da odne hajo od obstrukcije. Vederemo!
Iz avstrijske delegacije V vče-
rajšnji zaključni seji so pred vsem konstati- državno obrtno šolo, skrbništvo za mestno rali jednakost sklepov obeh delegacij. Potem knjižujeo jn muzeje, odbor za poljudna preje grof U o l ti e h o v s k i odgovoril na in- (iavanja jn £iene višjega sveta tržaške hra-terpelacijo glede avstrijskega podanika Pros- niiniee. Odobrili so zvišanje troškov za tretje serja, k:.terega so baje v Smirni zlostavljali nadstropje šole v ulici Giotto {za 12.000 K ter je izjavil, da ni še prejel odgovora o pre- j na jtf.ooO K in 30.000 K za malo klavnico iskavi. Grof Goluchovski je potem izjavil M novem senjskem trgu.
delegaciji zahvalo cesarjevo za {»atrijotično in	y tajni gejif j-j je sledila javni, so dali
]K>žrtvovalno delovanje in zahvalo skupne j v zakup gornja nadstropja hiše št. 2. v ulici vlade za prijazno zaupanje.	Muda vecchia, imenovali kakor trlefonistko za
Predsednik vitez J a v o r s k i je nagla šal centralo v mefitni hiii Gizelo Ferenich, vodi-
Naše postne razmere. Od Sv. Marije Magdalene Spodnje nam pišejo : Koliko časa že trkamo in trkamo, a le se nam noče odpreti ! Stare so že naše tožbe, kakor so stari nedostatki v naših poštnih razmerah. Nešte-vilnokrati smo že prosili na poštnem uradu v Skednju, naj bi vendar enkrat ustregli naši želji. Ali naš glas je bil vedno glas upi-joeega v puščavi. Ko smo uvideli, da na tem mestu nič ne opravimo, smo začeli oglašati se v naši »Edinosti*. Mi pa menimo, da na poštnem ravnateljstvu ne bi se delali gluhe, ako bi jim poštni urad v Skednju hotel resnično opisati naše razmere. Pregovor pravi: kjer ni tožnika, ni sodnika. Zato se oglašamo zopet v «Edinosti*. In v poseben povod nam je, ker smo čuli, da se ustanovi nov poštni! valo to letošnje nesrečno — vreme. Kakor urad — pri sv. Soboti.	! kujemo se poleg že objavljenih društev ude-
Tam torej, kjer ne vidiš druzega, nego|leži teSa pomladanskega izleta tudi mnogo tovarno petroleja, tam bodo imeli svoj poštni mestnih družin. Nobenemu ne bo žal za trud. urad in svojega pismonošo! Poglejmo pa ki g* imel Bazovice in nazaj, kajti malce tja okolo sv. Ane. Tu vidiš čistilnico i veselica <Lipe» se gotovo razvije v lepo na-riža, mestno klavnico, užitninski urad, razne r°dno slavje.
tovarne, ob istrski cesti pri sv. Ani mnogo	Ako pa še pomislimo na sveži zrak ba-
gostilnic in prodajalnic, kamenosekov itd., na- zoviški, na dobro postrežbo, katere smo za-dalje mnogo posestnikov hiš in vil ; a za tako | gotovljeni, in kar je še več, da obiščemo vrle število imamo poštno zvezo, da Bog pomagaj, bazoviške » Črnogorce », ki so o zadnjih vo-Saj ne zahtevamo posebnega poštnega urada, Ktvali stali liki skala — za Jsvojega naroda ali" toliko smemo zahtevati menda pri sveti	potem moramo smatrati to izletič za
j Mariji Magdaleni spodnji, da bi imeli pismo- svojo narodno dolžnost! nošo, ki bi donašal pošto po jedenkrat na Prva letošnja veseli«a pevskega dru-; dan. Saj je vendar tudi nam na tem ležeče, da ko- »t™ »Kolo* bo dne 10. junija, kakor že likor možno hitro dobivamo obvestila, bodisi J objavljeno, in sicer na vrtu slovenske šole kupčijska ali gospodarska, bodisi rodbinska., P1*' Jakobu.
! Od poštnega urada v Skednju ne moremo	Na željo, izraženo od raznih strani, bodo
zahtevati, ker ne dobiva nagrade za to, da ™pet peli krasni mešan zbor «Križaci na bi n m sproti pošiljal pošto, ampak čaka, da ' morji«.
se nabere pisem! In tako dobivamo pošto jako	Ako bo vreme ugodno, je pričakovati
zakasnelo. A pomisli dragi čitatelj, da smo|velike udeležbe. Osobito pričakujejo «Kolaši», pred vratmi mesta. Prosimo torej. Mi imamo j Jih obiščejo vsa mestna in okoličanska desetkrat več prometa, nego pa sv. Sobota, | društva, kakor tudi meščanstvo sploh. Naš, ako bi namestili posebnega pismonošo, bi isti j nasprotniki so bili gotovi, da uničijo, vsaj lahko stregel tudi sv. Soboti in tako bi bili j materijalno šibkejša društva, ako jim zaprejo erarju prihranjeni stroški za poseben poštni j vsa gledališča; škodili so nam sicer res urad tamkaj. Gospoda na poštnem ravnatelj- mnogo, ali uničili nas niso ! V protest proti stvu naj razmišljajo tem!	i postopanju naših lahonov naj si torej «Kolo<
Razpisana služba. Xa tržaški občinski V3»J nekoliko opomore s prihodnjo veselico, tehtnici na most je razpisana začasna služba! Občni zbor »Tržaškega Sokola^ se
pisarja z letno plačo 1600 K.	i ne ho vršil Jntri> amPak dru9° soboto (1ne
Prošnje je uložiti do 15. t. m. na mestni; 9. julija. Tako je odbor ukrenil vsled prošnje magistrat	nekaterih členov, ki povodom binkoštnih pra-
V Postojno! Kakor druga leta, bodo smikov že jutri odidejo iz Trsta, tudi letos na binkoštni ponedeljek vozili za-	Pevsko društvo »Slava* pri sv. Mariji
bavni vlaki z znižano voznino iz Trsta, Kor-1 Magdaleni spodnji priredi koncert s plesom mina, z Reke in iz Ljubljane v Postojno k	15. julij«, kar naj vzamejonaznanjedruga
jamski veselici. Iz Trsta se odpelje vlak dne bratska društva. 4. t. m. ob 8. uri 40 min. ; povratek iz Po-
stojne ob 6. uri 20 min. zvečer. Z voznimi listki, izdanimi za ta zabavni vlak, ni mogoče porabiti poznejšega brzovlaka.
V Benetke. O binkoštnih praznikih bodo
Vesti iz ostale Primorske.
X »Lega« na delu. Pod tem zagla-vjem poroča »Soča«, da si »Lega« zopet za-
vozili v Benetke naslednji parniki avstrijskega ! snuje eao novo gnjezdo v Gorici, in sicer v
Llovda:	uljcj proti Soškemu mostu. Tamkaj napravi
Odhod iz Trsta: v soboto ob polnoči s namveg nov otroški vrtec in je zanj natečaj
i parni kom »Hektor« in v nedeljo ob 8. uri -e razi,jsan> Vidi se torej, da hoče »Lega« z
i zjutraj s parni kom »Grof Wurinbrand«.	• največjo naglico, kar »čez noč« postaviti po-
,,. ,	li«-.	! Povratek iz Benetk: v nedeljo dne 3. i - i-pr n!1: k: se \7 slovenskih otrok
v zaključeni govoru, d. « sme de.egacja z te|jem ljll<bke šole v ulici delPIstri. Edvard«	„,,	u|, pre(1,)oludne s .aruikou, | ^^^ ri e' ki T „roUHuja.e
S. uri zvečer parnikom »grof \\ urmbrand«. že v naprej prodano zakletemu sovražniku ter Cena je ista za obe povratni vožnji in uko že v naprej omadeževano in izgubljeno.
je storila svojo dolžnost, ko se je potegovala genjju Morelliju priznanje ter imenovali asi-za m.»č in upliv države ter odobrila zahteve 8tentkama mestnih otroških vrtcev Olgo skupne vlade ter izrazila želje prebivalstva, j Seghini in Elviro Stefanelli. Veselo znamenje je, da strup, ki razjeda parla- | To je jnnaštvo ! Danes zjutraj je šla mentarizem in ustavo, ni našel mesta v de- po llHc; Carintia neka okoličanka zjerbasom legaoiji. Govornika veseli, da je še mogoče ua	pred raagazi„0m v hiši štev. 7 je
izraziti svoje menenje, ne da bi s tem sprav- I stalo par laški|, g06podičev. Žena je šla po Ijali parlamentarizem v nevarnost in škodili trotoarju na nasprotni strani, mladi gospođici ustavi. Ta vzgled naj bi uplival tudi ua de- pa ^ 'hoteli pokazati svoje — junaštvo s lovanje v parlamentu. Zahvalil je delegacijo tem? (la ^ tja cestc) kri&lli. \;ara šč.ava> za jHnljK»ro in pri zanesljivost ter je zaključil vara š5ava in metilVl lim(>ne vanjo! s trikratnim »hoch !« cesarju.	Da, to je — junaštvo, ako ae možje združu-
De'. T r a u 11 m a n d o r f je zahvalil pred- jej0 v zasram0vanju žene, priproste žene ! To — sednika za nepristransko vodstvo razprav. S jlinagtvu m0remo še le prav ceniti, ako potem j*- bilo zasedanje zaključeno.	mislimo, da je ljudstvo z dežele sploh ne-Sedan nemiklh liberalcev naDn- kako boječe, kadar houi [>o mestnih ulicah, naju. Z včerajšnjem dnem so se zaključile kamo-li v Trstu, kjer ni nikjer varno, da ne
znaša tjekaj in nazaj 12 K, samo tjekaj 8 K, samo iz Benetek v Trst 10 lir ital.
Slovenski stariši ! ne nalagajte si grozne odgovornosti in ne izdajajte svojih otrok v go-Z naših sodišč. Včeraj je bila na tuk. ^>vo pogubo — ne pošiljajte jih v »Legine«
šole!
X O b č n i letni zbor učiteljskega društva za Sežanski okraj bo dne T. junija t. 1. ob 10. uri dopoludne v Sežani. Razpored : 1. Prečita se zapisnik o zborovanju z
deželnem sodišču obsojena ciganka Melina Rosenfeld v 14 dni zapora, ker je ukradla zlatarju Ivanu Benvenuti v Izoli par zlatih uhanov vrednih 52 kron. Zlatarju je manjkalo sicer več zlatenine, v vrednosti kakih
300 kron, a dokazati se je zamoglo samo I <jne marca 1.1. 2. Taj riko vo poročilo o dru-
občinske volitve na Dunaju. Včeraj je volil po novem statutu uvedeni 4. razred, tako imenovana splošua kurija. Vsaki «»kraj je imel izvoliti jednega svetovalca. Tudi včerajšnji dan je prinesel krščanskim socijalistom najsi-jajnejo zmago. Izvoljenih je bilo 18 antise-metov in le dva socijalna demokrata. Včeraj so si sicer stali v ljuti borbi nasproti le krščanski socijalisti in socijalni demokratje, vendar je smeti reči, da včerajšnji poraz je hkratu poraz liberalcev, ki so se bili za to volilno borbo združili z socijalisti in Scho-nererijanci, a vseskupni rezultat letošnjih volitev je pravi Sedan, katastrofa za lil>eralno stranko na Dunaju. Tam, kjer so nekdaj gospodovali neomejeno, bodo imeli sedaj v mestnem zboru le 21 mest ined 154 ! Prebivalstvo prestolnice države je torej najosten-
pade nanje kakov košček — stare kulture ! ! In na tako plaho žensko metati limone in psovke, da, to je najžalostneje — junaštvo!! Da jih le sram ni ! I
— Dobro mu jo je zasolila ! Pišejo nam: V sredo sem sel kupovat neke malenkosti na tukajšnji trg pri rudečem mostu. Ko sem šel mimo naših branjevk, je prišel tja neki la-hončič, kateremu je neka prodajalka ponudila svoje blago z besedo: «Gospod, naj kupijo kaj». Lahončič se je ustavil in rekel: cParle italian, adesso še a Trieste» (Govorite laški, sedaj ste v Trstu !) Žena pa mu je odgovorila povsem hladnokrvno: cGospod — osel, jaz vem, da sem v Trstu, ali vem tudi, da Trst ni v Kalabri ji!!» Lahon jo je popihal — osramočen !
Pa pravijo, da mi izzivamo!!
tatvino omenjenih uhanov, katere je našla poklicana babica dobro skrite pri lepi Melini. Da, na take odjemalce treba paziti!
Xa rešilni postaji so podelili včeraj prvo pomoč: 37- let staremu Avgustu Benet iz ulice Giuliana, katerega je neki drug deček ranil s kamenom, katerega mu je vrgel v sence: in 70-letnemu Matevžu Valkunovictt iz ulice Castaldi, katerega je povozil in ranil neki tovorni voz, ko je krošnjaril v ulici Sv. Antona.
Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 15.1, ob 2. uri popoludne !22*6C°.— Tlakomer ob 7. uri zjutraj 758 8 — Danes plima ob 0"48 predp. in ob 11*04 pop.; oseka ob 5.39 predp. in ob 5.20 popoludne.
Dražbe premičnin. V soboto, dne 2. junija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Sanifc\ št. 15, vino in oprema v zalogi ; v ulici deli' Acquedotto št. 36, pohištvo;
štvenem delovanju. 3. Blagajnikovo poročilo 4. Referat. 5. Volitev delegatov za prih. Za-vezino zborovanje. B. Predlogi. 7. Volitev novega društvenega odbora.
X Z m a g a v Pazin u. Lahko rečemo, da smo v Pazinu izvojevali najlepšo zmago, katere prav nič ne zmanjšuje dejstvo, da večina upravnega sveta za sedaj še ostane v rokah Lahov. Številke oddanih glasov naj govore! Za našo stranko je bilo oddanih v III. razredu 181 in v drugem 32 glasov, skupno 213. Za italijansko stranko: v 3. razred u 101, v 2. 49 in v 1. 8 glasov. 213 : 158 ! Te številke pričajo, da je tudi v mestu samem nad polovico prebivalcev v našem taboru. Ta dokaz je za našo stvar neprecenljive vrednosti, ker temeljito zavrača vse tisto laško slepenje o italijanstvu Pazina, katero so pošiljali v boj proti tamošnjemu hrvatskemu gimnaziju. Kako dobro je to, da jih dejstva sama tako neusmiljeno bijejo po zobeh! Kako da bi jih ne bolelo to! Hrvatje in Slovenci istrski morajo biti res
hvaležni našim [nvjikiun v Pazinu. ki tako modro, taki« previdno in tako premišljeno vodijo našo stvar! Možje so to na svojem mestu.
Vesti iz Kranjske.
*	Slovensko umetniško društvo. Poziv, katerega je izdal odU>r slovenskega umetniškega društva na domače umetnike ra<ii prireditve I. slove n. umetniške razstave v Ljubljani, je imel nepričakovan uspeh. Oglasilo se je — kakor je naznanil na zadnjem jour-fixu društveni tajnik — do-sedaj že '2'2 umetnikov: slikarjev, slikaric, kiparjev, podobarjev in arhitektov: zadnja dva, ki sta w oglasila sama, sta g. akad. slikar Oton Rudolf v Curihu (Švica) in gospod akad. slikar Iv. Šmitek v Petrogradu (Rusija). Umetniki, ki se udeleže razstave, bivajo v Ljubljani, Kamniku, Kropi, Gorici, Celovcu, Marilx»ru, Mozirju, Dunaju, Pragi, Sarajevu, Parizu, Monakovem, Vidmu, Curihu in Petrogradu. Ideja I. slov. umetniške razstave se je še lani marsikomu zdela neiz-vršljiva, danes pa je nje izvršitev že zagotovljena, in razstava se otvori spočetka septembra t. 1. v dvorani »Mestnega »loma«. Ker pa je treba društvu gmotne podpore, se je obrnil društveni odbor potom časopisja in posebnih vabil do vseli znanih rodoljubov in rodoljubk. da pristopijo k društvu kakor redni ali kakor podporni členi. Želeti je, da podpirajo društvo v njegovem kulturnoprevaž-nem delovanju Slovenke in Slovenci v čim največjem številu. Šele v I. umetniški razstavi stopijo naši umetniki pred najširšo javnost ter dokumentirajo, da se smejo postaviti v eno vrsto z drugimi umetniki slovanskega juga. Člene sprejema društveni blagajnik: g. ravnatelj »Glasbene Matice«, Fr. Gerbič v Ljubljani.
*	D ie \V a c h t a m R h e i n v L j u b-ljani. Pišejo nam: Pred kratkim smo se zgražali, ker so v Mariboru dijaki peli »die \Vacbt am Rhein«. Xo, sedaj pa se je isto zgodilo v Ljubljani : in to le s tem razločkom, da so bili dotični dijaki rodom — Slovenci. Odločno protestujemo proti takemu izzivanju, ker sicer bi bili prisiljeni imenovati njih imena in posledice, kdo bi jih trpel ? !
*	Zopet slovenski ulični napisi v Ljubljani. Kakor znano, seje mestna občina ljubljanska pritožila zoper odlok r. kr. deželne vlade kranjske, s katerim je le-ta prepovedala sam oslove nske ulične napise v Ljubljani ter naročila, da se morajo nabiti povsod, brez vsake izjeme, dvojezični.
No, sedaj je vso stvar visoko e. k. ministerstvo za notranje stvari rešilo in odločilo, da morajo biti napisi dvojezični ! ! — Seveda !!
Upajmo, da upravno sodišče zavrže le-ta ukrep: kajti uverjeni smo, da se mestna občina ljubljanska pritoži proti taki razsodbi!
*	Kdo je poslal podgane*.' ♦Slovenski Narod* pripoveduje nastopno mično dogodbioo :
Gospod X. v Šiški in {»osestnik Y. v Ljubljani sta dobila nedavno vsaki po jeden zaboj, v katerem so bile mrtve — podgane. Na o<]pošiljalnih listih sta bili podpisani imeni N-a, oziroma V-a. Gospod X je mislil, da mu je jH»slal podgane podpisani gospod ta pa je zopet mislil, da mu je |>oslal mrhovino gosp. X. V svoji jezi je pisal N. namišljenemu «>djM.šiljatelju V.-u na odprti dopisnici več žaljivih besed, zato ga je gosp. \ . tožil. Na razpravi pa se je izkazalo, da sta oba žrtvi tretjega, a neznanega hudomušneža, ki je jM»slal hkratu obema jednak zaboj z jednako vsebino. X. je bil radi žaljenja obsojen na H> dnij zapora. Na vsklični razpravi pa se mu je kazen znižala na 10 kron. Vzlic temu pa je se vedno nerešeno vprašanje : kdo je poslal podgane? X. in V. imata baje že nekoga na sumu.
*	Premembe v politični upravi na Kranjskem. Okr. glavarstvu v Novem inestu pri deljeni komisar dr. K. Stadler je poklican v trgovinsko ministerstvo, konceptni praktikant L. Grasselli je prideljen novomeškemu okr. glavarstvu, I. Vrtačuik pa okr. glavarstvu za ljubljansko okolico.
*	Šentjanški rudnik na Dolenjskem, ki je bil doslej last gospoda Josipa Pavlina, je kupilo sedaj, kakor poroča »Slov. Narod«. društvo ljubljansk h, tržaških in dunajskih kapitalistov. V tem društvu je mej drugimi tudi tovarnar Dreher. To društvo hoče napraviti železnico iz 8t Janža do Trebnjega in osnovati v šentjanski dolini veliko iudiistrijalno podjetje.
Vesti iz Štajerske.
—	<Merk«r» v Celju. Ker je najvišje sodišče odklonilo registrovanje zadruge Merkur, je g. Peter Majdič, posestnik paromlina v Celju v lastno režijo prevzel omenjeno trgovino z železom pod naslovom : Peter Majd i č, trgovina z železom »Merkur*. Naj bi sedaj ne bilo na vsem Slovenskem narodnega trgovca, ki bi svoja naročila »en gros» prejemal od drugod, nego iz slovenske tvrdke «Merkur* v Celju. Začnimo že enkrat dosledno in neizprosno vršiti toli pomembno slovansko geslo: Svoji k svojim !
—	Imenovanje slovenskega šolskega nadzornika za Spodnji Štajer je glasom »Grazer Tagblatta* baje gotova stvar. Seveda graški list kar besni vsled tega ter kliče ogenj in žveplo na one, ki so zakrivili to strašno «krivico» nad nemškim mesom. Ubogi nemški nacijonalci! V «ajfru» za velikonemško idejo jim je šla pamet ne ve se kam.
—	Velika Slomšekova slav-nost v Grajeni pri Ptuju se bo vršila na binkoštni ponedeljek, 4. junija t. 1., na vrtu gostilničarja Jaueza Gregorca popoludne po večernicah. Slavnostni govor bo imel g. prof. dr. Medved iz Maribora. Pevske točke bo izvajalo «Slov. pevsko društvo» s sede-
1 žem v Ptuju pod osebnim vodstvom predsednika. občečislanega baritonista g. dr. B. Stuhca, zdravnika v Ptuju. Sodelovanje na petju sta obljubili tudi izborni znani pevki i sestri gdč. M. in A. Stupca od Sv. Marka. Slavnost bo torej nudila obilo čistega veselja in lepega umetniškega užitka.
—	Doba p r u s a š k i h p 1 a v i c v Celju se je začela na dan sv. Urbana. Vse,
Johannesburg: potem je prišel k njemu poveljnik ter ga prosil, da odloži vhod v me-; sto za 24. tir, ker tla je tamkaj še mnogo I oboroženih Boercev. Roberta je privolil v to, ker je hotel preprečiti vsaki nemir v mestu in ker je bilo na hribih okolo Johannesburga 1 še mnogo boerskih čet, katere jc trebalo prej ! odstraniti.
_
i
Trgovina in promet
Denarni trir.
Na javnem dunajskem trgu je včeraj cena denarju zopet poskočila ter so znašali stavki za bančne akccpte prve vrste 43/„ do 47/i,;°/o- V Berolinu je ostal zasebni diskont nespremeujen, t. j. 4A/8°/0. Na glavnem zavodu avstro-ogerske banke so sc potrebščine vsled ultima pojavile v veči meri ter je bilo lovčanka«) začne hvaliti »dobrodelne« namene yl()g za o|folo 10 miiijonov kron proti zapad-
društva, katero deluje na to, da slo ven- |logtim v zneskn 2 milijonov kron. ske kmete izrine z domače zem- Cesarja Ferdinanda severna železniea. ljc!« Da, da: Slovenci iz tega zopet lahko j Občni zbor tega društva je odobril pred-spoznamo — pri čem da smo z dobrohot- j ,ogd upravnega sveta. Kupon za julij se nostjo slavne birokracije.	zamenjaval po 109 gl.
--Trgovci z vinom o vinski »klauzuli.*
Zveza avstrijskih trgovcev z vinom je te dni poslala trgovinskemu ministru pl. Callu odposlanstvo, ki mu je izročilo spomenico o
odl>orovo. d) Volitev jednega odbornika in jednega namestnika, e) Slučajnosti.
B Zabavni del.
Lokal: «Zum Magistrat*, I. Lichten-felsgasse 1.
Začetek: točno ob l/2 8. uri zvečer.
Slovanski gostje, dobro došli!
Vesti iz Koroške.
Za »Sud m ar ko« so priredili dne 25. in 26. maja v celovškem gledališču »dobrodelni« predstavi. Seveda je nemško novinstvo delalo za ti predstavi reklamo na vse kri pije, češ: »z ozirom na dobrodelne svrhe, za katerimi stremi to društvo«. »Mir« piše na to: »Res, samo to nam je še manjkalo, da uradni list (pisala je namreč tako tudi uradna »Ce-
Brzojavna poročila.
Občinske volitve na Dunaju.
DUNAJ 31. m. m. (K. B.) Na današ- • nekaterih važnih vprašanjih, ki se tičejo vi-njih volitvah v 4. volilnem razredu je bilo narstva. Trgovci z vinom stojijo glede uvozne
carine na italijanska vina na povsem drugem stališču nego vinogradniki sami. Isti zagovarjajo nadaljevanje vinske «klavzule® v sedanjem obsegu, to pa z ozirom na potrošnjo
voljenih 18 krščanskih socijalistov in 2 socijalna demokrata.
Kriza v španjskem ministerstvn. MADRID 31. m. m. (K. B.) Minister-ski svčt brani, da bi kraljica-vladarica spre- i v na^i monarhiji in na izvoz iz iste. Carin-jela neko odposlanstvo trgovcev, ter hoče s : gfce olajšave glede italijanskega vina bi naj tega napraviti kabinetno vprašanje. Tukaj i ostale v veljavi dotlej, dokler se naše domače mnogo govorijo o tej stvari.	vinarstvo ne povzdigne na tako stopinjo, da
Položaj na Kitajskem.	|,o lahko zadostovalo glede količine in ka-
kar nemškega ali nemškutarskega v Celju	LONDON 31. m. m. (K. B.) List: pri- kovo8t; vina. V to svrho naj bi se ustanovila
leze in in gre, nosi sedaj plavice. Ta doba kujejo brzojavko iz Shanghaja, da je ki- neka prehodna doba: carinske olajšave naj ! — plevela - vzravnava med celjskim Nem- j tajska v,ada izdala n»re«lbo> 5 kate™ Potl bi se lahko vSaki čas odpovedale. Proti ob-štvom vse socijalne razlike, premostuje pre-!smrtno kaznij° Prepoveduje zvezo bokserjev. |^mu znižanju carine na vino seje to odpo-i pade mej čevljarskimi paglavci in velikimi	StudiJ*	atašejev.	slanstvo seveda dosledno tudi izreklo, ker bi
glavami * la dr. Jabornegg, mej mladimi | CARIGRAD 31. m. m. (K. B.) \ est, se nam v takem slučaju bilo bati tudi kon-nemškimi vestalkami in starimi nedevicami da 80 Pranja raznih vojnih ataščjev po kurence francozov.
- v tej srečni dobi je vse edino, vse jed- Evr°Pl ,n AzlJ' V zvezi med ^ Je nere"	verjamemo, da trgovcem italijansko
nako, vse živi v znamenju - plevela. OWna' Tlldl ni res> da Je to letovanje spro- vino ogaja. Take »pančarije«, kakor so z vsakem koraku se sedaj celjskim Slovencem Iž,la NemČi>- NlWSe ne	da bi na ! istim običajne, niso lahko mogoče pri doma-
' izzivalno bleste pod nos pr^ke plavice, Nem- P«*11^ rez«ltat»v	letovanj predlagal 6ih vinih. I„ če se kdo pritoži zaradi ka-
škutarjem pa se srce smeje zmagonosno ter tUrški vladi ref"rrae-	kovosti. pa nam porečejo: Kaj hočete, je pač
drhti veselja, češ: ha, »bindišarji«, sedaj nas jioglejte, sedaj vam pa sapa uhaja, kaj! — Hm, in malo čudna je res ta |>oletna — ma-škarada.
— Protizakonito naklado je po
biral graški magistra t od denaturaliziranega |' i » . .
špirita, m sicer i -
je pa po urz. za............. .	_________(
i prepovedana in ker je tudi dežela uložila na- kHžar ->e d°biI "kaZ' da	V Tientsi" ! v znesku 40.000 K serija 188 št. 33, tretji
v rezultatov teh turški vladi reforme.
Kriza v japonskem ministerstvu. Koreja | laško vino! Ta nesrečna klavzula! — Vpra-in Kitaj.	sanje je le, kdo ima odloČiti v tej stvari :
VOKOHAMA 31. m. in. (K. B.) »Reu-j au nekoliko vinskih zidov ali pa združeni i ter* javlja: Ker so liberalci zahtevali, da se j producenti iu konsumenti. jim odstopi nekaj sedežev v kabinetu, odstopi	Izžrebane srečke,
bržkone vse ministerstvo. Položaj na Koreji	O današnjem žrebanju državnih srečk z
znesku lobitek
igistra t od denaturaliziranega |	i	J	J
po K 8.80 na hI. Ta naklada baje ze,<5 resen- Novinstvo zahteva, da Ja- ]eta 1.S64 je dobila glavni dobitek v z
akonu od leto 1890. odločno I P°nska vzdrži svo' llPliv na Koreji. Japonski 300.000 K serija 787 št. 5, drugi d<
klado na d ena tu rali žira ni špirit, vložili so gra-
proti tolikim nakla-
Meksiko in Nemčija.
MEKSIKO 31. m. m. {K. B.)
i so prav za prav tudi protizakonite, >ednik ^iaz je včeraj sprejel novega nem- 3344 št. 55, po 40 , na finančno oblast. Ta je vso stvar'ške^ P<»^nika pl. Hevkinga Predsednik ; serija 1503 št. 62;
| dobitek serija 3419 št. 7S. Nadalje so dobile po 10.000 K serija 3293 št. 12 in serija
4000 K serija 64<j št. 53 in
k) 2000 K serija 18* 3B<il
ški trgovci in obrtniki	"	, ai^^^.ivv/ .^i. m.	I ied
dam, k
pritožbo na nnančno oblast. I a je ____
preiskala, ugodila pritožbi ter magistratu pre-nosil P«delJeoi m» Pruski red ter > &>- \ štev. 47, serija 3344 štev. 48 ,n ser.ja povedala še dalje pobira* to naklado. Ob |voril Prisr5no ° 8talaem Pr:Jate,Mvu med štev. 43.
enem Pa je zaukazala, da mora graška ob- Nemčijo in Meksiko.	| O današnjem žrebanju turških srečk je
čina povrniti vso naklado, kolikor jo je na- j	Nemiri Turškem.	t,ol>ila glavni dobitek v znesku 300.000
'brala dozdaj, to se pravi 30.000 K. To se-i CARIGRAD 31. m. m. (K. B.) »Agence | fnmkov št. 1,254.531, drugi dobitek v zne-j veda ni posebno razveseljivo za graški , de Constantinople« pravi, da so vesti fran-! akll 25.000 frankov št. 1,057.t»02. Po 10.000
coskih listov o nemirih v Djakovi in Vanu ! iVank«»v so in vest nekega nemškega lista o izgredih v Sertu popolnoma neosnovane.	|
Vojna v jušni Afriki. Predsednik Kriiger ujet l
LONDON 31. (K. B.) Lord
magistrat in občinski svet je tudi vložil utok, j a vspeh je jako negotov.
Razne vesti.
Nesmrtni glasovi. Dunajska akademija j	Koberts
- r	c-- i* t:., brzojavi ja danes iz Johannesburga: Angležke
znanosti ustanovi tonograneni arhiv, o po- i J J	• ®	°
. .	, j l-i- i -- „ s: čete so ravnokar zasedle Johannesbure. Na
mt»cjo istega ne bodo velikani človeštva zi- i	.
..	^ . ,	i .. i i ]•! I vladnih i>oslopjih so razvite angležke zastave,
veli v potomstvu le po svoph knjigah, delih, i	1 lJ	... . .
dobile številke415.739 in G05.38S
OBUVALA!
PEPI KRAŠEVEC
pri certvl sy. Petra (Piazza Rosario pod IjadsKo šalo)
Pravijo, da so Angleži ujeli pri Pretoriji predsednika Krugerja.
Boerci se umikajo izpred Pretorije.
PRETORIJA 31. m. m. (K. B.) »Reu-ter« javlja: Vse čete so se umaknile iz trdnja-
ampak bodo lahko govorili v živi besedi veke
in veke. Kajti besedo, enkrat govorjeno v
čudežni stroj, je mogoče ponoviti kedar-koli,
dokler so dotični valjčki nepoškodovani.
Arhiv bo razdeljen v Lri oddelke: V
. ] . .......	vice okolo Pretorije.
prvem bodo zastopani vsi jeziki m vsa na- j	J
, , - ...	i-1	Oenerai Hnnter v Oevdorpu.
recia evropska, kakor ah govorijo narodi	* r
,	: , ... ... . ... LONDON 31. m. m. (K. B.) Kakor
koneem našega veka, in najvažnejši jeziki j	*
^ ... , ,	„	j	i i n i javila »Dailv Mail« včeraj iz Vrvburga, je
ostalih delov »veta. \ drugem oddelku bode , ~	*	.	J	...
zastopana scnlobna godba ; v tretjem pa go-
priporoea svojo
bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naročbe se izvrše v tistem »lnevu. Odpošiljatev je poštnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z najveejo natanjenostjo in topnostjo po konkurenčnih eennh.
Za mnogobrojne naročbe se priporoča
Josip StantiČ
Čevlj. mojster
vori in glasovi naših velikanov na duhu v obče.
Odsek učenjakov se bavi z vprašanjem o ureditvi arhiva ter z vprašanjem, kateri sestav fonografa treba uporabiti.
Akad. društvo »Slovenija« na Dunaju
priredi v soboto dne 2. junija t. 1. svoj II. redni občui zbor e sledečim vsporedom:
»Borza in nje pomen v narodnem gospodarstvu* : prida va cand. i ur. A. Božič.
A a) Čitanje zapisnika, b) Čitanje zapisnika bratsk. društva »Triglav«, c) Poročilo
60
general Hunter prispel v Gevdorp, od Lichtenburga proti vzhodu.
Bitka pri Johannesburgit.
LONDON 31. (K. B.) Brzojavka lorda Robertsa javlja sinoči iz Germistona, da se je včerajšnje lutke v prvi vrsti udeležila ko- j Iona H a m i 1 t o n o v a, ki je operirala na zapadu od Johannesburga ter podpirala konjenico generala F r e n c h a, ki je napredovala na cesti, ki vodi proti severu v bližino Pretorije.
Uhod Angležev v Johannesburg.
LONDON 31. m. m. (K. B.) Kakor javlja lord Roberts iz Germistona dne 30. maja je poslal zjutraj pogajalca (parlamentčrja) v
Trgovinske vesti.
Budimpešta 1. Pšenica za juni K. 7 .">1 do 7"'»4 Pšenica za oktober K. 8.07 do s.O*> Rž za maj K. —-— do —*—Rž za oktol>er K. 71 o do7*li> Koruza za maj K. 4*90 do 492 Koruza za juli K. 5,.r»8 do 5.59 Oves za maj K. —*— do —.— Oves za oktober K. 5* 15 5*lt».
Pšenica : ponudbe majhne, jk>v praše vanje omejeno, zelo mirno. Prodaja nekaj tisoč- ne- j spremenjene. Vreme: dež.
Hainhiirsr 1. I rg za kavo. Santosgood average /.a maj 38.50, za september 39*25 za december 39*75 za marc 40*25 Denar.
Havre 1. Kava Santoe good averaga za maj 50 kir. frankov 45.75, za september 50 k frankov 40.75.
V sredo 30. maja
se je odprlo
Na prodaj
Dunajska borza dne 1. maja.
. če raj
Državni d«»Ig v papirju 97.95 „	v srebru 97.55
Avstrijska renta v zlatu 116.75 _ kronali 4°/0 96.40
Kreditne akcije L#ondon 10 I>sr. . 20 mark Napoleoni . 100 italijanshih lir Cikini ....
716*50 242.20 23.67 19.27 90.70 11.34
•lanen
98.— 97.80 116 25 95.15 712.25 242.20 23.67 19.27 90.65 11.33
je po zmerni ceni v krasnem položaji na Greti ob cesti na Prosek ležeče posestvo (kampanja) s hišo, gospodarskimi poslopji, vrtom, travnikom in vinogradom s površjem 5768D sežnjev Slovenski kupci imajo prednost; mešetar j i so izključeni; natanjčnejša pojasnila daje upravništvo «Edinosti*»

Kwizdov Korneuburski prašek za krmljenje živine
Veterinarno - dijetetično sredstvo za konje, govedo in ovce. Rabljen skoro nO let že v mnogih hlevih, kedar živimi noće rada jesti, kedar slabo prehavlja v zboljšanje in pomno-žitev redilnosti mleka pri kravah.
Cena V, škatljica kron 140. '/2 Jkat-ljice 70 štor. Pristen je le «=e zraven stoječo varnostno znamko ter je na prodaj v vseh lekarnah in drogerijah Glavna zaloga
Fran Ivan Kwizda,
c. kr. avstr. ogerski. kralj, rumunski In knežje bolgarski dvorni zalagatelj. Okrožni lekarnar, Kornenburg ^ pri Dunaju
Domača obrt!
V najem.
Dve lepo urejene sobe, vsaka za-se, ena z prostim uhodom se oddajo pri slovenski rodi »ini. Uliea Farueto št. 12, I. nadstr. Na željo tu<li hrana.
V Lonjerju
se odpre za hinkoštne praznike, kakor pred leti, osmica pri Pusarji. Točilo se bo pristno odmace vino.
Oh glavni cesti Ribnica-Kočevje.
oh vodi ležeča
nova enonadstropna hiša
z vrtom. K) minut od tr^a Ribnice oddaljena. se odda. v na jem ali pa tudi prodii.
V hisi se nahaja sedaj gostilna. Ponudbe sprejema uprava ^Edinosti.«
Velika zaloga
raznovrstnega po-
hištva, zal aga tel ja tržaških prekupcev iz Solkanu
Antona Černigoj
se nahaja v Trstu, Via di Piazza vecchia (Rosario) Št. 1. (hiša Marenci) na desni strani cerkve sv. Petra.
Svoji k svojim!
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
"Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Zaloga pohištva /.a jedilnice, spalnice in spre-jeniilice, žiuiuie iu peresuic, ogledal iu železnih bi a taj n. po cenah, da se ni bati konkurence.
Za binkoštne praznike !
Ulica Giulia 35 ZemljiŠČO na serpentini ulica Kandler
Javna zabavišča
Telita umetna razstava poinčljiva za mlm. Potovanje okoli sveta v 30 mulah.
Zadnje novosti: Bljuvanje ognjeuika Vezuva pri Nnpolju, angleško bureka vojna, potopi na morju in različne katastrofe na suhem, spomeniki, zgodovinske
palače, sveta zemlja, Turki v Jeruzalem itd. itd. Karuselj, šaljiva strelišča, fotografiranje in druge priredbe, S katerimi se zamore vsaka oseba zabavati z malim denarjem.
Odprto od 8. predp. do 9. zvečer. Samo za nekoliko dni!	Darila v d o b e vsi!
Stanovanje v Rojanu
če mogoče z malim vrtom, išče mala slovenska družina. Ponudbe na upravo »Edinosti.«
Naznanilo.
Posojilnica in hranilnica v Kopru se preseli s 1. junijem t. 1. v ulico svetega Blaža hšt. 338., v tisto hišo namreč, v kateri je že bila pred nekaterimi leti.
■ ■ ■ -
■ ■ ♦ ■
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, i d:i sem o<lj>t*l
novo podružnico
svoje trgovine z jestvinami
in sicer v ulici FarnetO Št. 8. V* zalogi imam vsakovrstne moke, riž, sladkor, kavo in vsega česar potrebuje hišna gospodinja. \ vbilni obisk so toplo priporoča z vsem spoštovanjem udaiii
Alojzij Vesel.
51
Dr. Rosa Balsam
• ——u
Praško domače zdravilo
■••I iz letarne B. Fraper-ja v Pragi
je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z
redno uporabo istega se prebavljanje krepi
in ohrani.
Velika steklenica 1 gld.. mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
[varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno po-lo/eno varstveno znamko.
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane ciste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
Si
Glavna zaloga:
Leiarna B. Fraper-ja c. in kr. flvornep zalaptelja „pri črnem orln'
Praga, Malastran, ogel Spornerjeve uiice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: Luciani, E. Leitenhurg, P P. Prendini. S. Scrravallo, A. Suttina, C. Zanetti, A. Praxmarer.
Za bolne na želodcu !
Vsakemu, kateri -i nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjem ali s prenapolnenjem želodca, z vživanjem poman kij i vih, težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil ali z nerednim življenjem kakor n. pr.
želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljenje
ali zasliženje
priporoča se dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanj*, je že izza več let preskuseno. To
zdravilo je znano
prebavno in kričistilno sredstvo
Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino.
A To zeliično vino je sestavljeno od ixvrstnih, zdravilnomočnili zellič in dobrim vinom, Q
O jači in oživlja cel prebavni sistem človeka, ne da bi isto bilo čistilo. Zeliično vino od-i stranjoje vse nerednosti v krvnih ceveh, čisti kri vseh pokvarjenih tvarin, ki provxro- V 0	čaj o bolezni in deluje vspeino novo napravo zdrave krvi.	Q
S pravočasno poral»o zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slaliosti že v kali. Ne smemo teclaj pozabiti, dati prednost porabi teira vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedljivimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, rez a vica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih i zastarelih i bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnim pitju tega vina.
Zapiranje človeške potrebe bitje srca, nespanje in tudi strmenje krvi v jetrah. vranici in sistemu vratnih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstranjajo se_9e zeliščnim vinom hitro in voljno. Zeliično vino odpravlja vsako neprebavo. podeljuje prebavnemu zistemu povzdigo in odstranja iz želodca in črev /. lalikim čistilom človeka vse ničvredne tvarine.
Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi, oslabljenje
navadne posledice nlabe prebave, pomankljivega naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter.
Pri popolnem pomankanju volje do jedi. pod nervoznem zbeganjem in otoinostjo kakor tudi pogosti glavoboli in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje.
Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svežo vspoubujo.	Zeliščno vino podeljuje človeku
voljo <lo jedi, pospešuje prebavo in redivo, vspodb-.ja močno menjavo snovi, povspežuje in izboljšuje tvar-jenje krvi, olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo iivljenje. To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma.
Zeliično vino prodaja se v steklenicah po 1 g)<l. .">0 nvč. in '2 gld. v lekarnah v Trstu. Sežani. Miljah. Kopni, izoli, Piranu. Tržiču. Ogleju, Lervinjauii. Ronkah, Vipavi, Ajdovščini. Postojni. Gradišči. Krmimi. Gorici. 1'magu. Bujah. Buzetu. Opatiji, na Keki. Krku. Cresu. Malem Lošinju. Labinju. Pa-ziuu. Motovunu. Vižinadi, JStaremgradu, Poreču. Rovinju. Vodnjanu, Pulju, Portogruaro, Trevižu, Vidmu, Benetkah itd. kakor tudi v lekarnah po celej Avstro-Ogerskej in sosednih deželah.
Tudi razpošiljajo: lekarne v Trstu Piazza grande it. 3 Vi« Nuova ftt. 27 in Via del Pešce po :» ali več stekleuie zeliščnega vina po originalni ceni po vsej Avstro-Ogerskej poštnine in zaboja prosto.
Svari se pred ponarejanjem!
Zahteva naj se izrečn
_Hubert Ullrich-ovo	Zeliščno vino.__
Moje zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ampak sestoji iz: Malaga vina 450,0. vinskega špirita 100,0, glicerina i 00.0, rudečega vina 240.0. jerebičnega soka 150,0, črešnjevepa soka 320,0, mane 30,0, koprive, janeža. omanovih korenik. amerikanskega lapuha, lecjanovih in kolmežnih korenik vsacega po 10,0. Te tvarine
naj se pomešajo.
Prva tržaška tovarna
aparatov za nabavljanje plina acetilena
premovana se srebrno kolajno na mejnarodni razstavi v Budimpešti 1899.
tvrdke ROCCO & C. v ulici Sanita it. 9.
Autorizovani instala terji p! i n a, vode in plina acetilen.
Aparat na acetilne od Josipa Rocco, patentiran v Avstro-Ogerski je absolutno najbolj praktičen in gotov, lahko rabljiv, ne eksplodira, vspre-jet od različnih za-v uro valnih društev Vsprejemajo se vsakovrstne kompletne naprave za hiše, restavracije. gledališča in mesta pod najugodnejšimi pogoji
Velika zaloga
uujtioljega
apnenega kisleca,
katerega kilogram daje 300 litr. plina.
Velik izbor
svetilnic
i n i>ripu(lkov
za razsvetljavo.
SPECIJALITETA: CESTNE SVETILNICE
„ACETILEN"
na 1 ali 2 plamena brez dovoda plina I priprave za dvorce [vile], kijoske in mala mesta).
Vsprejemajo se dela za instalacije in popravljanje vodovodov.
Pisarna in zaloga	Delavnice
uliei Sauita št v. 11.	v uliei S. Oiorgio
(Uhod Via Porporellaj
il^ Ceniki in prospekli brezplačno in franko.

O
(S
>
x
•ji
bC
X

L = -
= tc
•ji