; List 51. " -S ' Tečaj L I ne I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld! 75 kr. in za četrt leta 90 kr pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld po Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo. v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani 16. decembra 1892 Delajmo za slogo T u SY. Cirila in Metoda" in dal ukor duhovnikoma, ki govorita po shodih te družbe. ' ^ Seveda boje nego z duhovsko gospodsko je pa naš li«t imel s posvetnimi nasprotniki. Velika večina duhovščine na Slovenskem • je od nekdaj bila narodnti in pr sti seveda slovenski more ponašati s ^uhovščijie. Pa tudi višja duhovščina ni delala mnogo ovir našim odnim težnjam zlasti začetku n No tesno zvezane z duševnim Pri njih so^j^e^ali iH^Jfi^^^^el^^ejo najodličnejši :e" so pa bile tudi vedno ojem slovenskega naroda. rodo- ovornike naših smo teženj in pospeševatelie slovenskega ljubje človek odrekati more narodnega razvoja. Kdo se ne spominja pokojnih kne^o- . Drugače je pa bilo mej razumništvom. Tukaj jih škofov m posvetnimi dostojanstveniki tem dolgem času so se pa držale starega venskega programa za vero, dom Nikdo jim ne more dokazati, da so kdaj za pičico stopile od svojega programa. Da so v tem dolgem času imele tudpanogo nasprotnikov, je lahko umeti. Imele so nasprotnikov pa bilo vedno jako mnogo, ki so hudo nasprotovali našemu narodu. Hudih bojev je bilo treba, predno si je slovenščini priborilo nekaj veljave v teh krogih. ima gotovo veliko zaslug da je slovenski teh krogih danes vendar nekoliko čislan temveč Budil je odno zavest ob časih, ko se domačem taborii. Sovražili odločno boril vsakemu kdor kratil pravice našemu narodu Pr tem ni delal nobene omikanec sramoval biti Slovenec. Programa, katerega so se „Novice" držale pol stoletja, držati se hočejo tudi zanaprej. Pred vsem bodo pa agovarjale sloge mej „Slovenci" in to s tem večjo odločnostjo, čim bolj se bode delalo, bodi si od te ali one azlike trani je dotičnik tega ali onega stanu. In baš v so se „Novice" odlikovale od drugih listov, da se kdar niso bale povedati resnice govarjale vero. azdor zaradi veliko vedno Svatopolkovo kraljestvo kraljevina, srb^o bodemo složni stvo Slovani sedemindvajsetimi branile gdnost ki je tedaj še imela šolstvo v rokah. zagovarjali nam tudi očita odločnostjo nimamo no- visoko je sodelavci benega vpliva. Da nismo tako brez vpliva, kakor bi ne-duhovščino, imel kateri radi, nam pač najbolje dokazuje to, da se nekateri odlične zaradi njemu vendar svojimi nikdar tako adi zaganjajo v nas načelo, da se mora hvaliti vse, kar pride iz ško fijske pisarne. Baš v tem se je on ločil od nekaternikov ki dandanes radi ponašajo, da |ie pa ne more želeti razporov mej Slovenci. Tukaj se ne gre m se drže Bleiweisovega sklicevati na to, da so borbe tudi pri druzih narodnostih programa, ali niso imeli ostre besede za koroškega knezo- To je resnica. Nemci, Francozi, Lahi si lahko dovoljujejo škofa, ko se je jako nelaskavo izrazil o delovanji „Družbe „luksus" strankarskih bojev, ker je njih narodnost že 116 ff zagotovljena in • # ne preti nobena nevarnost. Drugače nam ostanejo v novem letu zvesti in nam pridobe še je pa pri nas, ko se moramo še boriti za narodni ob- novih, ker tako bodemo mogli zadoščati stanek. svoji nalogi, je nam sedaj bolj potrebna kakor kadar koli, ker brez sloge ne bodemo na- delati za slogo mej Slovenci, ki predovali, temveč le nazadovali. Sloge nam je treba v bodemo mi tudi zanaprej zagovarjali tudi političnem, pa tudi gospodarskem delovanji. Jedino če vero, je naravno. Naš list je vedno zagovarjal versko bodemo složni, utegnemo, kdaj zares biti gospodarji na šolo, samo da se vpelje v taki obliki, da bode naši na- svoji zemlji, drugače bodemo pa le tujcem robovali. rodnosti v korist. Za tako šolo bi se dale pridobiti gotovo vse slovenske stranke. Vsaj se je na shodu slo Nekaj v pojasnilo. venskih poslancev pred dvema letoma v Ljubljani bilo 75 Slovenec" jednoglasno sklenilo, potegovati se za versko šolo in tudi deželnem zboru so vse slovenske stranke brez razlike e izrekle za versko šolo. To so fakta, katerih nikdo nedavno nam očital. zakaj nismo mi zagovarjali škofa, Na to se pa nam I pe izreKie za versKo soio. lo so laKta, Katerin niKao zdi potrebno dati nekatera pojasnila, da se morda ne ^^orekati ne more. Iz tega je vidno, da je sprava mej bode od kake strani naše postopanje napak presojevalo. nekatera pojasnila, da morda Slovenci mogoča, da se le resno hrepeni ponji in da- bi Naši čitatelji se gotovo spominjajo. da smo mi večkrat r taka sprava ne bila le naši narodnosti, temveč tudi veri grajali nedostojno pisavo naših listov in osebne napade, I v korist. Samo bodemo prišli sloge vedno gledati. Ifako kakega časniškeg • v anka isca roglasiti nasprotnika katoliške cerkv in Bog ve kaj. še vse, in to zlasti na znan ne baš pošten način, da se iz celote iztrga nekaj stavkov, ki imajo sami smo pač obsojali tudi napade na škofa. nekaterih _ posebnih stvarij, se pa mi zaradi tega ismo mogli o njih izreči, ker nam večkrat niso bile v oliko znane, da bi mogli govoriti o njih, in smo torej čakali, da se dragod pojasnijo, ali večkrat so tako motne ostale. t drugačen pomen nego v celoti. je pa posebno sedaj treba mej Slovenci, ko govorimo Najprej je „Slovenski Narod očital da se je škof mej Nemci začel razširjati nauk, da je dolžnost izrazil proti pravosodnemu ministru grofu Schönbornu, rijskih državnikov ponemčiti Slovence in Čehe i in ko da se koroška narečja tako razlikujejo od pismene slo vidimo, da zlasti na Koroškem nekateri po tem nasvetu. že treba resno venščine, da slovenski Korošci še slovenske propovedi ne razumejo. To je pravil sam minister dvema slovenskima da in se zjedinjeno upiramo poslancema. Vsakdo bode priznal, da je stvar bila precej tujemu sovražniku. Nikakor tudi ne smemo puščati izpred .čudna. Misliti ni lahko. da minister lagal, dvema oči, da se na Dunaji utegnejo vsak čas stvari na slabše jslovenskima poslancema pa tudi moramo verjeti. Vsekako « obrniti. Levica je sedaj zares nekako poražena, ali groftlje tukaj bilo treba pojasnila. „Slovenec" je tedaj zares Taaffe nima večine in kdo ve, če ne bode prisiljen se škofa opravičeval, ali iz njegovega zagovarjanja se vendar pogajati z levičarji in poslednji g^ bodo zahtevali od vse prav jasno posneti ne da, kako je bila stvar, njega, da naj podpira posebno njih težnje proti Slovencem, venec" Slo Če pomislimo, kako postopajo nekateri uradniki na Ko oškem proti Slovencem, se že nam dozdeva, je ^ je govoril nekako trdil, da je škof bil prepričan, da za koroške Slovence. da imajo povedanega, ker. je vse odvisno tem od pa ni nic subjektivnega koroškim Slovencem v kongt kake posebne navode, da naj gledajo, da se ohranijo mej mnenja škofovega, kaj je oroškimi Slovenci nemške ljudske šole in nemško urado- Nam se dozdeva, da bi bilo najumestneje, da je „Slovenec* vanje. Vidno je, da živimo v jako resnih časih, ko se povedal naravnost, škof je govoril tako in tako, vsaj ima deluje z veliko silo in še večjo zvijačo proti naši narod- on vendar lepšo priliko izvedeti, kako je stvar, kakor in da bode treba velike energije in delavnosti, kateri koli drugi list. Če potem v tem_ vsem pa sloge adi tega bode naš list tudi v ubijale veliko besed, se jim novem letu zagovarjal slogo, in vabi vse tiste, katerim zameriti. pozneje v deželnem zboru poslanec Klun v je mar obstanek našega naroda, naj razširjajo naš list, škofovem imenu precej jasneje razložil stvar in trdil, da minister Schönborn škofa razumel ni. Gospoda kano- nekako zadoščala, če tudi se dobe da se ž njim razširja spoznanje potrebne sloge mej Slovenci. Naši čitatelji so lahko sami presodili, da smo v nika Kluna izjava \ pretečenem letu vedno vse dogodke nepristranski presojali ljudje, mislijo, da skoro ni mogoče, da bi se bil škof in imeli vedno interese našega naroda pred očmi, da tako nejasno izrazil da ga bil grof Schönbor napak civalo postopanja najboljši dokaz opetovalni poziv se f ■» razumel. Kakor rečeno, nam Klunova izjava zado'Ica smo jo tudi zabeležili v poročilu o deželnem zboru. in Usojamo si pa vendar o tej izjavi imeti neki po- popolnosti . Zatorej našega dotičnega članka priobčiti v mislek. Prišla je malo prepozno. Stvar bi se bila morala čitatelji zares sami mogli soditi o takoj pojasniti, da bi bili naši poslanci pri prvi priliki pa prepričani, da vsi sedanji naročniki lahko prijeli grofa Schönborna v državnem zboru. Tukaj 411 ni šlo za škofovo ali ministrovo čast, temveč za korist slovenskega naroda, ker naši nasprotniki volili, dresirati ave olastili v svojo korist. V tacih slučajih se mora stvar hitro pojasniti in se na osebe nikakor ni ozirati. se je škofu očitalo, ko so se vozili oda, da se je nekdaj izrekel proti celovškemu škofu Kahnu, pritožujočemu se, da mu s slovenščino gre težko, naj se ne muči, saj znanja sloven- Zaradi tega se nam ne more zame smo kako se o teh » Narodom tt in „Slovencem". okrožnicah konča Ko je naposled prepir mej n Narod tt v jednem slučaji dokazal, da je faktično se vplivalo na duhovščino, smo rajši molčali ščine treba ni. „Slovenec" tukaj zopet le oporeka, škofje Misija, Kahn in Napotnik od katoliškega shoda vkupe nikdar vozili niso. To je že nekaj, ali ljubši bi nam bilo. da se P^ nikar ne reče, da to stvari. Nikdo naj je narod priobčil, ker želja višjih se kanonikov, kar rada večkrat da je Slovenec" odločno izjavil, da se škof ni niti v železniškem vozu, niti kje drugje podobno izjavil. Glavna reč ni, kod so se škofje vozili, temveč se škof kdaj v podobnem smislu izjavil. Več ljudij smo slišali, da so rekli, ko so čitali Slovenčevo zagovarjanje, na vsej stvari vendar mora biti nekoliko resnice. Ker sicer bi „Slovenec" nam ne oporekal le tega, da se škofje vkupe vozili niso, ampak bi stvar samo označil za neresnico. Ker je stvar tako vsekako malo nejasna se zmatra za ukaz. To se je nam zdelo potrebno omeniti, bodo čitatelji naši vedeli, zakaj smo molčali. „Slovenec" odgovarjati obči čitateljem, potem pa dela o njem komentare, naš članek, naj ga vsega mu drago. Posamične stavke iztrgovati in zavijati in nikdar ne bode pošteno. je nam I 9 etneie. zdelo, molčati o njej. Da je pa » Slo- f Politični pregled. Levica je jako. potrta, ker se jej ni posrečilo ugnati v se ne raz- pri novih volitvah zgubila gotovo kozji rog grofa Taaffeja. Posebno se boji, da pustil državni zbor, ker venec"; v obeh teh dveh slučajih stvar malo jasneje in odločneje dementiral, bi tudi „Novice" ne bile molčale. več mandatov. Nekaj bi ji jih vzeli konservativci in proti- « • » • Potem je prepir zaradi škofovskih okrožnic. Tukaj r \ pa - * • mi zavzemamo malo drugačno stališče nego „Slovenec". • * « 1 ' » * • ^ Mi nismo „Narodove" izjave nikdar tako tolmačili, da je semitje, največ pa nemški nacijonalci. Da se ne razpusti državni zbor, je levica sklenila, da vladi budgetnega provizorija, 9 _ to je začasnega pobiranja davkov ne dovoli za tri mesece, tmveč le za dva. V dveh mesecih vlada ne more državnega zbora razpustiti, razpisati novih volitev in novega državnega zbora sklicati, bi podaljšal budgetni provizorij za tako škof sam ali pa kdo drugi na njegovo povelje ukazal, dolgo, da se reši budget. Taaffe ima moč v rokah, da ukroti da naj se mu pošiljajo zaupnice. Mi smo le tako tolma- zjedinjeno levico. Le zastrašiti jo je treba z razpustom držav- čili, da se s tem hoče reči, da se je iz Ljubljane od nega zbora, pa je v vsem pripravljena odjenjati. pride strani prav druge duhovnike vplivalo. Tukaj pa ne Levica in Mladočehi Pri več glasovanjih so • v nic ali so vplivali člani ško- Mladočehi že v zbornici podpirali levičarje. Plener je v njih konzistorija. gospodje kanoniki. Tudi je dobil kaj zaneslj zaveznike. Govori se celo, da se Mlado • • nam vse jedno, • • * ' imenujejo okrožnice zasebna pisma. • 'Glavna stvar Čehi pogajajo o zvezi z levičarji. Mladočeški listi to oporekajo tista; pisma,, ki., so se razpošiljala, Nam se pa vendar dozdeva, da v tem utegne biti nekaj res- «» kako drugače, makari naj so nice. Mladočehi so pripravlj se z vsakim zavezati proti prihajajo od strani. ladi Nadejajo se, če s svojim postopanjem napravijo kako more Tudi trditev, svoji stopinji vplivati na nižjo duhovščino. nekaj druzega nego vse zmešnjav prava. da s tem pomagajo niČenju državnega Češkega Seveda novo levičarsko vlado bi pa ravno tako po škofijski konzistorij, ničesa bode nikdq trdil, bijali, kakor Taaffej Če s tako načelno opozicijo Mladočehi dokazuje, ko vendar ne kaj koristijo češkemu narodu, mi dvomimo. Nova vlada ne • # razmerjj vemo, kanoniki njima I » škofom. nobene zveze. Y kakem bila prijaznejša češkemu pravu, nego je sedanja, posebno če . . • ^ ^ tako natančno ne vemo. razmerje gospod kanonik • \ bila vzeta iz levice. v Minister za Češko Te dni je bil na Dunaji češki Gregorec, . kakor za menda stvar dobro pozna, označil k razmerje mej deželnim predsednikom in 0 morda urad- deželne vlade svetniki. Zaupnice, t ' niki sklepali kakemu deželnemu predsedniku namestnik grof Thun. Taaffejem o imenovanji odbran za to mesto, še grof Palfy in pa Posvetov sta se baj z grofom ega ministra za Češko. Kdo bode Imenujeta se zlasti ni nič gotovega bi v varjanje deželne vlade svetnikov, I cene,, ravno tako tudi zaupnice duhovščine prigo-imele posebne škofu kapitelna enski ekatere, občine arjev namestniku, venec" očita, morejo imeti posebne veljave. po Slo- si praški župan öerny. Mladočehi niso zadovoljni z nobenim teh dveh. Imenovanje Černega jim zaradi tega ne ugaja vzdigniti velj ker je Staročeh. To bi utegnilo zopet po- staročeške stranke. Nobene stvari se namreč Mladočehi bolj ne boje, kakor da bi se zopet povzdignila staro-češka stranka. Ker niso s svojim parlamentarnim delovanjem obsojali zaupnice, katere sklenile še ničesa dosegli, se vedno boj da Primorskem Tudi vplivu okrajnih Staročehom nas % ♦ nam tem priznamo nižja v duhovščina dala vplivati, duhovnikom očitamo dresuro. duhovnikom študirali Slovenec" bode videl narod zopet obrnil se so prinašali vsaj drobtine z Dunaja domov. Kuenburg. — Grrof Kuenburg je vendar zares odstopil. Grof Taafte si je prizadeval, da bi ga obdržal v ministerstvu in tako si ohranil zvezo z levico, ali grof Kuenburg ni hotel ostati. Imenovan je sedaj senatskim predsednikom najvišjega sodišča. Ministroval ni celo leto, ali je vendar lahko zadovoljen, ker mu je to pripomoglo, da se je popel od navadnega sam očital adnikom študirali deželnega sodišča svetnika do senatskega pre;isednika Če > « 418 dobi kacega naslednika, še sedaj ni gotovo, (jovori se, da se tudi celi republikanski stranki. Monarhisti dobili so menda vse grof Taaffe pogaja z grofom Wurmbrandom Ta j sicer tudi levičar, ali vendar bi Plener in drugovi ne b1li prav zadovolj njtöiri'T^aJäf'se ieüje deželne kar pa seveda ne ugaja češkim Nemcem, ker bi Češkem Čehi pridobili večjo veljavo. listine panamske afere v roke in jih mislijo v to porabiti, da bi kompromitirali institucijo republike pred narodom. V kratkem napravijo monarhisti shod, da protestujejo proti sleparijam pri panamski družbi. Reinacha, ki je družbo ogoljufal za Štajerski koroški Nemci so silno razburj ker milijonov, in je ravno o času, ko s^ le pričela preiskava, nagloma umrl so izkopali in zdravniki ^ dognali. da se je je ministerstvo notranjih stvarij odločilo, da morata celjski in zastrupil, celovški magistrat vsprejemati slovenske vloge in jih tudi slo- — Novemu ministerstvu je sicer zbornica izrekla zaupanje, toda večina, ki je za to glasovala, sestavljena je bila vensko reševati," Ker je na Koroškem in Stajarskem in to tudi iz tistih elementov, s katerimi je najtežje vladati. Sploh bo v Celovci m Celj slovenščina v deželi adni Vsi imelo novo ministerstvo težko nalogo. nemški listi sedaj pišejo o zatiranji nemštva. Najbolj jih pa jezi t ker je lada odločila, da mestna zbora nimata odločevati Srbija Vlada bo baje skupščino razpustila še ta mesec, ter določila nove volitve za o poslovnem jeziku magistratov, kot političnih oblastev sta v tem slučaj ladi podrej ker Liberalni listi se hudu- prv polovico meseca febru ie]o da bode mesto moralo nositi stroške za slovensko urado varija. Volil-ka borba bo huda in tekla bo najbrže tudi kri, kajti narod je silo razjarjen zaradi samooblastnosti liberalne vlade. govoriti pa nima nič pri tem, prav kakor bi sedaj samo pre- Nemci mestne priloge plačevali. Liberalni vodje mišljujejo, da bi deželna odbora premenila občinske rede tako da je uradni jezik omenjenih dveh magistratov izključno nemški. Tu pa delajo račun brez krčmarja, vlada tacih sklepov gotovo ne bode predložila sankciji, ker presegajo kompetenco dež^loih Vrejenje jezika pri političnih oblaštvih še ne spada v Anglija V angleškem ministerstvu vlada baje veliko nasprotje glede rešitve irskega vprašanj Ministerski odsek katerem na S tem načrtom zborov vnanjih rec napominani pa Izjavil se j ačrt zakona Gladstone, izdelal je poseben načrt zakona. zadovoljen lord Roseberry, minister raje odstopi, nego, da bi prodrl odstopi pa Eoseberrv, je veliko da deželne zbore. Ogersko dni v T Izrekel je stari revolucij dežele. Deputacija budimpeštanskega mesta je te glasovati proti vladi. Ker je izročila Košutu diplomo častnega meščanstva vprašanje če bi Gladstone še ostal na krmilu. Minister vnanjih potem utegnili itak majhna, reči ima namreč mnogo privržencev kateri bi ladna večina že bi se potem lahko zgodilo da bi Gladstone moral odstopiti nado, da si Ogri pribore svobodo V vsem je položaj Gladstonejev jako težaven, kajti njegova kakor so si individualno svobodo. Po sedanji poti to večina obstoj ne pojde, ali on pričakuje, da se ogerski politiki kmalu pre- ličnega mnenj več frakcij, ki so v mnogem oziru jako raz- pričajo, da sedanja njih pot ni prava in se pet poprimejo starih tradicij To potovanje zastopnikov Budimpešte v Španija Konservativno ministerstvo je palo in prišlo n Košutu bode paČ odprlo oči odločujočim krogom, kak duh veje na krmilo liberalno. Predsednik novemu ministerstvu ie öa- O mej Madjari in kam bi privelo podpiranje madjarizma svobodi ogerske dežele, ali bolj jasno povedano čitvi Ogerske od Avstrije, politike. to odlo- To je glavni smoter madjarske gasta Zbornica, četudi po konservativca, ni imela za- upanja v konservativno ministerstv To dalo je ostavko katero kralj prejela, ob ednem pa naročila liberalnemu vodji Sagasti, da sestavi novo ministerstvo Vatikan. Sveti oče Leo XIII izdal bo povodom svojega škofovega jubileja posebno okrožnico. Okrožnica izšla bo koncem tega leta in se bo v nji naznanilo, da bo jubilejna doba v namen, da so je lahko vsi katoličani sveta deležni, trpela celo 1893. leto in da se bodo onim vernikom, tem povodom prišli v Rim, delili posebni odpustki. — Nemška konservativna stranka r s Oa Obrtnija. bodo Nemčija epila se je zaradi židovskega vprašanja v dva tabora. Večina stranke unemala se je za boj zoper Žide in ker se manjšina ni hotela temu udati, nastali sta dve stranki. Močnejša frakcija imela 3 in vsprejela v svoj program tudi določbo te dni zborovanje o boju zoper židove Nekoliko o našem orodji (Dalje.) Te štiri temeljne vrste obličev so: Navadni ličniki. « Poleg uže omenjenega ličnika rabi vsak mizar tudi Strah je nastal vsled tega ukrepa še spahalnik (Rauhbank, Stossbank, Fügebank), ki je pri Židih opravičen, kajti napominana mogočna stranka zamore za židovska kapitalistična počenj nevarna. izdal in ugledna inj a postati — Berolinski rektor Ahlwardt, voditelj protisemitov, pred kratkim brošuro, v kateri je dolžil Žida Löweia, do 300 centimetrov dolg; nadalje razne oblice čistilce (Putzhobel), stalno lice. s katerimi daje lesu zadnjo gladkino in liferanta pušek za nemško ko m razne visoke državne Venčenjaki in žlebniki. » funkcijonarje, da so vojno upravo goljufali s tem, da so dajali Venčen j ak (Sims = ali Gesimshobel) dela pravo oziroma prevzemali slabe puške. Ta dolžitev je bila povod kotna vzdolbine; zato mora biti klina in tudi trup obliča tožbi zoper Ahhvardta, ki je bil te dni obsojen na petmesečni zapor. Obsodbi njegovi se je čuditi, kajti mož je s pomočjo jako uglednih in visokih somišljenikov dokazal svojo trditev. Nemški narod je še pred sodbo izrazil zaupanje Ahlwardtu s tem primeroma ozek, da ga spravimo v vzdolbino. Klino vtikamo od spodej v oblič. Pri nekaterih venčenjakih sega jedno lice trupovo čez obličevo dno, ki dobi na ta način da ga je volil državnim poslancem Generalna debata neko posebno vodstvo. S takim obličem izdelujemo žlebe o vojaški predlogi, pričela se je v soboto Francija. — 9 — Panamska afera, o kateri se vrši sedaj preiskava, razburja vedno bolj duhove. Prišlo se je na sled na voglih (Falz), na pr. pri okvirih, žlebove, v katerih leži podoba, pri oknih žlebove, v katere polagamo šipe . itd. Utornik ali dražnik (Nuthobel) dela znane utore ali drage (Nuten); posebna železna šina podpira in vodi izročili bi bifi gotovo vso zadevo pozabljivost. Preiskava te jekleno njegovo klino. G r a b n i č a r (Grathobel) nam služi afere ne bo škodila le francoskemu kreditu, ampak prav mnogo v izdelovanje ostrokotnih žlebov. Zobnik (Zahnhobel velikanskim goljufijam Ko bili gotovi krogi vedeli, da so v celi stvari prizadeti taki možje, kakor se je zdaj pokazalo 419 ima skorej pravokotno stoječo klino, ki ima spodej male in gosto stoječe zobčeke. takim zobnikom oblamo ne- pravilno zraščen les, ali pa zojstrimo njim ploske, KmÄJS;.......I 11 katere hočemo združiti z limom. to skupino spada tudi d nil ni oblič (Grund- hobel), oblič s t r a n i č a r (Wangenhobel) in platničar (Plattenhobel). . Krivi oblici. Navadni čolnasti oblič (Schiffhobel) ima krivo dno in je nekoliko podoben čolniču. Boljše vrste teh obličev imajo jekleno dno, sestoječe od elastične ploče ki se s posebnim vijakom več ali manj more vkriviti Dno mora biti del okrožnega oboda. Bolj če ga zakri- ostanke krme i. Čiščenje hlevov. Da se odstranijo živinske nalezljive bolezni, glej posebno na to, da dobro osnažiš hlev, v katerem je stalo bolno živinče. To pa "ni tako lahko, ker To onečiščen čiščenje je vimo, manjše kroge lahko ž njim obdelujemo na njihovi notranji strani. večkrat tudi zrak, potem stene in tla. treba* izvršiti kaj skrbno, ker sicer se kmalu pokaže, da je bil ves trud zastonj. Najprej se mora iz hleva spraviti ves gnoj, steljo, . Vsi koti, razpoke v zidu naj se s topo metljo omedo. Ravno tako naj se omedo vse pajče- vme 4. 1 Profilni oblici. prah ostrže omet z zidov 1 če je kje že malo Najbolj znan profilni oblič je protničar (Stab-hobel), ki služi v izdelovanje polnih protov ali pa samih v četrtink. Njegova klina ima v to primeren profil. Kor- se vliva solna kislina. odstopil. __ w • Da se zrak očisti, se zapro vrata in okna, in postavi v hlev široko skledo s klorovim apnom, na kateri n i ž n i k (Karnieshobel) ima železo ki zbrušeno v po- tem se nareja klorov plin. Ker dobi ležeče črke S* to vrsto spada potem še veliko iz hleva. pa ta plin škodljiv, vzlasti vzbuja kašelj, moraš hitro število obličev, ki se rabijo v specijalne namene in ka-katerim mizar klino po potrebi sam zbrusi v primernem profilu. Vsaka boljša mizarska delarnica mora imeti veliko število profilnih obličev, kajti ravno v novejšem času I . ft . so lepi, trebni, če hočemo napraviti delo, ki zadostuje okusu. Nekatere profile izdelujejo večje tovarne po nizkih cenah. Jeden dan imej zaprt hlev, da klorov plin dobro prešine ves hlev, tudi vse razpoke. Potem se hlev odpre in drobro prevetri. Vse kar je — v lesenega v hlevu se dobro izpere s karbolnim lugom, ki se napravi, če se raztopini iz sode in apna pravilni in točno izdelani profili neobhodno po- priüje malo karbolne kisline. Še bolje je, če se prevlečejo s premogovim katranom, kar je pa seveda le tedaj nio tako da- si domače delo lahko prihranimo.^ A skrbno in göce, posuši. če se hlev lahko dolgo ne rabi da se prevlaka zi po svoji volji more mizar narediti profile le doma v svoji delarnici. Tovarniško delo nosi vedno pečat tovarniškega, • — tucatnega deto na sebi in ni ga moč nadonaestiti z iz- delki Ce so hlevne tla iz cementa, asfalta, ali se ) katerim vtisne obrtnik znak syoje individualnosti tudi dobro pomijejo z opeko. Tlakovana tla naj se pa dobro preplaknejo. Če je pa tlak že slab, naj se napravi r M in pečat svojega znanja (Dalje nasi.) lugom izpere % Obrtnijske raznoterosti. • > Kako odpraviti rujo iz ponikljanih izdelkov. Da odpravimo rujo iz ponikljanih izdelkov, jih namažemo s kakim nov in stari pesek z novim nadomesti. Vsekako naj se tlak dobro z metlo odrgne in s kakim predno se nov pesek potrese. ^ te p ^ Vsa železnina naj se v ognju razbeli, potem pa s sodnim lugom izmije. Stene se naj, kjer so kaj poškodovane, z nova omečejo in pobelijo. Belilu se pridene I. inastnim oljem id nekaj dni. jih zdrgnemo s cunjo, namo- nekaj aztopline klorovega apna. Dobro je pa, če se hlev čeao s .isalmijakovcem. če niso lise popolnoma zginile, jih se s razredčeno solno kislino in poliramo z najfinejim še nekaj dni prevetruje predno se dene zopet živina Samo če tako ravnaš, moreš pričakovati^ da se T- . »« ' ^ « t « • Napredek v izdelovanji pločevine (pleha). Železna vanj. bolezen ne ponovi. • 1 i. tovarna Rudolfshütte na Čtskem vvedla nov na^in izdelo vanja pločevine, ki obeta napraviti velik prevrat v tej stroki, ^i^^^ls POUCtli lil ZäbäVIli del. r Po novi delajo pločevino neposredno iz debelih železnih diffr^'A^^ffi ^ ii .Ti ii t.' • A« ?f iX I?« ll f» li il ® X Ä T. d*»»^ hlepeev. Kos 30 cm debelega železa da pločevino je 50 m dolga in i-V 2 milimetra debela Zemljepisni in narodopisni načine na razne na , ždezo. železo.r jednostavno in najbolj priporočila vredno ^pa jie nastopno sredstvo. Prevleči železo s kako svinčeno bärvö'/nä pr. s svinčeno beljo (Bleiweiss), ko se posuši, ga prevleči še jedenkrat z naslednjim vezilom: Vzemi najboljši liin. ter ga-namoči ko se je zmočil, ga raztopi Nabral Fr. J a r o s 1 a v. J ■ \\ 273, Stanley-Fool. Francoska zastava. ' f * • Ekspedicija je zapustila Issanghile, kjer so naj- V. oeetu pri mali toploti ter mu za jedno tretinjo njegove mase prideni smerekovega terpentina. Konečno prilij še toliko očeta, da moraš vso zmes še gorko razmazati s čopičom po železu, ■le pši slapovi « * postaje reka I. Konga. Nad - • f .i •• sicer brodiva, ali Išsanghilom treba je ncjvečje bilo poprej s svičeno barvo usnje gori in dobro pritrdi; dokler Potem se pritisne posuši. » opreznosti, in samo v čolnih se je mogla ekspedicija pripeljati v Manjango.. Od tu dalje se zopet ne more broditi do Stanley Poola, in Stanley je moral na novo potovati po suhem Na tem kraji je nagomilila pri roda toliko granitnih sten, da se je domačinom videlo nemogoče, da se bode preiskovalcu posrečilo prevleči ladje in vagončice preko gora ter obiti slapove. Ali Potniki so sedaj mogli gledati to veiičanstveno sliko katera je celo domačine prevzela s svojo divoto. Karavana je polegla se grela na tropskem solncu. Silna voda se ziblje pred njimi, in objema jo kedar se je ekspedicija vendar le spustila na pot, pas smaragdnega zelenila katero nikdar ne zvene. začeli so domačim z « kateri so mislili da je to zgolj čaranje, bežati in grozno vpiti Beli človek Dalje.se vidijo strme gore obrasle z gostmii sumami tem sijajnem okviru se leskeče val kot zlato m v da bodo njegovi brodarji in njegove prelivajoče se v jutranjem rumenilu hoče narediti, t ladje letele preko gora!" Ko je tako Stanley na . čelu te sijajne in goštevilne ekspedicije izvajal taka junaška dela, pri To je mesto, kjer se Kongo razširja v veliko mno jezero pravi j al mornarice se je jeden pomorski poročnik od koder postaje brodiv v daljavi 1700 kilometrov, To jezero, nepravilno okrogle oblike, zavzema francoske več kot 300 četvornih kilometrov, in ima 252 metrov kateremu Afrika ni bila več tujka, da se višine nad morjem. Na tem neizmernem prostoru se skuša v brzini s. slavnim angleškim preiskovalcem Omenil sem že bil Savorgnana de Brazza. Kedar je kralj belgijski odposlal Staleya, dviga sila božja lepo obraslih otokov. Stanley gleda in gleda to sliko, in kakor da s da iz- svojim očesom vprašuje te silne samote, preko ka- uvidi de Brazza ne vaja njegove osnove na- Kongu varnost, s katero to^ podjetje preti Francoskej v njenih politiških interesih iri v njenej kolonijalnej bodočnosti. Stanleyeva svrha je bila očito ta, da odvrne trgovino osrednje Afrike od Ogoue razširi se m terih je 1877.1. potoval kot sijajni meteor, mu srce od ponosa, ko . pomisli, da Jih hoče osvojiti v posest. : j - Nakrat pa mu mrkne pogled; čelo se mn na- to je značilo vzeti bere v globoke gube. Kaj je? Tam doli na obzorju,- « y koloniji v Gabonu vso politiško bodočnost na desnej obali Poola je opazil nekaj čudnega, kakor in trgovinsko znamenitost. De Brazza sklene ovreti to zastavo, katera se vije v vetru, nevarnost. • i' t ' In tu je bilo samo jedno sredstvo: osvojiti preje ključ Konga, Stanley-Poöl, kjer reka postaje brodiva; zasesti lesno obalo, do katere vodijo ceste od Ogoue-a, dicija Stanley poskoči, in za njim jo vlije cela ökspe-. Skrb načelnikova se je polotila cele karavane. Ko so prišli blizu predmeta, kateri je bil omračil Stanleyev pogled, obstane z novega, prebledi m Alime od « « • severnih krajev potisniti pod- k^^oč z roko belgijskemu poročniku, zastavo,' katera jetje belgijskega kralja na južno obalo v bregovito vihrala pred njim, zamrmra: „Francoska'zastava v zentiljišče slapov Td je' smelo in logiško t Res je bilo tako. J* ' r i , r u a • Ali koliko je prestal m pretrpel ta hrabri afriški ! Vse to nam je sam razložil v svojem In koj se tudi pokazala na pragu za silo zgrajene hiše, pred katero se je vila zastava. četa v • potopisu ■ » J v * Prešlo je bilo že več dnij, odkar je Stanley od > ft I * ^ » senagalskih. vojakov, Malamine. in na čelu Jim podčastnik I potoval Manjanga, prešel je šest rokavov reke Stanley-Pool, ključ brödivega ' Konga, bil je I ^ » silo pritokov in^ barjev, prevalil je • ff ■ gora, ki se drže. druga druge, kakor valovi na morji. Tega jutra so lezli s težavo na strmino, Evropci, Zanzibarci in .Kongolei, vsi bili .neizmerno iznemogli. Napredovali so, ali počasi, ni bilo slišati ne smehu, službeno osvojen.. Desna obala Konga je bila zasedena od Francoske, Stanley se je-moral toraj obr-; niti na leyo obalo, kj^r je utemeljiLv?^^oldville,..bo^. doče glavno mesto nezavisne države. .Kongoiv Ali ni^ se mogel brez . težav- nastaniti ne petja, ne vesplega, kramljanja. Vsi sb bili zdvojeni dva dni že so se zanašali, da hočejo prispeti k cilju » ' . • ^ ' U , i* t i J ali vedno se jim je A kralja ker tu je ^ vladal neprijazni Ngaljem.a. V.endJtr ft' 9 Ekspedicija bila « dospela do srede strmine belgijski poročnik ,pa, ki. je vodil predstražo, ..prilezel že na vrh. Brzo se obrne in. začne na vse grlo vpiti: Gospod Stanley, odkril sem jezero neizmerno jezero !" » Stanley, se posmeje. „Poročnik, obžalujem da ni tako," : odgovori mu To jezero, ^^katero menite, da ste leti. Dal sem .i odkrili, odkril sem že jaz. pred par ♦ • * ► s v oje ime; j:tod jp Stanley- Pool." je Stanley premagal vse težave, ker on-spaja s svojo energijo veliko lokavščind in . okretnost, m ta mu je dobro poslužila pri tej priliki. - ; Utemeljivši Leopoldville, nadaljuje Stanley svoja potovanja ob toku reke Küä, ki je velik pritok Konga. Odkrtr je veličastno, jezero* katero' obseza- Teč kot 1.300 :četvornih-kilometrov, in nazval je jezero Leopolda II. Prav ta čas začne Stanley" bolehati,'mrzlica je zdelavala tako, da niu ni kazalo drugo, kakor v Evropo. Zapovedništvo / izroči- Nemcu ga vrniti Peschuel-Loehe-.u; katerega'je bil belgijski^kralj poslal se » * . Dokler so se razgovarjali, nastavi kot vrhovnega agenta na Ko'ngö. t A karavana svoj pot z novo gorečnostjo, in dospe na široka štirivoglato ravnino, katera leži na tej višini. ! . * * [L )f t * • • 1 i. 421 Balkanska mesta. Sofija ali Sredec. Obljubili smo svojim čitateljem, da priobčimo v tekočem polletju opis raznih balkanskih mest. Ker smo pa dobili mej tem od dveh naših starih sodelavcev dva druga poučno zabavna daljša spisa, mi svoje obljube skoro nismo mogli izpolniti. Posebno Stanleyjevega potopisa po Afriki nismo smeli odlašati, ker ta mož baš zadnji čas obrača nase pozornost vsega omikanega sveta in je torej bilo uzrokov. Sofija je preblizu meje srbsko bolgarski vojni so se namreč bili Srbi že tako približali Sofiji, da je že bila resna nevarnost, da jo vzemo. Da ni hrabra bolgarska vojska Srbov naklestila pri Slivnici, pa bi se bile prikazale srbske čete pred Sofijo. Bolgari so se že resno pripravljali za brambo svojega glavnega mesta. Poleg tega pa plovdivsko prebivalstvo velja za bolj lojalno nego sofijsko. Sofiji je prav do zadnjega časa želeti, da tudi „Novični" čitatelji kaj izvedo o njem Da pa popolnoma se ne izneverimo svoji obljubi, začenjamo « vendar danes z obljubljenim spisom, katerega bodemo po Novem letu nadaljevali. Pričakovati smemo, da s svojim spisom ustrežemo svojim čitateljem. Večina balkanskega polotoka je slovanska in za slovanske kraje se pa zanima vsak zaveden Slovenec. Neslovanski narodi balkanskega polotoka so pa vladal nekak uporen duh. Mnogi niso prav zadovoljni s sedanjo vlado. Poslednji čas se to nekoliko manj kaže, ker sedanji knez ume prebivalstvo pridobiti na svojo stran s tem, da za deželo veliko potrosi in skoro vse za dvor potrebne stvari kupuje v deželi in imajo posebno Sofi- jani pri tem lep zaslužek. Za premeščenje prestolnice v Plovdivu govori pa tudi to, da so Plovdivčani s svojim prevratom največ pripomogli za zjedinjenje obeh Bolgariji. Ker se bode po SVOJI zgodovini in kulturnem življenji tudi v taki zvezi s Slovani, da jih moramo nekoliko poznati, če hočemo mesta pa razumeti gibanje balk. Slovanov. Balkanska kažejo posebno poslednja desetletja lep razvoj, seveda posebno tista, katera so prišla izpod neposrednjega tur- prej ali slej Bolgarija še bolj proti jugu razširila, postal bode Plovdiv tudi zares nekako središče Bolgarije. Vzlic vsemu temu pa vendar, kakor se kaže, prestolnica ostane v Sofiji, ali bode vsaj preteklo še nekaj desetletij predno se v Plovdiv premesti. Tako premeščenje škega gospodstva. TV • • • • urciji sami se seveda o velikem je združeno z mnogimi težavami m stroški. Seveda razvoji govoriti ne more, ker slaba turška uprava ves Sofije napredek zavira. Zgrajenje novih železnic je pa tudi v turške kraje zaneslo neki novi duh, začeli so se oživljati. Začnimo z glavnim mestom Bolgarije, s Sredcem ali Sofijo in to iz več uzrokov. Izmej vseh balkanskih držav poslednja leta obrača nase največ pozornosti Bolgarija. Naj se že sodi o bolgarski politiki kakor koli, to se pa mora priznati, da Bolgare odlikuje veliko domoljubje, odločnost, previdnost in delavnost. Velika bol- spozna garska marljivost vidi se posebno tudi v Sofiji, katera je središče bolgarskega državnega in kulturnega življenja. Za svoj razvoj se seveda Sofija ima v prvi vrsti zahvaliti temu, da je postala prestolnica bolgarske kneževine. Da je baš Sofijo zadela to prednost, temu so pri- « pomogli razni dogodki ob osvobojenju Bolgarije, zlasti diplomatične spletke. Sprva se je mislilo, da bi glavno Plovdiv ne bode ostal navadno pokrajinsko mesto, ampak bode vedno nekako drugo glavno mesto. Vlada bode poleg vedno morala obračati največjo pozornost na Plovdiv, Knez velik del leta biva v Plovdivu in v Plovdivu se je bila priredila bolgarska razstava. Od osvobojenja Bolgarije se je Sofija toliko povzdignila,' kakor nobeno evropsko mesto. Kdor je videl Sofijo pod Turčijo in pride tjakaj sedaj, ta mesta več ne Vidi se velik napredek od leta do leta se je pa poslednjih pet let mesto vse prenovilo Posebno Pod turško bajte. vlado so v Sofiji bile največ lesene trohljene ulice umazane, ozke in krive, sedaj pa ima mesto lepo zidane hiše in palače, široke ulice, lepe trge da primerjati najlepšim mestom v Evropi. se Tu in tam se še vidijo kake stare bajte 1 ki gle mesto bilo Drinopolje, ki se Ali vsled upora raznih evropskih držav posrečilo tako daleč raztegniti bolgarske države in največje bolgarsko mesto. ni to Knsom mesto je ostalo še pod Turčijo. Za Drinopoljem je dalca še spominjajo na turške čase poleg mnogih džamij, katerih je v Sofiji še jako veliko, ali navadno že služijo drugim namenom nego so pod turško vlado. Mesto hitro zgublja svoj orijentski značaj in postaje moderno evropsko mesto. Tujec v Sofiji kmalu ne bode vedel, da je v ori-jentu, temveč bode kmalu mislil, da je v kakem lepšem Plovdiv imel največ upanja, da postane prestolnica nove bolgarske države. Plovdiv je bil pod turško vlado večji in lepši od Sofije. Ker se je pa angleškim diplomatom posrečilo s svojim intrigovatijem doseči razdelitev Bolgarije v dva dela, bolgarsko kneževino in vzhodno rumelijsko avtonomno pokrajino, Plovdiv ni mogel postati glavno lepa mostova, zgradil se vodovod, da se preskrbi mesto mesto bolgarski kneževini, ker je bil v Vzhodni Rumeliji. z zdravo pitno vodo, vpeljala se električna razsvetljava, Sedaj je bilo odločiti se samo za Sofijo ali pa za Trnovo, zgradila se cela vrsta lepih šolskih in drugih javnih in mestu v zapadni Evropi, posebno, ker mu poleg bolgar 4 ščine kaj pogosto udarja francoščina na ušesa. Posebno se je mesto povzdignilo pod sedanjim županom Petkovom. Napravila sta se pod njim dva jako stolno mesto nekdanjih bolgarskih carjev. Ker pa Trnova ni tako ugodna za daljši razvoj, kakor lega lega zasebnih poslopij Več druzih večjih stavb se pa namerava kmalu Sofije, so se Rusi, vrejujoč bolgarske razmere odločili za Sofijo, zgraditi. Mej drugim se bode zidala velika mestna hiša to 9 Po zjedinjenju obeh Bolgariji se je že mislilo na da se prestolnica premesti v Plovdiv in to iz več gledališče, mestna bolnica, zboljšala se kanalizacija kakor jo potrebuje tako novodobno mesto (Dalj sledi.) v ke razmere v Moravi in v Sleziji Posl dr V a š a t y Novice. zabavlja levici rekoč, da je prouzročila debato, da se je pa prav nič ne udeležuj je zakrivila vlada, Glede zpusta samega prav da ga je župana vkljub temu odlikovala Državni zbor. četudi je vedela za nepravilnosti pri mestni upravi Posl M V s e j i d 5 d e C e m b pravi da je razpust prouzročil nemško-liberalni lisfc odgovarja najprve mini- v Libercah, ker je denunciral župana, da ne nosi od cesarja sterski predsednik grof Taaffe prav olši na nterpelacijo podeljenega mu redu. Govornik razpravlja potem o uniformah posl Plenen in tovarišev radi libtrškega Grof Taaffe pravi zpusta občinskega eta v Avstriji in konečno izraža željo. d naj bi se v zbornici d dotično naredbo razpravljale stvari, ki bi. bile ljudstvu v korist zoper zakonito dopustna pri- Lueg Posl dr češkega namestništva ni bila pod tožba in vzlic temu izjavlja, da odobrava namestnikov redbo. da v Avstriji za nobenega drugega nikake na- pravice ker je po razmerah uprav V utemeljevanje te je ona kr nego samo pa Žide. Govornik na to očita levici, iva, če se v ustavi zajamčena svoboda ni raz dj ila izjave mi predsednik našteje celo vrsto samooblastnih Občinski svet libeiški je lada zpustila zaradi strankarstva činov libeiškega mestnega zastopa, iz katerih je razvidno, kako Kaj pa naj se potem zgodi s strankarskim dunajskim obč strankarsko in netolerantno je mestni zastop postopal Ker svetom, kateri v pravem pomenu besede tepta zakone in pra mestni zastop kljub mnogim ilom tudi z najvišje strani vico. Naredba glede ni hotel kreniti na zakonito pravo pot istega razpustiti. Posl Pl razpusta liberškega obč. sveta se ni izje namestnik dala niti zaradi Čehov niti radi liberškega župana, ampak v predlaga,' da naj se o interesu levice. Konečno govornik svari zbornico, da naj ne mora tem seji odgovori posebna ministerskega predsednik rayprav v dižavnem G e s s m a C o razmerah i prične proračunu v prihodnj Posl. trati več dragega ča^^a s dr naj takimi nepotrebnimi ra7pravami m a. Po ne- razpravlja pri točki „ministerstvo notranjih ne krade tako ubogemu ljudstvu denarja iz katerih popravkih se je debata končala in zaklj zep se a. za to stvar nič ne brigajo. Nadzorov alnih društev ter očita oblastvom, da se . 4 i t ( privatnih di je zelo labo pela V seji dno * o posl. Gessmanna in tova m odgovarja grof Taaffe na inter • V glede zavarovalne družbe Zavarovanje zoper elementarne nezgode naj se po Phönix" ter prav državi. Konečno govornik ostro prijema zavarovalno društvo Sokol protestuj da per so vsa očitanja neosnovana. äiedbo zborničnega predsednik Po s JI Phönix Posl. dr G od strani Čeho toži o Zitiranji Moravskih Nemcev je dal IZ pisnika izbrisati nekatere šk ker govorjene besede v in pravi, da slednje podpi lada Ko ta Predsednik ostaj P» svoji naredbi, na kar posl dr. Vašat}^ govorila še posl. Sokol in B se razprava o prora čunu zaustavi in na vrsto pridejo interpelacij mej mi inter zahtev Posl. da se o tem otrv debata, kar pa zbo odkloni baron D i p govori o neki deputaciji, katera pelacij posl Robič in tovarišev o razmerah pri sodi • v v došla k predsedniku, da bi protestovala zoper v zbornic stor v Svincu na Koroškem in interpelacij posl Suk m jene apade na Žide. Govornik jedrnato in odločno obsoj tovarišev o kih ljudskih šolah na Koroškem in o rav- tako absolutno nedopustno vmešavanje v notranje reči parla nanju okrajnega gla celovškega Mac Nevi menta in pravi da odločno zoper vsako nedostojnost v V seji dne 6. t. m. razpravljalo se je o ministerskega zbornici, potem naj pride s katere koli strani, da je pa ne- predsednika odgov na interpelacijo glede razpusta občin- prav • v vse take turbulentne izgrede zarezati na rovaš proti škega sveta libeiškega. Posl dr. G pravi da ministrov semitom zoper kater bila naperjena ravno omenjena inter odgovor ni dovolj pojasnil naredbe češkega namestnika Y pelacija, kajti ravno zadnji čas vršili so se tu v zbornici vsem je govornik mnenja, da je namestnik hotel s* svojo na- izgredi, katere so prouzročili taki gospodje, ki niso s proti redbo kaznovati upor mestnega .načelstva zoper narodne pre miti v nikaki zvezi. Konečno si govornik še enkrat odločno- tenzije Cehov steiski odgov Posl dr. Zucker razpravlja na "dolgo mini- prepoveduje vmešavanje neparlamentarnih elementov. .Poslanec in pravi, da je ta tak kot vse vladne izjav po ed strani hlinil se je grof Taaffe Čehom, po dru e pa Ludwig govoril je stvarno o delovanji zavarovalno-tehničnega odseka v ministerstvu notranjih reci, ter očital temu čutne pravijo, je božal Nemce. Potem govornik govfiri o nestrpnosti Nemcev nedostatke. Posl. Začek zav ♦« proti vsem, kar je slovanskega, in se peča z državnim pravom, da so narodno zmerni. Zmerni so bili le dotlej, dokler so se Posl. P rade opravičuje mestni zastop liberški glede posa- Slovani dali germanizovati. Koneeno govornik upa, da si boda meznostij in toži o krivičnostih T pravi d se gode Nemcem Posl Cehi časoma priborili tisto pozicijo, katera jim gre se trudi v ze mir mej Nemci 45 let na Češkem napraviti Kozlowsk govori o zdravstv merah v Po?l Avstriji toda zaman. Nemci so prenestrpni Vladni zastopnik, sekcijski načelnik Erb pojasnuje nasproti in' ne pripoznajo nikakegä pr __ • Govornik' navaja celo sto činov, ki kažejo, kako: strastno ,preganjajo Nemci Čehe predgovorniku postopanj lade o zdravstvenih razmerah Posl eita V seji d ladnem odg na t/ m je nterpelacij obč sveta govoril je prvi jevanji razprave o zpusta liberškega el. Go- ki. poslanec Bend voril je prav ob trdil da je vladno razpusta povsem nezadostno pustna naredba naslanj upravni Taaffe glede Pernerstorfer ostro prijema upravo. Grofu Taaffeju c da ni nikdar za to, da bi se kaj slabega odpravilo. V dunajskih bolnicah so velike nerednosti, a Taaffeju ni do tega,., da bi jih odpravil. Govornik graja postopanje oblastev nasproti delavskim shodom in delavskim štrajkom. V utemeljevanje je na I državi ne smelo zgoditi kušal dokazati, da se raz- svojih trditev navede govornik par slučajev. Konečno govornik v pravi, da grof Taaffe nima naravne resnobe, da bi napake pri ničeve. uzroke cesar se m pravi da na ljubo v v ces kemu amestniku odobril ]o Posl je. grof upravi ostranil N to se debata zaustavi in finančni, minister yk krepko zavrača trditve nemških poslancev glede sla predloži zakonski načrt o budgetnem provizoriji za mesec janu- varij, februvarij in marcij 1893 Posl. G es s m viziranja v deželah češke krone Dokler ne pridejo moravski izjavi, da ni zadovoljen z odgovorom ministerskega predsednika m ki Slovani do svojih pravic ne bode miru. Čehi ne grofa Taaffeja glede njegove interpelacij o arovalnem dru Posl A d a m ek štvu „Phönix in predlaga - o tem odgovoru posebno debato zahtevajo nie druzega nego ravnopravnost. pravi, da so ves razpor na Češkem prouzročili Nemci. Ti za- Predlog se vsprejme. Zanj so glasovali: Mladodehi, protisemiti čeli so preganjati Cehe, poslednji so se obran postavili šolskih razmerah na Češkem govoreč pravi govornik, da bi Nemci radi uničili vse češke šole v tistih okrajih, levičarji in nemški nacijonalci. V seji d 1 0. t. m. naznani predsednik dr Smolka imajo grofa Kuenburga, potem pa se začne debata o odgo večino. Vlada pospešuje to počenjanje Se žalostnejše so ministerskega predsednika na interpelacijo po Gessman»' glede zavarovalne družbe „Avstrijski Phönix". Poslanec dr. ker prva belokranjska ženska podružnica v Črnomlj Gessmann pravi, da je predsednikov odgovor povsem nezadosten in dokazuje, da so njegove trditve glede slabega go- darov svojih družabnic i ]e postala pokroviteljica pošiljajoč nam 105 gld. prostovoljnih spodarstva tega zavarovalnega društva resnične. Vladna za- Št. Petru Pivška pod s sedežem v stopnika sekcij ska načelnika baron Plappart in bar. Call vsled je zlasti pri veselicah nabrala 100 gld in zato svoje vpisana bila med podružinice-pokrovitelj zagovarjata vlado glede nadziranja napominane zavarovalne Postal je pokrovitelj primarij v deželni bolnici družbe. Prvi tudi izjavlja, da je vladna prva skrb varovati Grregorič, g. dr Vinko ki nam povodom veselega dogodka izročil 200 interese zavarovancev. Posl. dr. Gross je zadovoljen z izjavo, kron v zlatu. Zlatih 200 kron so darovali državni poslanci da bode vlada varovala interese zavarovancev in obžaluje le, in sicer po edno XX-krono sak Kušar in RobiČ da se to ni zgodilo že prej. Posl. dr. Vašatj je za podr- grof Alfred Coronini, Povše, Pfeifer, dr. J žavljenje zavarovalstva. Posl. dr. Lueger zabavlja vladi, da bočnik, dr Gre tako šiloma hoče oprati zavarovalno društvo „Phönix !" Govorniku se zdi čudno, kako bi zamoglo iz dveh slabih zavarovalnih društev, kakor sta bili „Azlenda" in n. gg. Klun, Vošnjak Glo Koroški rodoljubi 51 Phönix ki so zaklicali blovenstvo k daru prvih kron, navdušujejo nas besedo, tudi z izgledom: prvih 100 kron nam je ne z u z namreč došlo od koroških rodoljubov Prvo XX-krono združitvijo nastati edno dobro društvo. Ko še vladni zastopnik sta darovala nadalje čast. g. deželni arhivar Anton Koblar bar. Plappart opravičuje vlado in delovanje dvornega svetnika Kaana, o katerem se trdi, da je 3000 gld. na leto prejemal za nadziranje od „Phönixa", se potem debata o de vi zaključi društvo „Triglav" v Gradci mesto venca na rakev sloven- 1, majorja Andreja Komelja pl. Soče- skega vojaškega pisatelj za- branskega. G pravnik Josip Lazar je nabral in poslal 14 gld Nadvojvoda Fran _ 80 podr Ferdinand, sin nadvojvode a dobro gld 70 kr. so zložili pri občnem zboru zagorske večinoma revni premogarji, ki imajo žulj Karola Ludovika brata cesarjevega, odpotoval je minolo sredo darovali trboveljski goreče za brate na mej 5 gld 10 kr roke, pa so m litijski sostj na svetovno potovanje. Do Trsta spremili so ga stariši in šmartinskih tamburasev v nekateri sorodniki. Preko Ljubljane peljal se je nadvojvoda v v Tinjah na Koroškem, ji pri zabavnem večeru sredo zvečer ob šesti uri in dospel v Trst okrog poslal Drdlik, kaplan gld. g. Dragotin Zupančič Zagorji C. g. Josip ure. pa dar vesele družbe v gostilni gosp. Arka v Eibnici Trsta odpeljal se je nadvojvoda včeraj ob 2. uri popoludne na Gg. brata naših darovalk družbine prve zlate XX-krone gld f na ladiji Elizabeta". Na potovanju .mudil se bode več mesecev in obiskal razne kraje v Aziji in ob sredozemskem morji. Prof. Suklje je včeraj govoril pri debati o provi- Dunaj altar prvi bivajočih sestra Eebekovih, polagata na domovinski gld. honorar sicer prvi kot igralec „Podčavenski zoričnem"^roračunu. Ostro je bičal levičarje in naglašal, da ključavničar m iz novega gledišča 3 gld.; drug svoj stavo ob je s Slovenci sprava lahko mogoča, ker mi ne sokolskem strelj tudi mojster gld. zahtevamo nobenega državnega prava, ampak je zložila Prijateljska družba, zbrana Martinov večer v Podgradu v Istri 5 gld čast župan iz Brezovice na Primorskem le izvršenje ustave in našteval je glavne težnje našega Ivan Benedik, daruje 2 gld. gosp. J. J. iz Materije 50 kr naroda. _ V Osobne vesti. C. g. Ig. Orožen, protonotar in dekan Zadnj te darove je z doneskom podgrajske podružnice 1 imenovan za prosta stolne cerkve v Mariboru Ijanski škofiji premeščeni V ljub 1 gld. nabranem pri podružničnem zborovanji, družbi poslal so čč. blagajnik g. Jos Volk Vsem skupaj na Ififu. gre za kurata na Col pri Vipa Konrad Tekster, kapelan Vam čast. darovalkam in darovalcem, prisrčna zahvala vsakemu posebej to Na pride Josip \V Poseben njegovo mesto ponos pa ste nam Vi danes, darežljivi gg. državni poslanci. tončič, kapelan na Dovj kapelan v Tržiči. V Tržič gre Anton An- Darovi poslancev našega ljudstva so nam namreč o Kostelu, je premeščen v Črnomelj Martin Kerin, kapel neslj m v Fan pri KanoniČno umeščena sta izraz mnenja slovenskega ljudstva. Vodstvo družbe Cirila Metoda bila te dni v v gg.: Janez Dolžan na župnijo Trstenik in Anton Razdelitev obleke. Odbor gospij vabi vse dobrot- Lenasi na župnijo Ihan. — Pravosodni minister je imenoval nike in prijatelje šolske mladine k razdelitvi popolne obleke okrajnega sodišča pristava v Kamniku Potrato pristavom pri ubožnim učencem in učenkam tukajšnjih ljudskih šol, katera deželnem sodišči v Ljubljani, avskultanta Terbuhovica pa okraj- se bode vršila v nedeljo dne 18. t. m. ob 11. uri dopoludne nega sodišča pristavom v Ilirski Bistrici. Prestavljeni okrajno-sodniški pristavi Bamberg iz Vip v Idrij so pa doktor v redutni dvorani. Kladva iz Ilirske Bistrice v Kamnik Toplak iz Idrije v Vipa posl V poslanski zbornici predlagal je dne 13. t Steinwender nujno volitev odseka 24 članov, kateri pretresal odločbi ministerstva notranjih stv m. naj s katerima se je magistratoma v — Skladni koledar. Narodna tiskarna je izdala slovenski skladni koledar (Blockkalender) Koledar je in ga zatorej priporočamo slovenskemu občinstvu, bilo slovenskega podobnega koledarja in so zatorej tudi Slovenci posegali po nemških izdajah. Sedaj Celovci in Celji zaukazalo slovenski re- je temu nedostatku odpomagano, z i kar moramo Narodni sevati slovenske vloge. Predlog ni obveljal. Proti glaso so tiskarni biti hvaležni. Cehi zadnj Hohenwartovci in Poljaki. — Družbi sv. Cirila in Metoda donaša svojih dar cas posebno slovensko ženstvo, prav kakor bi tekmovalo čelnika bil je izvolj Kranjski živinozdravniki ustanovili so podružnico društva avstr. živinozdravnikov s sedežem v Ljubljani. dež iravnik Za na- Wagner, v odbor med seboj v ljubezni do naše dece. Odlikujejo se samo umevno pa gg. živinozdravniki Julij Dev, A. Folakowskv, Pavel Skale najbolj domoljubkinje bele Ljublj Blagorodna g. Murnikova in Josip Zadnikar Pri alnem shodu se je tudi določilo je poleg že zadnjič izkazanih 500 gold, doposlala sedaj še prirediti vsako prvo soboto v meseci društveni večer 200 gold v vsem torej 700 gold., kot donesek šenklavšio- — Lokalna železnica iz frančiškanske ženske podružnice. Obilen je bil zadnjič dar se slovesno odprla v ponedeljek 19 Poličan v Konjice bode . t m. rodoljubkinj iz starodavnega Kranja, danes pa istotako hvaležno objavljamo požrtvovalni donesek sežanske ženske podružnice France Stern Obesil se je iz obupnosti v Trstu 82letni delavec na Primorskem: blagaj blag. g M MahorČic nam je namreč vročila 228 gold. Prav tako nas je razveselila kontrolor v pokoji. N. m, p Umrl je v Leskovici g. Anton Vidic, c. kr. davčni doposlanina prvomestnice idrijske ženske podružnice, blag. g Slovenskega planinskega društva pravila je vi- Dragotine Lapajne-tove, v znesku 180 gold. Ko se pa vspe- soka deželna vlada te dni vrnila začasnemu odboru z opomnjo, da vate tako vrla Notranjska in Gorenjska, ne zaostaja Dolenjska, jih je predložiti ministerstvu, ker jih ona ni kompetentna potrditi. Okrajno sodišče v Cerknici. Pravsodni minister Mrtvo našli izdal je odlok, po katerem je izločiti iz logaškega okraj stralne občine Cerknica, Dolenjavas, kata Grahovo. Žerovnica. Sevšček Kurnik v Širjah goreči postelji kočarico Marij pri Zidanem mostu. Sumi se, da IZ na- mena usmrtiti se, sama zažgala postelj Begunje, Bezuljak, Kožljek in Vlaka ter jih združiti v sodni okraj cerkniški. Sedemdesetletnico svojo praznoval je prav slo- Požar. V Grabrku pri Skofli Loki pogorelo je posestniku Juriji Mercini gospodarsko poslopje , s krmo in drugimi .. zavarovan poljskimi pridelki vred Škode je okrog 2500 vesno dne t. m občespošto g. Ivan Treven, župnik pri pa bil posestnik samo za 500 gld Sv Ivanu pri Trstu Statistika Na Kranjskem so našteli 1890 Pri streljanji s topiči ponesrečil je dne na Vrhniki 601etni cerkovnik Fran Grregurka ter se t. m. hudo 11 političnih okrajev, 30 sodnih okrajev, 345 občin in 3.307 Prebivalcev je vasij. Vsa kranjska d» žela meri 9.956 osmodil po obrazu in na levi roki. 1890 imela 498 958 Na 1 km km prišlo po prebi valcev, 1. 1869 pa po 46 V zadnjem desetletji se je po Poslopja vojaškega skladišča in vojaške bolnice ^^^^^^ 38.305 ljudij več, kakor jih je umrlo, izselilo se jih pvičela so se te dni po naročilu c. in kr. vojnega ministerstva ceniti. Ta novi korak nas navdaja z upanjem, da vojno mini-sterstvo morebiti res v kratkem proda ta poslopja občini ljubljanski. Komur je mar razvoj bele Ljubljane mora le želeti, da^ se to že skoro uresniči. t V Trzini dobe svojega lastnega duhovnika. Pri- hodnjo spomlad prične se ondi v ta namen z zgradbo župnisča. Slovensko-nemški slovar. Ker je druga izdaja Janežičevega slovensko-nemškega slovarja že davno pošla, oskrbel je prof. Hubad po naročilu Mohorjeve tiskarne v Celovcu tretjo izdajo te potrebne slov. knjige. Slovar izide o novem letu in bo imel obliko, kakor jo ima Janežič-Bartelnov nemško-slo-venski slovar. » r Občinski svet ljubljanski je v svoji zadnji seji dne 13. t. m. ustregel naučne uprave zahtevi glede brezplačne prepustitve stavišča za gradnjo gimnazijskega poslopja in je ištej dal na izbero štiri stavišča. Kot stavišče za zgradbo „Narodnega Doma" prepustilo je mesto za 5000 gld. travnik za vojaškim preskrbovalnim magacinom ob Latermanovem drevoredu. • ^ Predavanje v Rudolfinumu. Prihodnjo sredo, dne 21. decembra, zvečtr o poli šestih bode napravilo muzejsko društvo pr-edavanje v bralni sobi Eudolfinuma. Govoril bode g. prof.. Viljem Voss o predmestu: „Zgodovinski razvoj in sedanji stan našega znanstva o kranjskih, rudninahVstop je prost. Pravosodno ministerstvo namerava vvesti določeno število pri advokatih, t. j., da se bode natančno določilo število advokatov za vsak kraj posebej. » Lastniki starega srebrnega denarja opozarjajo t enkrat, da v svojo korist istega zamenjajo do: konca se v se tega leta. Do tedaj nezamenjani denar izgubi 30 o/^ na. veljavi. — Za 3000 gld. bankovcev našli so pod streho neke hiše v Spod. Berniku. Bankovci so iz 1. .1806, torej ne več veljavni. Umrl je v Žireh ondotni kapelan čast. gosp. Pavel Kramar. N v m. p ! na Nesreča. Poštni voz trebanjsko-litijski se je minoli strmi cesti pred Litijo preyrgel in ves razdrobil. teden Voznik in še jedna oseba, voz in se precej močno poškodovala. Častnim občanom imenoval sta bila na vozu, sta prišla pod le občinski odbor vrhniški gosp. c. kr. vladnega svetnika Ivana Mahkota. • m — Tiskarji v Zagrebu še vedno štrajkajo. Tiskarne so v velikih zadregah, ker ne morejo obljubljenih del izvršiti. V visoki starosti 96 let umrl je v Vipavi neki starček. Živel je zmerno in delal do zadnjega. - . 1 Umrl je v Lobozicah na Češkem veleindustrijec gosp Anton Tschinkel star. v starosti 81 let. Pokojni bil je več let načelnik dobro znane tvrdke „Avg. Tschinkla sinovi. je pa dežele 20.590. Poslednja številka je strašilna • 4 Prepoved priseljevanja severno Ameriko. Iz Washingtona se poroča , da se bode v zbornici reprezentantov t zakona, vsled katerega bode priselje- V kratkem predložil vanje od 3. januvarija naprej za leto dni popolnoma zabranj Ta prepoved ne ve druge ameriške di za take izseljence, ki prihajajo iz kake Evropejcev se ne -bode nihče puš^^al na suho, če se ne bode izkazal Zjedinjenih državah. da časno hoče ostati v Vsi gospodje, kateri so prejeli od rajnega gospoda Komela Sočebrana, c. kr. majorja v od njega spi sane vojaške knjige se uljudno prosijo naj pošljejo kupnino ali pa neprodane knjige- njegovi gospe udovi . Sooebran kot dedinji (Graz, Grazbaohgasse Idi Komel 40), sicer bodo sodno tirjani * # T i.' (u A M i i > M > i > i 4 4 kaplj ice - / 4 4 i ¥ > izgotovljene v lekarni k „angelu varhu ßHADY-a Y Kromerižu (Moravsko) so staro, zanesljivo in znano zdra- budilno in krepilno sredstvo za želodec in prebavilna dela. i 4 i i i i > 4 i i > i i 4 i ¥ > i i zraven stoječo podpisom. steklenice 40 Schutzmarke, 0 Samo prave varstveno znamko Cena: dvojne steklenice Vsebina je naznanjena. Marljaeeljske kapljice i i i ¥ > Želodec prodajaj Ljubljani i i Piccoli in lek. Svoboda; v Postojni: lek. Fr. Bec carich; v Skofji Loki: lek 4 dovljici lek. Alex. Roblek i 1 ¥ ¥ Dom Rizzoh ii J. Močnik Kari Fabiani; Novemmestu: lek . Bergmann ; v Kamniku: lek Črnomlju: lek. J. Blažek. i i i > 4 ♦ Odgovorni urednik: Gustav Pire Tisk iu založba -»i Blasnikovi nasledniki 1