b@mm moookn
Nagradili salamarje - salame pojedli
šm^iram
mka
z *a
časopis za boljše Zasavje
Korčula
n. potovanja
. J1+1 gratis v * iti J skupaj več kot za 1000€ nagrad
r fr mn
i t,

Praga
... več o nagradni igri izveste na strani 21!
Marketing 040 882 882
Cesta zmage 33, 1410 Zagorje ob Savi
www.snupko.com
Uvodnik
^KIIŽNIca
CELJE
Morate prebrati:
MeDUSici icitožeic MCI PRejeL SRGBRno iaapo
6
STROKOvna eKSKURzua U3
8
SaojaRSKa oocajanja v Zasavju
10
InreRVJu z MaRuo Ribič
14
101. ROJSTRI Dan MaRue HuDomau
19
Največja m najmanjša itnjica
20
Zasavčeve saiame TRinajsrič
Špecu za Majo KRajniK
22
26
PncaDO klub Sava Porto Pub DRŽavni PRvaic v B ligi
A.PoReonnc BLacosLov KLervic
35
Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o.,
Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166.
Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar.
Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj.
Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri.
Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje.
Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov.
Naslov uredništva: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi.
Telefon: 03 56 22 734, Faks: 03 56 32 734
GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533,040 267 411.
E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih.
Polletna naročnina od številke 1 do 13 je 18,36 EUR.
Naročnina za drugo polletje je 21,00 EUR.
Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti.
V ceno je vračunan 8,5 % DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo.
Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
jjJF

nami je tiha nedelja, pred nami Z»cvetna in nato še velika z velikonočnim ponedeljkom vred, ki ji sle- ’’ di še Dan upora proti okupatorju.
Kakšni bodo bližajoči se prazniki, bi bilo danes prehitro razmišljati. j Vreme bo, kakršno pač bo narava dala. O jajcih in šunki bi si pa upala trditi, da bo med njimi mnogo klopotcev in velike kosti. Oja, hren pa bo oster, šel bo v nos in oči... Komu? Hm, saj res, komu?
Tiha nedelja ni minila tako tiho, kot bi se spodobilo. Referendum o malem delu je bil glasno zavrnjen s strani ljudstva, ampak to naše vlade še ni streznilo. Za 5. junij napovedujejo novega o delu na črno - o medsosedski nedovoljeni pomoči in o pokojninski reformi. Noben hren ne bo prečistil zapackanih čutil naše vlade, je videti. Nove štiri miljone evrov bodo zapravili za to, da bodo črno na belem videli ponoven velik PROTI. Pri tem pa iz dneva v dan odhaja na cesto ali pod sončno upravo, kot smo včasih rekli, ko so se sončili le redki, ki so ga polomili z dolgotrajnim izzivanjem usode in si s plavimi zapravili zaposlitev, več sto, ah kaj, Zidar jih bo kar tisoč poslal na sončenje, delavcev. Nič krivih, nič dolžnih. Ali pač? Oh, seveda, neplačane položnice se nabirajo v predalih. Toliko jih je, kot uši, ko se berač počeše. Ampak 'beračev' v tej ljubki deželici je čedalje več. Pa ne po svoji krivdi. In se človek vpraša: »Kje smo naredili napako? Komu smo se zamerili, da po nas padajo šibe z vseh strani?« Zdaj bomo vsega nerealiziranega, za čemer stojijo naši ministri in poslanci, krivi državljani. Nezaupnica vladi, predsedniku? Ja, lepo prosim, kaj pa je drugega tak »propadli« referendun. Ampak trdobučnežem sploh ne gre v glavo, da je navadnim zemljanom vsega dovolj in še čez. Tudi elastika se strga, če jo nategujemo preko njene elastičnosti. Slovenski narod pa nategujejo še in še in še. A bo kaj čudnega, če se bo ljudem strgalo?
Kristus je na križu vprašal:«0, Bog, zakaj si me zapustil?« Celo on, ki je bil božji sin, je v trpljenju klecnil nad svojim prepričanjem. In koga naj vprašajo vsi brezposelni, vsi z minimalci, ki si bodo šunko narisali na papir in jo, ob misli, da jo použivajo, počasi radirali?
Zdrava pamet, zakaj si zapustila naše voljene, ki so prisegli, da bodo skrbeli za svoje ovčice in njih blagostanje. Zdaj pa skrbijo le za svoje in svojih bližnjih riti!
Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike vam želim - in ne pozabite, za njimi pride Dan upora - proti okupatorju, se ve, da!
®jL
urednica Marta
J®
( Naslednja številka ZASAVCA izide 28. 04. 201 TJ
Naslovnica:
Krvodajalska akcija zasavskih motoristov Oblikovanje: Jože Ovnik
N
J
Naša bodočnost/Mesfisto Z3 3V
Nja>iai
bodočnost
V"
c je so /itice, /i z/ia/o /ef eti.
29.03.2011
Nives Macerl, Narof 17, Izlake, Zagorje - sin Jakob
30.03.2011
Barbara Zupančič, Ul. Sallaumines 3b, Trbovlje - hči Inja Damjana Radič, Novi Log 19b, Hrastnik - sin Tarik Tatlič Danijela Stojančič, Novi Log 13, Hrastnik - hči Oriana Smajilovič
Branka Teržan, Cesta OF 23, Trbovlje - hči Ajda Ana Vodeb
31.03.2011
Senta Bokalič, Borovak 31, Podkum - sin David Drobne Valentina Verbanec, Razbor pri Čemšeniku 6, Čemšenik, Zagorje - sin Erik Lavrin
02.04.2011
Karmen Kreča, Črni vrh 28, Tabor - sin Timotej
Ana Gračner, Pohorska ul. 11, Sevnica - hči Milla Vurnek
03.04.2011
Maja Japelj, Ul. Luke Svetca 5, Litija - hči Sara Kirm Japelj
Jana Škorjanc Štrakl, Kešetovo 12, Trbovlje - sin Gal Štrakl
04.04.2011
Urška Pajk Učakar, Kešetovo 13, Trbovlje - hči Zala Učakar
Maja Fišnar, Dolnje Brezovo 10, Blanca - sin Aljaž Teodor Špan
06.04.2011
Evelin Božič, Sallaumines 5b, Trbovlje - hči Natalija Mastnak
Metka Lojen, Trg F. Fakina 3a, Trbovlje - hči Izabela Marodi
07.04.2011
Veronika Skubic, Goreljce 6, Radeče - sin Gregor Katja Nahtigal, Breg pri Litiji 4c, Litija - sin Aleks Svenšek
08.04.2011
Tadeja Kastelic Zagorc, Tepe 67, Polšnik - hči Manca Zagorc
Maruša Žibert, Vače 69 a, Litija - hči Taja Čebela Jasna Koritnik, Prapretno 14, Radeče - hči Zarja Bizjak
09.04.2011
Tatjana Lamovšek, Na Jelovo 24, Radeče - sin Urh Erika Jager, Kolovrat 4, Izlake - sin Luka
11.04.2011
Barbara Zavrl, Kovk 27, Dol pri Hrastniku - hči Lara Kovač Petra Izgoršek Potočnik, Potoška vas 37, Zagorje - hči Eva Izgoršek
12.04.2011
Nana Ambrož, Moravče pri Gabrovki 66, Gabrovka, Litija - sin Anže
Hedvika Renko, Leskovec v Podborštu 5, Šentjanž, Sevnica - sin David
Iskrene čestitke!
Referendum o delu ministra
Pri nas imamo toliko referendumov, da so mi že zdavnaj postali odvečno in nesmiselno opravilo. Pa vendarle so glede na vsebino vprašanja, s katerimi se volivci srečujemo na referendumih, občasno življenjsko tako pomembni, da je prav, da se ljudje odločamo ali smo za tisto kar je bilo skuhano v vladnih krogih in v DZ ali smo proti. Politiki prevečkrat gledajo na določeno problematiko iz svojega zornega kota in se očitno niti ne zavedajo kako globok rez naredijo s svojimi odločitvami v vsakdan življenja posameznih struktur v družbi. Tako smo imeli v nedeljo, 10. 4. 2011 referendum o malem delu.
Najprej se glede na moja stališča o referendumih sploh nisem nameraval udeležiti omenjenega glasovanja. Potem pa sem se, po dobrem premisleku, kot lojalen državljan, vendarle odločil in odšel na volišče ter oddal svoj velecenjeni državljanski glas. Temeljito sem premislil in dodobra pretehtal morebitne pozitivne in negativne plati, ki jih prinaša Zakon o malem delu in se predvsem na podlagi interpretacij zagovornikov in oporečnikov omenjenega zakona odločil kakšen bo moj glas.
Predvsem sem v svojem povsem povprečnem miselnem centru, ki ga premorem skritega v svoji karoseriji ugotovil, da je bilo pri nas sprejetih že vrsto zakonov za katere so tisti, ki so jih napisali in tisti, ki so jih v našem imenu in za naše «dobro« predlagali, ugotovil, da so se v praksi izpridili, ker jih tisti, ki bi jih morali izvajati, niso razumeli tako kot jih je interpretirala v določenem času aktualna vlada, temveč, so omenjeni zakoni v praksi vedno delovali luknjičavo in kot pokvarjeno rešeto spuščali skozi posamezne lumpe z njihovimi lumparijami vred.
Tudi usoda Zakona o malem delu bi bila po vsej verjetnosti podobna kot usoda vseh večine pri nas. Napisan je bil morda res za nek namen, ki naj bi po zagotovilih predstavnikov vlade pripomogel k zmanjšanju števila brezposelnih in pomagal tistim kategorijam prebivalcev, ki živijo na obrobju preživetja, a bi po drugi strani, glede na »iznajdljivost« in pokvarjenost prenekaterega delodajalca, slednjim omogočal še bolj brezobzirno izkoriščanje delavcev študentov, upokojencev in jih spreminjal v tlačane.
Problemi so in potrebno jih je reševati. Za učinkovito reševanje je potreben nacionalni konsenz. Slednjega pa se da doseči le s temeljitim političnim in socialnim dialogom. Politični dialog je pri nas nenehno v krizi, zadnje čase pa je zašel v globoko krizo tudi socialni dialog.
To, da smo se, oziroma se želimo priključiti na nemško -francoski vlak, je sicer povsem razumljivo, ni pa pojmljivo, da bi morali na ta vlak, kljub lastni specifiki, s seboj voziti vso prtljago in bremena, ki jih narekuje nakup vstopnice za vožnjo na omenjenem vlaku. Problemi s katerimi se v vsakdanjem življenju srečujemo Slovenke in Slovenci so morda podobni francoskim in nemškim državljanom, niso pa enaki in se glede na razvitost posameznih držav tudi ne dajo reševati s kopiranjem razreševanja problematike v tujini.
Volivci in volivke smo se odločili v razmerju 80 proti zakonu in 20 za. Takšen je tudi odnos do dela ministra za delo družino in socialno politiko. Minister Svetlik, bi moral glede na rezultat referenduma temeljito razmisliti o svojem odstopu. Njegov odnos do vse večjega števila socialno ogroženih Slovenk in Slovencev je nesprejemljiv.
Mefisto
Iz zapismita čerirre in pere seje OS Oecine HnasrniK
Četrta seja OS Občine Hrastnik je bila konec januarja, peta redna seja pa v četrtek, BI.marca 2011.
k la četrti seji so obravnavali program socialnega varstva, IN kulturne in športne programe, plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest za proračunsko leto 2011, investicijski program za projekt gradnje vodovoda spodnje Marno - Slatno Dol, podrobni program prostorskega načrta za ureditev parkirišča na območju bivše trgovine Emona v Hrastniku, kjer bo urejena tudi klančina za invalide.
Franjo Krsnik je dal pobudo za večje ozaveščanje občanov o gospodarnem ravnanju z odpadki. Izvedeli so tudi, da deponija Unično določenih odpadkov ne sprejema, zato se na primer gradbeni material odlaga na deponiji Neža v Trbovljah. Pozornost so posvetili tudi naravnim nesrečam in kako ravnati, če se zgodijo.
Občina Hrastnik in Dom starejših Hrastnik kot izvajalec storitve bosta v letu 2011 z dodatno zaposlitvijo delavke preko javnih del ponovno poskušala povečati interes občanov za koriščenje socialnovarstvenih storitev. Župan je tudi povedal, da je v Občini Hrastnik nezaposlenost 12,7 %, v Trbovljah 16 in v Zagorju 9,7 % .
V okviru projekta Sovre so bila sredstva namenjena za nakup kašče v Šavni Peči, ki se bo preuredila v muzej etnološke kulturne dediščine našega podeželja in pa v spominsko sobo razpoložljive dediščine Antona Sovreta.
Svetniki so bili obveščeni, da je občina v sodelovanju z Zavo-
Kašča v Šavni Peči čaka na preureditev
dom za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje uredila skoraj vse kulturne spomenike v občini, razen cerkve v Dragi, ki je v zasebni lasti.
Marko Funkl je opozoril na odlaganje azbestnih plošč v Kupški vasi.
Župan pa je dodal, da je potrebno okoljskemu inšpektorju naložiti, da opravi ogled divjega odlagališča in ustrezno ukrepa. Na peti redni seji, v četrtek, 31. marca, so razpravljali o zaključnem računu, o varnostnem načrtu občine, obravnavali poročila policijskega oddelka, prometne službe, požarnega sklada, obravnavali odlok o javni razsvetljavi in podobnih zadevah.
Več na na spletni strani http://www.hrastnik.si/obcina/ v rubriki občinski svet, pod gradivo za seje 2010-2014
Besedilo in slika: Fanti Moljk
S paucami do zonaveca živuenja DRUženje in Hoja v Zaconju
Sonce je s svojo pomladno energijo izvabilo številne sprehajalce in ljubitelje zdravega življenja. Eni se veselo martinčkajo na toplih pomladnih žarkih, drugi pa, ki jim tudi hladna zima ni mogla do živega, da bi recimo ostali ob toplem zapečku in čakali pomlad, v polnem zagonu nadaljujejo svoje poslanstvo.
Takšen je tudi Zagorjan Pero Brkovič. Bodisi po hudem mrazu, megli in I snegu ga je bilo mogoče že navsezgodaj srečevati na njegovih zdravilnih poteh.
Pero svoje življenje deli na prej in potem. Prej - ko se še ni ukvarjal s hojo in potem - ko je poslušal nasvet zdravnika in začel hoditi. Začel je z majhnimi koraki - torej krajšimi pohodi, ki jih je počasi podaljševal - vse do znamenitega pohoda v Doboj. Na pobudo ljudi, ki razmišljajo enako kot on in na njegovo željo je januarja osnovano Društvo Pohod prijateljstva, ki trenutno šteje 20 aktivnih članov z bogatim izkušnjami. Pero bo predsednik vse dokler društvo ne postavi na noge, da zaživi in deluje tako, kot je načrtovano. Cilj druženja je popularizacija nordijske hoje, možnost, da ljudje nazorno vidijo kako prijetno zna biti druženje in hoja s palicami, kajti ljudi je treba vse bolj osveščati o pomembnosti zdravega življenja.
Več kot nas je, več nas je zdravih, - pravi Pero. On to še kako dobro ve!
Če hodiš, hodi pravilno! To bo tudi moto seminarja z naslovom S palicami do
zdravega življenja, ki bo 4 krat mesečno potekal v Evroparku, saj Pero svoje znanje želi prenesti vsem, ki so se odločili kreniti po poti za zdravo življenje. Člani društva se redno sestajajo vsak prvi četrtek v mesecu ob 18.00 v Zeleni garderobi KCDD v Zagorju. Tja so vabljeni vsi ljubitelji zdravega življenja, nordijske hoje in dobrega druženja. V društvu nudijo nasvete in pomoč vsem, ki jih to zanima, odvisno od posameznika. Hodili bodo v skupinah po 6, največ sedem ljudi, takrat je hoja še najbolj efektna. Načrtujejo tudi spomladanski piknik, verjetno že v aprilu, da bi druženje dobilo še eno prijetno dimenzijo. Pero je hvaležen občini Zagorje in županu Matjažu Švaganu, ki ima posluh za tovrstne aktivnosti. In kje bo letošnji pohod? Tokrat bosta taglavna pohodnika Dušan in Mojca Mars, ki se pripravljata na štiridnevni pohod, ki bo 12.8.2011, od izvira Soče pa vse do njenega izliva v Jadransko morje. Za nekaj časa se jima bo pridružil tudi Pero, ki pa se pripravlja na večji zalogaj v prihodnjem letu - o tem pa drugič.
Besedilo in slika: StaR
Funšterc	ZB 3MC
»SraR papiR za novo upanje«
Občina Trbovlje je pristopila k vseslovenski akciji zbiranja starega papirja v dobrodelne namene.
Qstrani društva Ekologi brez meja je prišlo povabilo za so-Odelovanje v novi vseslovenski akciji »Star papir za novo upanje«, v kateri bo lahko vsak prebivalec Slovenije dodal svoj list k boljšemu svetu. Znova je priložnost, da skupaj premikamo meje mogočega - tokrat z zbiranjem starega papirja. Akcija »Star papir za novo upanje« bo potekala ves mesec april 2011 po vsej Sloveniji. Skupaj s predelovalnim podjetjem Dinos so k zbiranju papirja povabili vse vrtce, osnovne in srednje šole, pa tudi podjetja in javne organizacije, ki imajo namen pospraviti nakopičen star papir oziroma čistiti svoje arhive. V primerjavi s preteklimi zbiralnimi akcijami bo to akcija na nacionalnem nivoju, njen izkupiček pa bo v celoti na-
menjen v dobrodelne namene. Zbrana finančna sredstva bodo namenjena otrokom v Sloveniji in v Afriki. Slovenski otroci in mladostniki bodo v okviru natečaja, ki bo potekal v okviru projekta Star papir za novo upanje, sami izbrali, komu v Sloveniji naj se nameni polovica zbranih sredstev. Drugo polovico tako zbranih sredstev pa bodo namenili za gradnjo izobraževalnega centra v državi Malavi v Afriki za otroke s posebnimi potrebami.
Ves mesec april tudi uslužbenci občine Trbovlje zbirajo star papir in v ta namen je na parkirišču za občinsko stavbo postavljen zabojnik za papir od ponedeljka, 11. aprila 2011 dalje. Vanj lahko papir odlagajo tudi okoliški prebivalci.
Vabijo vse, da se pridružite veliki akciji zbiranja starega papirja in s skupnimi močmi naredijo nekaj dobrega za okolje in za tiste, ki so potrebni pomoči.
Vir: Občina Trbovlje
PRva seja Svera za PRevenrivo in vzgojo v cesrnem PRomeru OBČme Trbovug
V sredo, 30. marca 2011, je bila v prostorih Občine Trbovlje prva seja Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Trbovlje.
Qvet je po pooblastilu župana konsti-<3tuirala podžupanja Tatjana Jevševar. Člani so nato podali predlog za predsednika in podpredsednika Sveta. Po glasovanju je bil za predsednika izbran
Boštjan Mokotar, za podpredsednika pa Roman Dobravc. Ostali člani so še: Dušan Povše, Sebastjan Zmrzljak, Tomislav Dolar, Aleksandra Doležalek, Milan Mravlje, Rok Verdel in Roman Plesec.
Svet je na prvi seji obravnaval predlog Poslovnika o delu Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Trbovlje. Sicer Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Trbovlje ocenjuje stanje prometne varnosti v cestnem prometu, skrbi za razvijanje in
uveljavljanje ukrepov za večjo varnost v cestnem prometu, predlaga ukrepe za izboljšanje varnosti udeležencev v cestnem prometu, koordinira izvajanje nalog na podlagi programov za varnost cestnega prometa, skrbi za izvajanje prometne vzgoje v šolah in vrtcih, dodatno izobražuje in obvešča udeležence cestnega prometa, ter razširja prometno - vzgojne publikacije in druga gradiva, pomembna za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Vir: občina Trbovlje
MeDUSKi KROžeii MLaDinsiceca cenTRa Trbovljg prgjgl srcbrdo iaapo
i iedijski mladinski krožek MMCT, ki /Vldeluje v okviru Mladinskega centra Trbovlje je na filmskem festivalu ZOOM.5 v Ljubljani prejel srebrno kla-po za kratki igrani film Nov dan.
V Ljubljani je 31. marca in 1. aprila potekal filmski festival za mlade ZOOM.5 v organizaciji Pionirskega doma. Žirija letošnjega festivala v sestavi Miha Hočevar, režiser in letošnji dobitnik Viktorja za posebne dosežke, Bojan Kastelic, direktor fotografije na TV Slovenija in Vasilij Polič, pisatelj ter scenarist, so najboljšim filmom na obeh stopnjah, osnovnošolski in srednješolski, dodelili filmske klape. Med 68 filmi, ki so se potegovali za nagrade, je bil tudi film Nov dan, ki
je nastal v okviru medijskega mladinskega krožka Mladinskega centra Trbovlje pod mentorstvom Zorana Šmida in je po mnenju strokovne žirije prejel srebrno klapo med osnovnošolskimi filmi. Film je prvenec mlade režiserske Neje Berger,
ki je glavno vlogo zaupala Niki Rančigaj, katera je odlično odigrala lik glavne junakinje filma. Mnenje strokovne žirije o filmu Nov dan. »Včasih se nam vse skupaj zdi brezizhodno, življenje kot da nima nikakršnega smisla več. Še zlasti, ko smo mladi in brez izkušenj, nas lahko majhno ljubezensko razočaranje povsem vrže iz tira in celo napelje, da naredimo kakšno nepopravljivo neumnost. Neja Berger nas z uporabo filmskega časa popelje v preteklost in domiselno pokaže, kako lahko bi se zgodilo, da sedanjosti za junakinjo filma sploh ne bi bilo. Priporočamo ogled vsem mladostnikom z ljubezenskimi težavami. Se pravi vsem mladostnikom, pa tudi odraslim.«	MCT
RiBišica DRužina ZacoRje Lani v
HUDIH IZDaTKIH
Kljub lanskoletni ujmi, ki nikakor ni prizanesla ribniku RD Zagorje, se je letošnja sezona lova začela že 13. februarja.
r^a je do tega sploh prišlo, gre zahvaliti požrtvovalnim L/članom RD Zagorje, še posebej Ernestu Kotarju, ker so nemudoma polovili preostale ribe in jih spravili v ribnik v Evroparku, spustili vodo ter spravili preostal mulj na kupe. Ko se je odtekel, so ga deponirali, 1200 m3 ga je bilo, na sosednji parceli RKC, malo odpeljali, ostalega pa razgrnili. Velike vode septembra 2010 so prizadejale tudi vse potoke, ki jih imajo v upravljanju. Po skromnih ocenah je na bila škoda na ribniku za skoraj 10.000 evrov, saj je poplava odnesla 1/3 rib, predvsem vse male ribe in »drobiž«, prinesla pa mulj. Grdo je poškodovala brežino, ki so jo še do zime sanirali, poapnili ribnik, ribe selili iz Evroparka in napolnili vodo.
Iz vodotokov je poplava v reko Savo odnesla za 8.000 evrov
rib, kar je direktni strošek RD Zagorje, saj oni skrbijo za drst in vlaganje mladic, načela brežine, podrla drevesa ob potokih.
Poplava in še nekaj sanacij v Ribiškem domu so odnesli za letošnje leto načrtovano obnovo fasade, ki so jo na rednem letnem zboru članov RD Zagorje prestavili na prihodnji čas. RD je imelo v preteklem letu 94 članov in eno članico, 25 mladoletnih članov in 2 mladoletni članici. Sklenili so, da bodo z vzgojo in učenjem mladih nadaljevali, saj je le-ta na nivoju.
Po besedah predsednika RD Zagorje Stanislava Pozniča veje upravičen optimizem v družini, saj se lahko pohvalijo z veliko dela in še imajo cilje.
Slikal in pisal MM
Poucon mOTORIST 2011
ZSAM Trbovlje skupaj s Svetom za preventivo in Policijsko postajo Trbovlje organizira v soboto 16. aprila 2011 na igrišču za trboveljsko občinsko zgradbo prireditev POLIGON MOTORIST 2011.
predstavitve in prikazi različnih dejavnosti policije in F gasilcev in reševalcev se bodo pričele ob 10.00 uri. Kot že v preteklih letih, bodo tudi letos predstavili varno vožnjo motoristov, predstavili vozila Provida, stacionarni radar Traffipax oz. Gasto, simulator vožnje z motornim ko-
lesom, delo nujne medicinske pomoči na motorjih, reševali bodo ponesrečenega motorista in predstavili delo gasilske ekipe za reševanje ponesrečencev iz vozila.
V primeru slabega vremena bo prireditev naslednjo soboto, 23. aprila na istem mestu.
MaH
SrnoKOvna eicsiiURzua U3
M petek, 8. aprila 2011, so v tovarni zdravil KRKA pripravili dan odprtih vrat, da bi lahko zainteresirani spoznali proces izdelave tablet v njihovi tovarni NOTOL, nov obrat trdih oblik Ločna, ki so jo gradili med leti 1998 do 2001.
k la ogled proizvodnje NOTOL-a se je pripeljalo med dru-INgimi tudi dva avtobusa članov Univerze za tretje življenjsko obdobje Zasavja in avtobus članov U3 iz Šmartno - Litija.
Ob dnevu odprtih vrat KRKE je bilo več kot devetsto obiskovalcev. Tovarna jim je organizirala brezplačen avtobusni prevoz, strokovno vodenje ogleda tovarne in predavanje. Na 23.124 m2 skupne površine je proizvodnemu delu namenjenih 14% površin, 60% tehničnim namenom in skladiščem, 26% neproizvodnim površinam za pisarne, hodnike za obiskovalce. V tovarni letno izdelajo 2,5 milijarde tablet, obloženih tablet in kapsul.
Člani U3 Zasavje so gostiteljem ob prihodu zapeli svojo himno
Gasilska slika - del udeležencev strokovne ekskurzije, ostali so si še ogledovali tovarno
Na predavanju o pozabljanju in ohranjanju spomina
Delo je organizirano v treh medsebojno povezanih objektih, proizvodno zgradbo, upravno - sprejemnim centrom in pakirnico. Tovarna je razdeljena v tri cone. Črna cona je namenjena obiskovalcem, siva tehničnim prostorom in bela cona proizvodnim prostorom. Delo je organizirano po konceptu vertikalnega pretoka materialov, uvedbe standardnih kontejnerjev in avtomatizacije internega transporta, ki pomenijo sodobno filozofijo organizacije in vodenja proizvodnje. Tovarna ima pet etaž, dve sta proizvodni, kjer poteka proizvodnja od tehtanja do polproizvoda in tri tehnične, kjer so tehnološko tehnične instalacije ter interni transport. Proizvodni proces je računalniško podprt, vključno s sistemi nadzora, kontrole in upravljanja tovarne. Čiščenje proizvodne opreme je avtomatizirano in poteka v zaprtem sistemu. Pakiranje se izvaja skladno z zahtevami kupcev. Proizvodno delo poteka pretežno v dveh turnusih, v pakirnici, kjer je največ zaposlenih, v treh.
Po ogledu tovarne so obiskovalcem, ki so to želeli, izmerili krvni tlak in horesterol. Temu je sledilo predavanje o tem, kako nam spomin kroji življenje, kdaj je pozabljanje normalno in kdaj lahko govorimo o bolezenski pozabljivosti, vključno s primeri kako lahko urimo naš spomin.
Besedilo in slike: Irena Vozelj
Pred povratkom v Zasavje še kosilo v Dolenjskih Toplicah in priložnost za izmenjavo vtisov
Ponovno oživili Klub BmcaoiRjev
Zasavje
V/ mesecu januarju 2011 je ponovno zaživel Klub brigadirjev Zasavja, ki združuje vse udeležence
dnevu brigadirjev, ki je 1. aprila, v letošnjem med-V-/narodnem letu prostovoljstva, je klub organiziral krvodajalsko akcijo v sodelovanju z Rdečim križem Hrastnik in Trbovlje in Centrom za transfuzijsko dejavnost. Krvodajalske akcije se je udeležilo skupaj 34 krvodajalcev, od tega 12 brigadirjev. S to akcijo so dokazali, da tudi v današnjem času razne oblike družba prostovoljstva.
„Vse udeležence mladinskega prostovoljnega dela in somišljenike vabimo, da se nam pridružite v naših programih aktivnosti,“ je dejal Borut Slanšek, predsednik Kluba brigadirjev Zasavja. Več informacij na: kbzasavia@gmail.com ali 041 706 707
Besedilo: Fanči Moljk, slika:Borut Slanšek
prostovoljnega dela in njihove somišljenike.
Brigadirji na krvodajalski akciji
ZavanovaLnišKi Dan za spRememse
V TRBOVLJ3H
Na Dan za spremembe, ko so Slovenci stopili skupaj v luči prostovoljstva, so rokave zavihali tudi zaposleni Zavarovalnice Triglav.
\/soboto, 26. marca, jih je več kot 350 pod sloganom Var-
V	na pot vsepovsod na dvanajstih točkah po državi gradilo varnejšo in zeleno prihodnost lokalnih skupnosti.
Znotraj vsake območne enote so očistili in prenovili manj varne točke, kjer se zadržujejo otroci.
V	Trbovljah se je zbralo 15 prostovoljcev, zaposlenih na trboveljski enoti Zavarovalnice Triglav in zavihalo rokave. Lotili so se okolice osnovne šole. Počistili so igrišče, pobarvali klopi in okopali gredice. Prav tako so prebarvali zaščitno ograjo ob šoli ter tako omogočili, da bo pomad v šoli za vse učence prijetnejša.
Matjaž Rakovec, predsednik uprave Zavarovalnice Triglav, se je sodelavcem pridružil v vrtcu Kekec v Kranju.
Z Dnevom za spremembe, ko so Slovenci stopili skupaj v luči prostovoljstva, so zavarovalničarji na poseben način
zaznamovali letošnje Evropsko leto prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva, ki poteka pod sloganom Bodi prostovoljec, spreminjaj svet. Dokazali so, da ima pomoč tisoč obrazov in spoznali, da bi bil svet revnejši brez prostovoljcev.
Po viru: Mati, slike: ZT
Kšefti
za avc
Razvoj DOPOLniLniH Dejavnosn na
KmeTuaH
M gostilni Pustov mlin je 29. marca 2011 potekala delavnica »Seznanitev s smernicami dobre higienske in proizvodne prakse na turističnih kmetijah in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah«. Delavnica je bila organizirana v okviru evropskega projekta Prisluhni glasu vasi, ki ga že tretje leto izvaja Center za razvoj Litija. Namenjena je bila obstoječim in potencialnim ponudnikom v Jablaniški dolini in na Dolah pri Litiji (Oglarska dežela).
jdeleženci so diskutirali o aktualnih tematikah: veljav-Una zakonodaja na področju higiene živil, minimalne tehnične zahteve glede opreme in prostorov, prevoz živil, ravnanje z organskimi odpadki in odpadnimi olji, oskrba s pitno vodo, osebna higiena, tehnološke faze dela, embali-ranje in pakiranje živil, usposabljanje, izvajanje DDD, plan čiščenja, umik in sledljivost živil in načela HACCP sistema. Dober obisk delavnice je zagotovilo, da obstaja velik interes za dodatne aktivnosti na kmetijah, ki vsekakor do-
polnjujejo in povečujejo turistično ponudbo v Jablaniški dolini in v Oglarski deželi. V ta namen bo Center za razvoj Litija organiziral tudi strokovno ekskurzijo na Koroško, kjer si bomo tudi v praksi ogledali, kako kmetije razvijajo dodatno in diferencirano ponudbo.
Besedilo in slika: Gašper Kleč, CRL
SaDjansica Docaianja v Zasavju
Lanskoletni obilni pridelek sadja je marsikaterega ljubiteljskega sadjarja vzpodbudil, da del sadja predela v sadno vino. Zato so v lanski jeseni v Sadjarskem društvu Hrastnik najprej prisluhnili predavanju o osnovah kletarjenja in pridelavi kakovostnega jabolčnega vina. M letošnjem letu pa so se odločili, da preverijo kakovost izdelkov in organizirali ocenjevanje sadnih vin.
povabilu so se odzvali pridelovalci s 64 vzorci iz Zasavja I in Posavja. Vzorce so prepustili v presojo izurjenim čutilom priznane enologinje in specialistke za sadna vina Tadeje Vodovnik Plevnik. Pod njenim vodstvom pa so vzorce poizkusili tudi udeleženci. Izkazalo se je, da so nekaj enologinjinih priporočil z lanskoletnega predavanja upoštevali, opozorila pa jih he, da poskušajo sadna vina do-negovati v toplejšem okolju: v številnih vzorcih alkoholna
Z ocenjevanja sadnih vin
fermentacija še ni bila končana kljub bližajoči se pomladi. Takšni vzorci so bili slabše ocenjeni tudi zaradi motnosti. Kakšen izmed vzorcev je bil iz ocenjevanja izločen zaradi prisotnosti znakov kvara, se je pa med vzorci našlo kar nekaj zelo dobrih vin. Podeljeno je bilo eno zlato priznanje za sadno vino, ki je kakovostno izstopalo iz preostalih vzorcev. Za sadno vino iz več sort jabolk (mošancljev, carjevičev in kosmačev) ga je prejel Martin Senčar z Ostenka nad Trbovljami. Srebrnih priznanj je bilo 11, bronasta pa 3. Priznanja so slavnostno podelili na občnem zboru Sadjarskega društva Hrastnik. Na letošnjem občnem zboru so z zadovoljstvom ugotovili, da se je članstvo v društvu okrepilo. V sredo, 23.marca 2011, se jih je na prikazu rezi sadnega drevja zbralo več kot 50. V prijetnem sončnem vremenu so si za spomladansko oživitev drevja izbrali sadovnjak Vojke Povše Krasnik na Brnici (pri Hrastniku).
Besedilo in sliki: Janja Žagar, KGZS- Zavod Ljubljana,
Enota Zasavje
Obrezovanje drevja
Kšefti
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113
produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani
snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z	t ^	1
možnostjo sponzoriranja	partaaitfi UtCin 't
trženje in produkcija za gospodarsko	* ** m
interesno združenje lokalnih TV Slovenije
VHS, S-VHS, BETA SP	^	. ,
E-mail: atv.signal@siol.net
OßJAl/A NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
(71/3	ELEKTROPROM
	> elektroinstalacije
	> strojne instalacije
	> daljinsko ogrevanje z
	lesno biomaso
	> kabelsko komunikacijski
	sistemi
	> trgovina EVJ Center
	> delovni stroji in nizke
	gradnje
	> barSedmica
	
	
	lokalna televizija ETV
	
	etv.elektroprom.si
	komerciala
	03-56-57-158
	studio
	03-56-57-177
r
L
NAROČILNICA ZA ČASOPIS 73 C.
Zasavc,p.p.79,1410 Zagorje ob Savi, Tel.: 03 56 22 734, Fax: 03 56 32 734	««S L	V
Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno)
polletno letno
Ime in priimek:....................... Telefon:..........
Naslov:............................... Davčna številka:
Podpis:.........
tü-astnik - trbovlje - žagarje - litija - radeče
I
I
I
\
I
I
J
Vino in saiama z oiiusom v okusu
Salame in vino nekako sodijo skupaj. Da pa dozorijo, potrebujejo čas. In ni naključje, da v kleti, po možnosti v vinski.
^Tako smo na Zasavčevi salamijadi tudi letos spoznali I vinsko klet Kvas z Ugovca, Oplotnica, vinarja Damjana Kvasa, pravzaprav tri njihova vina, izjemoma že letnik 2010!
Najprej smo poizkusili zvrst sestavljeno iz 50% kernerja, 30% laškega rizlinga in 20% sauvignona. Vsebuje 7,3 stopnje po Brixovi lestvici nepovretega sladkorja, kar je nekaj več kot IOg/1 in velja za bolj suho vino. Harmonija kislin vseh treh sort se izraža z 8g/l, kar daje izrazito svežino in sadni pookus. Na ocenjevanju vin je prejelo srebrno diplomo.
To vino dopolnjuje različne mesne jedi in ribe.
Naslednje vino je bilo sorte rumeni muškat, letnik 2010, sladkorna stopnja 8,8 po Brixovi skali ali skoraj 30g/l nepovretega sladkorja. To izjemno vino ima muškatno noto, bogato je v cvetici, zasledimo rahel vonj po limonini lupini, sicer pa se s 7,3g/l kisline skladno dopolnjuje z drugimi sestavinami vina in tanini. Deluje sveže in harmonično, kar boža nas po jeziku.
Na dvajset stopenjski lestvici je bilo to vino ocenjeno z 18,33 točkami, prejelo je zlato diplomo, kar ga uvršča med vrhunska vina.
Poda se k sadju in sladicam, posebno dobro se ujema z jagodami. Tudi v kombinaciji z belim mesom kot glavni jedi ne bi razočaral, domiseln kuhar bi ga znal ponuditi tudi k temnejšemu mesu v kombinaciji z omako.
Tretja sorta vina na pokušini je bil sauvignon, vino nežno slamnato rumene barve s pridihom zelene nianse, s cvetico po bezgovem cvetju, sveže in harmonično. Okus kot cvetlični med, poln, bogat. Ostanek sladkorja je 9. stopnje po Brixu, kar je 30g nepovretega sladkorja na liter, ki s 7,3g/l kisline čudovito deluje na korenu jezika in harmoničnost še dolgo ostane po požirku.
Vino je dobilo najvišjo oceno za letnik in je s 18,43 točkami vrhunsko vino.
S tako močnim telesom ga mirno ponudimo k rakom, jastogom, klapavicam, ostrigam, pa tudi aromatičnim sirom po-žlahtni okus. Tudi dušena teletina in paradižnikova omaka na testeninah bosta s tem sauvignonom boljša.
m
'

Hypo Banica v TnBovuaH otrokovo PRiBLižaLa BančnišTvo
Malčki trboveljskega vrtca so v januarju 2011 v sklopu dobrodelne akcije Hypo banke v Trbovljah obiskali banko, se spoznali z osnovami bančništva ter se tudi sami poizkusili v vlogi bankirjev.
^	I ter upravljanje z d^-
p narjem. Zaposleni v banki so otrokom pokazali denar, bankovce in kovance in kaj z njim bančnik naredi, ko ga stranka prinese v poslovalnico. Večina otrok se je prvič srečala z banko na takšen način in z zanimanjem so spremljali razlago, kako bančno poslovanje poteka.
Da pa gre pri bančništvu zares, so se otroci lahko prepričali sami v t.i. »Hypo kotičku«. Na razpolago so dobili mizo, blagajno, predalnik, denar, listke za polog in dvig, s čimer so sami opravili nekaj najbolj enostavnih bančnih poslov.
Ko so posamezen posel zaključili, so ga, tako kot pravi bančniki, potrdili še z žigom.
Ker bančni posel zahteva veliko zbranosti in odgovornega ravnanja, so vse prisotne zaposleni v Hypo banki na koncu še malo pogostili in obisk banke se je zaključil s prijetnim druženjem. Ob tem dogodku so v Hypo banki Trbovlje za vse otroke pripravili tudi posebno akcijo - pobarvano hippo maskoto so prinesli v poslovalnico Hypo banke v Trbovljah in ob odprtju transakcijskega računa ali sklenitvi kateregakoli varčevanja dobili posebno nagrado.
»Zaposleni v trboveljski poslovalnici Hypo banke smo bili zelo veseli obiska otrok in možnosti, da jim s pomočjo kotička predstavimo vsaj del našega posla in upamo, da se vrnejo v čim večjem številu nazaj. Predvsem pa da smo veseli dejstva, da smo jim skozi igro predstavili resno bančno poslovanje. Hkrati s to akcijo v vrtcih pa smo za najmlajše pripravili tudi ugodno ponudbo za odprtje računa in ugodne obrestne mere varčevanj. Prepričajte se sami in nas obiščite!«, je dogodek zaključila Olga Rusjan, vodja poslovalnice Hypo banke v Trbovljah.
Oglasno besedilo
Akcija
Prostovoljstvo m za ko n o prostovoljstvu
2.oeL
prostovoljstva, ki je bila tudi med glavnimi pobudniki pri pripravi omenjenega zakona. Ob nadaljnjih aktivnostih v tem evropskem letu prostovoljstva se je stičišče vključilo tudi v aktivnosti izvedbe enodnevnega brezplačnega seminarja uvodnega usposabljanja za prostovoljce in prostovoljsko delo, katerega sta organizirala Slovenska filantropija in Mladinski center Zagorje.
S tem pa aktivnosti na področju prostovoljstva še zdaleč niso končane. Temelj sistemskega delovanja prostovoljstva je sprejet, zdaj čakamo še na določene podzakonske akte in predpise, katere mora sprejeti Vlada RS in ustrezno ministrstvo, da se uredijo še odprta vprašanja in omogoči nemoteno in kontinuirano delovanje vseh dejavnikov na tem področju.
MREST
Trenutni vrstni red:
"Takon opredeljuje prostovoljstvo kot družbeno koristno brezplačno delo,
^prostovoljci pa bodo o pridobljenem znanju prejeli ustrezna potrdila. Novost, ki se uvaja v pravni red na obravnavanem področju, je poenotenje in sistematično vodenje evidenc o prostovoljcih in opravljenem prostovoljskem delu.
Ključna vprašanja, ki jih zakon ureja so:
>	Opredelitev organiziranega prostovoljskega dela, prostovoljcev in prostovoljskih organizacij, pri čemer ima posebno mesto tudi dolgoročno prostovoljstvo;
>	Določitev pravic in dolžnosti prostovoljcev in prostovoljskih organizacij, pri čemer so pomembnejše naslednje pravice prostovoljca:
-	da je prostovoljsko delo dobro organizirano,
-	da ima prostovoljec zagotovljeno ustrezno usposabljanje,
-	da je prostovoljec deležen mentorske in osebnostne podpore pri izvajanju prostovoljskega dela,
-	da je zavarovan za primer nesreče pri delu ali poklicne bolezni,
-	da ima pravico do neobdavčenega povračila stroškov in
-	pravica do nagrade in državnega priznanja.
>	opredelitev vloge države, regionalnih in lokalnih skupnosti, ki so se dolžne bolj angažirani za podporo in razvoj prostovoljskega dela, predvsem v smislu evidentiranja in vrednotenja tega, zagotavljanja ugodnih materialnih in pravnih podlag za izvajanje prostovoljskega dela ter zagotavljanja finančnih sredstev za sofinanciranje stroškov prostovoljskega dela. Na vseh nivojih so državni organi dolžni sodelovati s prostovoljskimi organizacijami pri urejanju zadev, ki se tičejo prostovoljstva.
Tudi regijsko stičišče nevladnih organizacij MREST Zasavje seje angažirano vključilo v aktivnosti popularizacije prostovoljstva. S tem namenom je za nevladne organizacije zasavske regije, 15. marca letos, organiziralo predstavitev sprejetega Zakona o prostovoljstvu. Samo predstavitev vsebine zakona sta podala predstavnika Slovenske filantropije - Združenja za promocijo
Izžrebana elasovatka:
Tončka Odlazek,
Sallaumines 3a, 1420 Trbovlje
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«; prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«.
3*
Nai NVO:
1.	Literarno društvo upokojencev Trbovlje - 3 glasovi
2.	Društvo upokojencev Trbovlje - 2 Turistično društvo Hrastnik - 2 KORK Čemšenik - 2 TD Čemšenik - 2 Eko Krog - 1
7.	Društvo U 3
8.	Društvo diabetikov Hrastnik - 1
3.
4.
5.
6.
Nai prostovoljci:
1.	Simona Jarc, KoRK Čemšenik - 2
2.	Tine Lenarčič, Literarno društvo upokojencev Trbovlje ■ Mojca Greben, TD Hrastnik - 2 Olga Špajzar, DU Trbovlje - 2 Lidija Hutar, DOB SLO, Trbovlje Slavko Gulič, Literarno društvo upokojencev Trbovlje
7.	Uroš Macert , Eko krog
8.	Silva Kovač TD Čemšenik
9.	Dušan Martinčič TD Čemšenik
MO. Viktor Ramšak Društvo diabetikov Hrastnik -

SSjMrest S§?Mrest
Mc*io navlodnih orgonuocij Zmovja	Mr«io navlodmh orgonizoo« Ztraovta
GLASOVNICA ZA NAJ PROSTOVOLJCA ZASAVSKE REGIJE 3/2011
Naj prostovoljec oz. prostovoljka zasavske regije je:
(Ime, priimek, nevladna organizacija, v kateri deluje)
Zanj (o) glasujem:
(Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke)
(Kraj in datum)	(Podpis)
Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi
Š&Mrest
Mroia nevladnih oryomxocij Zasavja
3? Mrest
‘ -	' i.'.>niS orggn iac'i Zasavja
GLASOVNICA ZA NAJBOLJŠO NEVLADNO ORGANIZACIJO ZASAVSKE
REGIJE
3/2011
Najboljša nevladna organizacija zasavske regije je:
(Naziv nevladne organizacije, torej društva, ustanove ali zasebnega zavoda)
Zanjo glasujem:
(Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke)
______ J	L _	_ _
(Kraj in datum)	(Podpis)
Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi
Intervju
za avc
Ribič
„UspeH in zanovousTVO sra emno piačiLO za večino moieca oeLa"
Marija Ribič je po izobrazbi profesorica razrednega pouka. V/ osnovni šoli ni bila med najboljšimi, saj je bila zelo nesamozavestna, kot pravi sama, zato se je vpisala na srednjo trgovsko šolo. Rezultati v prvem letniku so bili zelo dobri in razredničarka Šerganova ji je predlagala, da se takoj prepiše na ekonomsko šolo. Njen nasvet je upoštevala, uspešno dokončala srednjo ekonomsko šolo in se odločila za učiteljski poklic. Kot pravi Ribičeva, brez predloga razredničarke Šerganove danes ne bi bila to, kar je.
IV/llinšanka je dejavna na področjih kulture, izobra-IVlževanja, tudi politike. Seznam njenih dejavnosti je dolg: učiteljica, vodja dramskega krožka na Podružnični šoli Mlinše, mati in žena, igralka v gledališki skupini učiteljev podružničnih šol Slovenije SMREKA in KD Mlinše, v okviru Zavoda za šolstva izvaja izobraževanja za odrasle, predvsem učitelje, ureja spletno stran Krajevne skupnosti Mlinše - Kolovrat, je predsednica te iste krajevne skupnosti, občinska svetnica in članica stranke Zagorje gre naprej, organizatorka prireditev v krajevni skupnosti, pisateljica knjig o krajevni dediščini; seznam pa se s tem še ne konča. V preteklem tednu ste na Mlinšah gostili 3. gledališki festival podružničnih šol Slovenije „Malo je lepo". Bi ga lahko na kratko predstavili bralcem Zasavca?
Na festivalu se je v dveh dneh predstavilo 14 skupin in odigralo 5 predstav. Kljub temu, da nismo delali večje reklame zanj, je bil obisk ogromen. Z organizacijo je bilo kar veliko dela, saj gre za festival na državnem nivoju. Gre za že tradicionalno srečanje tu na Mlinšah. Namen je, da si otroci podružničnih šol ogledajo predstave drug drugega. Gre tudi za druženje. Hkrati pa se tudi učitelji in mentorji seznanijo z mentorji dramskih iger na slovenskih podružničnih šolah. Gre torej tudi za izmenjavo izkušenj, idej, drugačnih pristopov do režije, do igre, do pedagoškega dela. Hkrati pa je to v okviru strokovnega posveta še druga oblika druženje podružničnih šol. Posvet poteka vsako leto v drugem kraju. Letosje bil v Motniku.
Od kje ideja za festival?
Ideja seje rodila, ko smo pred tremi leti na Mlinšah organizirali 9. strokovni posvet Društva učiteljev podružničnih šol Slovenije. Tema posveta je bilo ohranjanje gledališke dediščine na gledališkem odru. Na podlagi tega je bila kot spremljajoča dejavnost organiziran gledališki festival. Ideja seje dobro prijela, učitelji so bili navdušeni, in sedaj ga prirejamo vsako leto. Ker se je na Mlinšah začel, saj smo dejansko skoraj v centru Slovenije in imamo odlične možnosti za izvedbo, ga tu vsako leto tudi organiziramo.
Rekli ste, da je bil festival množično obiskan s strani gledaliških skupin. Bi ga torej lahko označili za uspešnega?
Festival je bil prav gotovo več kot uspešen. Tudi v slovenskem merilu. K sodelovanju smo v letošnjem letu prvič povabili tudi dramaturginjo Majo Borin iz SNG Maribor. Borinova ga je ocenila kot izredno kvalitetnega, tako izbiro predstav, kot delo učiteljic, mentoric in učencev. Poleg tega
so se prijazno odzvali novinarji RTV SLO, zato je prispevek o festivalu videla širša javnost.
Na podružnični šoli Mlinše, kjer učite, ste dejavni tudi na drugih področjih.
Tako je, imamo pevski zbor, ki ga vodiTanja Medvešek. Zbor je izredno aktiven, letos se je med drugim udeležil revije otroških pevskih zborov v KC DD Zagorje. Uspešni so tudi zaradi tega, ker so učenci vključeni v vse prireditve, ki se odvijajo v naši krajevni skupnosti. To je po mojem mnenju tudi odskočna deska za gledališki oder, saj z nastopanjem s pevskim zborom izgubijo tremo. Radi nastopajo. Dramsko skupino vodim jaz. Učenci pa so tudi zelo uspešni gasilci, likovniki, ustvarjalci... Naša šola je vsekakor inštitucija, kjer se otroci ne le učijo, ampak se tudi družijo, dobro počutijo, pridobivajo delovne navade ter tudi druge pomembne življenjske vrednote, ki jim služijo kasneje v življenju. V naše delo vnašamo številne novosti in motivacijske pristope, saj sem tudi članica razvojne skupine za področje razrednega pouka, kjer ideje razvijamo. Ob mnogih raznolikih dejavnostih učenci ne pridobivajo le znanja, oblikujejo si tudi samozavest ter miselnost, da so sposobni. To jim bo v življenju prav prišlo.
Če se nekoliko vrneva v preteklost, zakaj ste se odločili za učiteljski poklic?
Že od male šole naprej sem cenila učitelje, jih spoštovala. Dejansko občudovala njihove pristope do nas učencev. Predvsem je bilo tu kar nekaj učiteljev, ki so me s svojimi pristopi navdušili. Tako sem dobila misel, da bi se tudi jaz lahko spustila v učiteljske vode in učencem pomagala pridobivati tista prva znanja ter vse tisto, česar sama nisem imela. Pomagati jim oblikovati samozavest ter vedenje, da so sposobni. Prvi in drugi razred je tisto področje, kjer se sama vidim. Torej pomagati do prvih znanj na podoben način, kot sem ga jaz doživela pri svojih učiteljih. Ugotoviti, kako učence motivirati za učenje, kakšne pristope uporabiti, da pridobijo čim več znanja. Učence motiviram, da radi hodijo v šolo, da jim je lepo, tako kot je bilo meni, da razvijajo številna osebnostna področja ter pridobijo čim več znanja.
Če bi se še enkrat odločali za poklic, bi se odločili kako drugače?
Vsekakor bi ostala v učiteljskih vodah. Izredno rada poučujem otroke, zelo rada pa ukvarjam tudi s poučevanjem oz. vodenjem odraslih. Izobraževanje, kultura, organizacija in
Intervju
delo z odraslimi, so tista področja, s katerimi se rada ukvarjam in so mi v izziv. Ni mi težko, to rada počnem in še več bi počela.
Predsednica Krajevne skupnosti (KS) Mlinše - Kolovrat ste drugi mandat zapored. Od kje želja, ideja po sodelovanju v politiki?
Na to idejo je prišel bivši predsednik krajevne skupnosti Valentin Kralj. Rekel je, da je prav, da so v svet KS vključeni tudi učitelji šole, ki deluje v kraju. Težko sem pristala na idejo, da bom članica, nevede, da bom tudi predsednica. Potem sem na volitvah dobila največ glasov in sem morala pristati na to. So mi pa člani sveta KS obljubili, da mi bodo stali ob strani, pomagali, saj je bilo to zame popolnoma novo področje. Izredno aktivna in v veliko pomoč mi je bila bivša tajnica Zora Kovač, ki je bila moja mentorica ter mojemu delu dala pravo strokovno podporo in mi bila vodilo. Po toliko letih pa sem zdaj »doma« tudi na tem področju in je po svoje zanimivo.
K kakšnemu delovanju težite na čelu KS?
Želim si, da bi se ljudje med seboj bolj povezovali. Zaradi tega načrtujemo prireditve, ki povezujejo starejše ali mlajše. Delujem torej v smeri večjega povezovanja, čeprav je tudi to po zaslugi krajanov, ki v tej smeri delujejo samo-inciativno in na zelo dobrem nivoju. Te osebe zelo cenim. Ena izmed zadnjih aktivnosti je današnja očiščevalna akcija (intervju je bil narejen v soboto, 9. aprila, op. p.). Glavna težnja pa je ureditev cestne infrastrukture v naši KS Mlinše - Kolovrat, ki je predvsem na področju Kolovrata v zelo slabem stanju. Nad stanjem sem več kot razočarana. Poleg vodooskrbe, ki jo je tudi potrebno izboljšati oz. vsaj ohraniti v obstoječem stanju, je to tudi eno izmed področjih, ki omogoča še boljši razvoj podeželja ter izboljšanje življenja ljudi na tem področju. Ena od težav je tudi slaba pokritost s telefonijo. Stanje smo uspeli izboljšati, a še vedno ne do točke, ki si jo želim. Se vedno pa je tu tudi že več desetletij trajajoče nezaupanje krajanov do IGM, ki sedaj v Brišah v kamnolom odlaga tudi odpadke, kar pri krajanih seveda vzbuja dvome in strah. Območje naše KS je lepo ohranjeno, narava je čudovita, prav tako ljudje. Zato bi z izboljšanjem zgoraj naštetega prav gotovo privabili še koga, predvsem pa zadržali najmlajše, da ostanejo v domačem okolju ter ne odhajajo drugam.
Ali ima KS dovolj finančnih sredstev, da se loti izboljšav na naštetih področjih?
KS razpolaga z denarjem zgolj in le za redno vzdrževanje; gre za posipanje cest in kritje stroškov zimske cestne službe, za vzdrževanje makadamskih cest, ki jih je v KS ogromno - preveč za ta čas, v katerem živimo. Za asfaltiranje makadamskih cest pa KS sama po sebi nima dovolj denarja. V tem primeru mora na pomoč priskočiti občina...
Ste tudi občinska svetnica v stranki Zagorje gre naprej. Ali je zato odnos med občino in KS kaj boljši?
Ge povem po pravici, sama ne opažam nobene občutne razlike. Sodelovanje je bilo že prej dobro in korektno. Občina zna prisluhniti potrebam naših krajanom, kolikor ji to dopuščajo finančna sredstva. Razlika je opazna edino v tem, da imam sama sedaj nekoliko več informacij o aktivnostih na celotnem območju občine, hkrati pa bom lahko z idejami soustvarjalka razvoj.
Republika Slovenija je v obdobju varčevanja in iskanja dodatnih finančnih sredstev. Recesija traja že nekaj let, kar je vplivalo tudi na rast nezaposlenosti. Kakšno
je socialno stanje v KS?
Na območju KS ni veliko ljudi, ki bi se obračali na svet KS s prošnjo po pomočijo področje pri nas pokriva KO Rdečega križa KS Mlinše - Kolovrat. V naši KS še vedno živi solidarnost in, če gre nekomu slabo, mu znamo tudi priskočiti na pomoč. Mislim, da so ljudje tu pogosto preskromni in da verjetno marsikdo potrebuje pomoč. Starejši zanjo ne zaprosijo zaradi priučene skromnosti. Vzgojeni so tako, da so zadovoljni s tem, kar imajo. Pogosto zna biti večji problem osamljenost starejših, saj je ozemlje KS izredno razkropljeno. Za obiske na domu pa so poleg KO RK izredno dejavne tudi članice Medgeneracijske skupine Mlinček. Ponosna sem na številne posameznike, ki delujejo v tej smeri.
Ste torej učiteljica na šoli s 45 učenci, vodja dramske skupine, sodelujete v gledališki skupini učiteljev podružničnih šol Slovenije SMREKA, vodite seminarje za odrasle, ste predsednica KS, urejate spletno stran KS, ste občinska svetnica, delujete v odboru za šolstvo in kulturo v občini Zagorje ob Savi in še bi lahko naštevala. Kako vam uspe vse to vključiti v svoj urnik?
To me sprašuje veliko ljudi, včasih se tudi sama. Dejansko so te stvari za nekatere obveznost, pri meni pa je služba in vse ostalo, s čimer se ukvarjam, hkrati tudi moj hobi. Ge to, kar počneš, delaš z užitkom, se znaš organizirati in imaš ob sebi ljudji, ki te razumejo in podpirajo, čas ni težava.
Pa vam kdaj zmanjka idej za nadaljnje kulturno delo, delo z učenci?
Zaenkrat sem očitno v tistih letih, ko mi idej ne zmanjkuje, celo preveč jih je in vseh ne zmorem realizirati. Pogosto na izobraževanjih po Sloveniji poleg posredovanja znanja dobim tudi veliko novih idej. Dejansko vse to lahko počenjam zaradi ljudi, ki me obkrožajo. Ker imam okoli sebe ne le najboljšo družino, ampak tudi odlične sodelavce, prijatelje, s katerimi res dobro sodelujemo, naj bo to v kraju, v šoli, ali z učitelji po Sloveniji. S sodelavci na šoli, s podporo ter odobravanjem vodstva nam s skupnimi močmi vedno uspe narediti ne le dobro, celo več kot to.
Od kje motivacija?
Notranja motivacija je tisto, kar me žene, moj karakter, geni ... Moje prednice so bile vse delovne žene, vedno v pogonu, le da so delale na kmetiji. Uspeh in zadovoljstvo drugih sta pri tem največja motivatorja. To je dejansko tudi plačilo tistega dela, ki ga opravljam prostovoljno. Včasih pa kljub vsemu dobremu delu, ki ga opravljaš, naletiš tudi na kak grenak grižljaj od kakšnega posameznika. Sem se pa tekom let naučila, da nikoli ne moreš ugajati vsem in te kritike ne vzamem kot tragedijo, temveč me najpogosteje še bolj motivira ter vzpodbudi, da dokažem, da je v zmoti. Držim se načela„Dober glas seže v deveto vas".
Ste poročeni in imate dve hčeri. Ali ob vseh teh dejavnostih ostane dovolj časa za družino?
(dolg premor) Ob vseh teh aktivnosti imam občasno res slabo vest, da je časa za družino premalo. Je pa potem čas, ko smo skupaj toliko lepši. Družini se posvetim predvsem med vikendi, med tednom pa si seveda utrgam kakšno urico za pogovor in druženje. Želim si biti tu predvsem za svoji hčeri, ki me potrebujeta, čeprav sta zelo samostojni. Veliko vlogo odigra pri tem delu tudi mož, ki me pri vsem podpira ter dovoljuje, da sem kar sem. Tea zaključuje gimnazijo, Gaja pa bo kmalu zaključila osnovno šolo. Pleše v plesni šoli in tako je potrebno poskrbeti za prevoz na treninge, tekmovanja. Tea gre po mojih stopinjah, vpisala seje na Pedagoško
MarijaRibič in nekdanji učiteljici ob otvoritvi mlinskega obeležja in izdaji knjige Iz doline nekdanjih mlinov
fakulteto. Tako, da sem za hčeri očitno vzor, kar me veseli. Na kakšnih vrednotah gradite družinske odnose? Pomembno mi je, da znamo izkoristiti čas, ko smo skupaj. Pomagati drug drugemu, si zaupati, imeti se radi in stati drug drugemu ob strani v dobrem in slabem. Hčeri od malega vzgajam v duhu, da imata druge radi, da nikomur ne želita slabega. Živimo skupaj z mojimi starši in ravno mati je tista, ki pogosto postori tisto, kar bi sicer morala jaz kot mama. Ge ne bi imela nje, tudi vseh teh raznolikih aktivnosti ne bi zmogla opravljati.
Vaš čas je polno zaseden. Ste kdaj utrujeni?
Vsak človek je kdaj utrujen. Lahko si utrujen od prijetnih ali neprijetnih stvari. Seveda sem tudi utrujena, a dejansko je dom tisti kraj, kamor se vrnem iz celodnevnih aktivnosti, kjer se čas ustavi, kjer se spočijem, naberem nove energije za nove aktivnosti. Najslajše pa je seveda pitje kavice z možem, saj mi skuha najboljšo.
Ali si predstavljate, da par dni skupaj ne bi delali tako intenzivno? Najdete čas za počitek?
Tudi takšne dni si privoščim. Težko pričakujem poletje, saj imamo takrat učitelji nekaj več dopusta. Z družino grem za 14 dni na morje. Geprav potem včasih kar nekaj manjka, ne veš, kaj bi počel. Seveda se najde tudi čas za kavico s prijateljicami, kar mi veliko pomeni. In pa preživeto popoldne z možem. Poleti si privoščiva kolesarjenje, sprostim se na sprehodu z družino in s psom, ob dobri knjigi, glasbi ali ogledu komedije.
Vaši dnevi so sedaj popolnoma zapolnjeni z obveznostmi. Ali menite bo tak tudi vaš pokoj?
Vsekakor bom takrat več časa namenila družini, možu, sama sebi, dobri literaturi, morda pisanju poučno-pra-vljičnih knjig za otroke. Vsekakor si želim čas nameniti tudi vnučkom, ko bodo prišli. Dejansko se vidim v vlogi, ki jo sedaj opravlja moja mati. Da bom pomagala hčerama v življenju, da bosta lahko izpolnjevali tisto, kar ju bo osrečevalo. Hčeri sta namreč moj največji življenjski uspeh in ponos.
Andreja Gradišar, slika: arhiv Marije Ribič
Boeeif in Bančica in meDcenenacusKO nnuženje
Člani gledališke skupine Mladinskega centra Trbovlje so ob drugi obletnici kluba Sonček pripravili igrico Bobek in barčica.
[✓er so bili lepo sprejeti, so jo pred-Ivstavili še v vrtcih, ob dnevu za spremembe na otroškem oddelku Splošne bolnišnice, 30. marca pa še stanovalcem Doma upokojencev Franc Salamon v Trbovljah. Tako so stanovalcem pripravili lepo medgeneracijsko druženje in jim popestrili dan.
igrica je bila (pre)kratka, so menili gostitelji in gostom sugerirali, da za naslednjič pripravijo kaj daljšega. Povedali so, da poznajo pravljico o Mojci Pokraculji, ki ima zelo podobno zgodbo. Tudi v tej pravljici so živali iskale zavetje na barčici, ki je kmalu postala pretesna.
Po predstavi so se pogovarjali in primerjali kako je danes in kako je bilo včasih. Stanovalci so se spomnili Pike nogavičke, ki so jo igrali, operete Pri belem konjičku, gasilskih veselic, plesov na Kleku ... Skupaj so zapeli nekaj pesmi, a generacijska razlika je pokazala, da mladi poznajo pretežno novejše domače pesmi, nekaj manj pa slovenske narodne.
Dogovorili so se, da se ponovno srečajo in takrat zaigrajo in zapojo skupaj.
Besedilo in slika: Irena Vozelj
Društveno
Če si pravi motorist, ne bodi egoist, svojo kri daruj, in življenja z njo rešuj!

KRU

2. aprila 2011 je v večnamenski dvorani Osnovne šole Trbovlje dobesedno tekla kri. V potokih...V teh kriznih časih, ko je večina nekdanjih delovnih organizacij, od koder so nekoč prihajali krvodajalci in krvodajalke, tudi iz „nohtšihta, da so darovali svojo kri ugasnila, je par posameznikov iz zasavskih moto klubov prišlo na idejo, da bi organizirali krvodajalsko akcijo svojega članstva in njihovih simpatizerjev... in jo tudi uspešno izpeljali. Vse ostalo je že zgodovina. Do prihodnjič, ko se zopet srečamo...
I n kot prvi izmed prvih, je v odlično I organiziranem odvzemu sedel na stol 18 letni Matej Klarič, član na »pavzi« MC Vikingi iz Hotiča doma iz Zgornjega Loga pri Litiji, ki se je akcije udeležil, ker si je vedno želel darovati kri. In je priložnost takoj izkoristil, ko je izvedel, da jo organizirajo motoristična društva. Študent srednje medijske in grafične šole v Ljubljani, ki trenutno nima motorja, ker Honda CBF 125 ni ,,hotu brez olja delat',, ...za servis pa (trenutno) nima, ker si je omislil avto-je po srcu še vedno motorist! Kljub temu, da prisega na hitrostne športe (avto moto in moto), je pa še vedno pripravljen na kako novo adrenalinsko »pustolovščino«. Zgodovina krvodajalstva na Slovenskem, če odmislimo neorganizirane odvzeme pred prvo vojno (1914-1918), sega tja noter do 4. junija 1945, ko je bil v Ljubljani ustanovljen transfuzijski oddelek. Že 9. marca 1953 pa je bila organizirana prva krvodajalska akcija Rdečega križa, na kateri je kri darovalo (kdo drugi?) devet rudarjev. V Sloveniji je skozi čas krvodajalstvo preraslo v pravo solidarnostno gibanje, ki temelji na največjih in najpomembnejših humanitarnih vrednotah s pomočjo katerih je bilo do danes zbranih že več kot 1.600.000 litrov krvi. A navkljub zapisanemu, krvi
za vsakodnevne potrebe v zdravstvu kljub temu še vedno primanjkuje. Od leta 2001 dalje pa 14. junij praznujemo tudi svetovni dan krvodajalcev. Kot zanimivost naj ostane zapisano, da je bilo krvodajalstvo sprva plačano in sicer v nematerialnih dobrinah kot so moka, olje, sladkor in boni za hrano. Vendar pa se tak sistem ni obnesel, ker so ljudje začeli darovati kri prepogosto, kar je posledično vplivalo na njihovo zdravje. V Sloveniji danes kri redno daruje okoli 5 odstotkov prebivalcev. Vemo, da je naša kri nenadomestljivo zdravilo in najdragocenejše, kar lahko podarimo, zato ni zanemarljivo da se v zadnjem času vse več ljudi odloča za darovanje krvi. Dokaz za to je tudi zadnji odziv zasavskih moto klubov in njihovega članstva na omenjeni krvodajalski akciji. Vsakdanji ljudje, včasih mašni včasih prašni, komunikativni, preprosti, naši sosedje, prijatelji v črnem usnju, polni dobre volje, smeha in optimizma so košarkaško igrišče zadaj za gimnazijo napolnili s svojimi jeklenimi konjički. Čeprav je njihova zunanja podoba groba, črna, skoraj mračnjaška, so duše teh ljudi čiste, bele, predvsem pa pripravljene pomagati...pol litra darovane krvi so nadomestili z porcijo pasulja in ohlajeno flaško pijače bogov. In njim je
v treh urah od 136 prijav uspelo zbrati 120 odvzemov kar znese okoli 50 lit. krvi. In padla je tudi stava. Fantje iz MK KATASTROFA so določili kazen za prvega, ki ga zaradi odvzema krvi obide slabost. Kazen-gajba pira. Ki je tudi padla. Tako je bilo poskrbljeno tudi za hec in zabavo, kot se v moto sceni tudi spodobi. V poznih popoldanskih urah je bilo izrečenih premnogo lepih želja, 120 kilskim dedcem, kraljev cest, so se ob slovesu kot otrokom iskrile in rosile oči. Stiski rok, objemi trepljanje po ramenih...knedlc v grlu... želje po mnogo srečno prevoženih kilometrov pa naj obveljajo tudi ob koncu tega zapisa vse do prihodnjič.
Mogoče v prihodnje ne bi bilo slabo razmišljati v tej smeri, da bi podobne akcije postale tradicionalne in bi se na podoben način odzvala tudi ostala zasavska društva, nogometaši, košarkaši, lovci, občine, gasilci, kolesarji in vsi ljudje dobre volje, ki jim je življenje sveto. Hvala vam...z vetrom v laseh in mušicami na zobeh...
Besedilo in fotografija: Jože Ovnik
za vc
Krajevna skupnost Šentlambert je v soboto 26. marca v tamkajšnjem gasilskem domu pripravila prireditev Mama je ena sama. Z njo so počastili materinski dan in se spomnili tudi 8. marca, dneva žensk.
\/prijetnem vzdušju v polni dvorani so s priložnostnim V programom nastopili učenke in učenci šentlambertske podružnične osnovne šole. Na kitaro je zaigrala Anja Zore, pevsko sta jo spremljali Lana in Mia Vozelj. Predstavili so se Z. poeti Maks Marinčič, Vlado Garantini in Andrej Režun. Svoj delež so k prazničnemu utripu dodale melodije domačih harmonikarjev Stojana Zorka, Ivana Antoniča in Marjana Železnika. Po koncu kulturnega programa je vsaka ženska prejela rdečo vrtnico, druženje pa se je nadaljevalo z družabnim večerom z živo glasbo, dobro kapljico in okusnim pecivom, ki so ga spekle prizadevne domačinke.
Obiskovalci so z zanimanjem spremljali dogajanje.
Zazumbaj za zdravje in : zdravo Zasavje
V	Zasavju z Zumba fitnes vadbo postavljajo v ospredje zdrav način življenja, prehranjevanja in skrb za telo nasploh.
V	vsakdanjem življenju stres in hiter tempo razvoja ljudi prevečkrat spravljata v slabo voljo in posledično se premalo posvečajo sebi in si težko najdejo čas za sprostitev. V ta namen bo v športni dvorani Hrastnik v soboto, 28.5. 2011 potekal dogodek »ZAZUMBAJ ZA ZDRAVJE IN ZDRAVO ZASAVJE«, ki ga bosta s povabljenimi inštruktorji organizirali Biljana Zgonjanin in Valentina Jerman. Na Zumba odru se bo izmenjalo kar 20 inštruktorjev iz cele Slovenije, ki bodo udeležence napolnili s čari latino glasbe, program pa bodo popestrili z atraktivnimi nastopajočimi. Zumba fitness program je postal prava senzacija, ki se širi po vsem svetu in je s svetlobno hitrostjo zajela tudi celotno Slovenijo. Zumba program vključuje tako osnovne principe aerobne in intervalne vadbe ter principe fitnes programov za moč, s katerimi maksimira kalorično porabo, poveča kardio-vaskularno zmogljivost in Ionizira celotno telo. Vadba je nezapleten skupek plesnih korakov in krepilnih vaj, ki oblikujejo mišice celotnega telesa. Je vadba, ki bazira na latinskem stilu plesa. Vključuje hitre in počasne ritme, ki so mešanica latinskih in internacionalnih stilov. Ustvarja vzdušje razgretega plesišča, a hkrati prinaša vidne rezultate, kot so poraba kalorij, izgorevanje maščob in toniranje mišic. Ni treba biti talentiran plesalec za zumbo, dovolj je samo želja po zabavi in sprostitvi.
":	Po viru: MaH : * ’
• •
Domači harmonikarji so navdušili. Na sliki je Marjan Železnik.
Besedilo: Boštjan Grošelj, slike: arhiv POŠ Šentlambert
Ivančna Gorica, Ljubljanska c. 2A
TEL. 01/78 69 270 ali 051 / 652 -192 E-mail: info@armex-armature.si
www.cistilnenaprave-dezevnica.si
Jubilejna/Oglas
^Tudi v Domu starejših obča-I nov Izlake čutimo in vidimo, da so naši stanovalci vsako leto starejši in da jih vse več doseže starost preko 90 let. Šele predlansko leto pa smo praznovali prvi 100 rojstni dan v našem Domu, sedaj že pokojne gospe Marije Razboršek.
Letos 4. aprila pa smo skupaj z gospo Marijo Hudomalj praznovali njen 101. rojstni dan. Gospa Hudomalj je svoje bližnje povabila na pravo zabavo, v domu pa smo ji skupaj s stanovalci pripravili presenečenje in jo razveselili s torto in nazdravili njeni visoki starosti. Gospa Hudomalj pravi, da moraš imeti življenje rad in da moraš biti kar malo »posilen«, da doživiš tako visoka leta.
Za mizo se je razvil prijeten klepet, saj se gospa Hudoma-Ijeva rada smeji in tudi sama pove kakšno šalo.
VARNO ZALEDJE ZA VAŠE DEPOZITE.
Gospe Hudomalj želimo še veliko smeha in lepih trenutkov v družbi njenih najdražjih, pa tudi dobrega počutja v domu. In ker ima življenje rada,nič ne dvomimo, da bo zaužila vsak trenutek do njenega 102. rojstnega dne.
Svoje prihranke nam lahko povsem zaupate. UniCredit Bank je članica skupine UniCredit, ene največjih in najtrdnejših finančnih skupin v Evropi. Preverite našo pestro ponudbo depozitov in izberite najvarnejši način varčevanja, www.unicreditbank.si/depoziti
& UniCredit Bank
Zapisala Urška Kolar
Najstniška
zasavc
Naj več j a in
miiiiiiinjjiiai
V počastitev 2. aprila, svetovnega dneva knjige, so si na razredni stopnji na Dolu zamislili posebno akcijo.
V pričakovanju rezultatov
Ičenči so 14 dni iskali najmanjšo in največjo knjigo. U„Zelo so se potrudili,“ je dejala pobudnica Božena Kreže, „zato smo na koncu v knjižnici slovesno razglasili zmagovalce in podelili simbolične nagrade...“
„Sredi aprila pa načrtujemo noč v knjižnici,“ nam je povedala Polona Vidmar, knjižničarka. Kot je znano, se tega zbliževanja s knjigami poslužuje vse več knjižnic, saj je za otroke prava atrakcija, če bodo preživeli noč drugače, kot so navajeni.
Razstava najmanjših knjig
Zmagovalke največje in najmanjše knjige
Božena Kreže je podelila simbolične nagradami
Besedilo in slike: Fanči Moljk
Akcija
a Kc-ua, SjiUiDjia^ basi iz^ Z^acgR^a, im,
Zasavi&a!
Simpatična družinica prej

'mu
Cesta zmage 65,1410 Zagorje TELEFON: (03) 56 64 186
Valva/.orje\ trg S. 1270 Litija TELEFON: (01) 89 81 088
KUPON
DRUŽINSKA STILSKA PREOBRAZBA
Kraj:_
Št. družinskih članov: _
GOfracer
Bravo Anita Jerman, iz Čemšenika! Korajža velja! S svojo simpatično družinico se je prijavila in dobila stilsko preobrazbo v Studiu Las v Zagorju. Le poglejte jih! Še enkrat bravo za vse mamice in vse Anite!
Prepričani smo, da obstajajo tudi večje družine, zato le pogumno! Upoštevamo le družine s starši in otroki.
Vaše kupone kot vedno pričakujemo na naslovu: Zasavc, P.P. 79, 1410 Zagorje ob Savi.
Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las!
Pričenja se velika Zasavčeva akcija z lepimi nagradami!
V akciji lahko sodelujejo vsi stalni in naključni bralci Zasavca.
Preprosto!
Zbirajte nove naročnike za časopis Zasavc in brez žrebanja boste dobitnik nagrade:
ilii "
-	za pet novih naročnikov Zasavca vas čaka Potovanje v Prago / največji češki festival piva / 3 dni 20.-22.ma
-	za štiri nove naročnike Zasavca dobite:
Tridnevni najem apartmaja na Rogli za 2-4osebe
-	za tri nove naročnike lahko preživite Pet dni v hotelu Liburnija na Korčuli
-	za dva nova naročnika je na razpolago Bon za 30 € za koriščenje prvomajskega paketa kateregakoli programa
v Južni Dalmaciji in to kar 7 X!
Moji podatki in naslov:

\
v.
In še specialno za vse bralce Zasavca: najbolj zeleni otok Mljet v maju / 5 dni v hotelu Odisej (vključena vstopnina v nacionalni park, prevoz doplačilo na osebo)
Plača eden- drugi osebi letovanje podarimo. 165€ torej za DVA.
Kaj morete za to storiti? Samo prijavite se!
Kupon izrežite in pošljite na naslov:
Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi

lasa^čeve sata me TRinaisrič
Pa naj še kdo omeni vražo okrog števila 13. Jok brate, odpade! Vsaj po odzivu publike in zainteresiranih salamarjev lahko trdimo, da je vse skupaj kar precej za lase povlečeno.
3.	Franc Mizori zlata - št. 14
4.	Ana Bokal zlata - št. 12
5.	Franc Levičnik zlata - št. 6
6.	Andrej Lazar zlata - št. 2
7.	Janko Knez srebrna -18
8.	Franc Levičnik srebrna - št. 17
9.	Toni Zupanc srebrna - št. 10
10.	Franc Levičnik srebrna - št. 5
11.	Jernej Vodenik srebrna - št. 11
12.	Stane Bokal srebrna - št. 13
13.	Toni Zupanc bronasta - št. 9
14.	Simon Macerl bronasta - št. 8
15.	Jože Žibert bronasta - št. 3
16.	Jože Brigelj bronasta - št. 4
17.	Aleš in Ksenja Kos bronasta - št. 7
18.	Franc Mizori bronasta - št. 16
Procesija salam
Res je bilo salamarjev 14, vendar komisija odgovorno trdi, da boljših salam ŠE NI BILO IN PIKA! Osemnajst se jih je na ogled postavilo pred stroge oči in nepca. Kaj pa nos? O, tudi on je imel svojo besedo. Komisija se je s težko muko odločala,
ovohavala, otipavala, okušala, vonjala...(vsaj tako pravijo,
čeprav je bila salamijada 1. aprila je bolje, da jim verjamemo). No in po silnem tehtanju in dogovarjanju je odločila, kar je odločila. Na zadovoljstvo enih in na žalost drugih, -vendar je pač tako, da nikoli niso vsi zadovoljni. Pa vsaj druženje je bilo nivoju in to tudi šteje.
Sicer so pa tako in tako vsi dobili priznanja, ker bi bil smrtni greh kogarkoli izpustiti.
Seveda je Boštjan predstavljal uspešnost salam in njih lastnikov po nekem svojem vrstnem redu zaradi štimunga, vmes se je degustiralo rujno vince iz Vinske kleti Kvas Ugovec in se vrtelo v ritmu glasbe, ki jo je izvajal Matic s svojo šarmantno spremljevalko. Ja, dogajalo in dogajalo se je. Celo Francu Vidrgarju se je zapelo na zdravje in mnoga leta. Le kako ne bi, ko je to njegova 80. pomlad in še veliko jih bo. Bil je prisoten tudi del komisije, katere član je bil Branko Omahne, vendar pritožb, vsaj glasnih, ni bilo slišati.
In na koncu smo izvedeli, čigave so te pregrešno dobre salame.
Torej- letošnji vitezi salamarskih veščin so:
1.	Cirila Mizori zlata - št. 15
2.	Fani Novak zlata - št. 1
V pričakovanju
Hm, ženske so se dobro odrezale, kajne? Vsi skupaj pa 6 zlatih, 6 srebrnih in 6 bronastih.
Za darila najboljšim in nagrade, ki so si jih najbolj spretni prislužiti v nagradnih igrah, so poskrbeli sponzorji: Grafika Gracer d.o.o., Celje, Gostilna Pri Ribniku Zagorje, Gostilna Pri Vidrgarju Vidrga, Občina Zagorje, RCR d.o.o. Zagorje, Trgovina Saša Kisovec, Trgovina Doli Zagorje, Vinoteka Klopotec Zagorje, Mizarstvo Ocepek d.o.o. Kandrše , Vinska Klet Kvas Ugovec in Žito d.d. PE Trbovlje.
Pa še eno posebno salamo moramo omeniti.
Fani Novak iz Čemšenika je prinesla salamo velikanko, ki jo je namenila tistemu, ki ugotovi približno težo te njene mojstrovine.
Vrstni salamarji so salamo, ki je bila videti ogroooomna, kar dobro ocenili in salama je kmalu našla novega lastnika(e).
Pa se je rajalo in rajalo, naš Mojmir pa je začel obujati spomine. Ah, ti spomini....
Takole je bilo (pripoveduje Mojmir):
»Bilo je dan ali dva po dnevu mučenikov, od takrat je minilo kakšnih petnajst let, morda celo več, ko sem prišel na uredništvo Zasavca pogledat, kako je s prispevki. Še pod vtisom

'TVTWUM
■<**6

14. april 2


r \

Voditelj festivala salam Boštjan Grošelj
salami jade v Sevnici, bila je že krepko čez trideseta po vrsti, sem hitel pripovedovati obema Petroma, Ravnikarju in Mo-tnikarju, kako dobre salame smo pokušali, pa da ženske ne smejo zraven, če pa katera pride, mora za celo Vrtovškovo gostilno, za vse mučenike po liter vina kupiti, pa koliko je bilo vzorcev, salamarjev... Komaj sta me ustavila. Pa ne, da bi ne hotela vedeti, kako je bilo, ne, le vprašati sta hotela še kaj.
In smo se na to temo še dolgo pogovarjali.
Tistikrat - pa ne le takrat, sem potlej urejal članke še dolgo v noč.
Misel je glodala v nas, tako, da je Ravnikarjev Peter enkrat le izustil, »Ti, Mojč, kaj pa če bi priredili salamijado še mi?« ... bilo je izrečeno!
Če prirejamo Zasavčeve sejme vsake četrt leta, pa zmoremo, znamo, in se poizkusimo še pri tem!
In smo zadnje leto v prejšnjem tisočletju začeli. Z Zasavčevo salami jado.
Še pred tem smo iskali datum, da bi bil poseben. In sem ga našel, dan norcev, kot pisan za nas!
Prvi april bo dan za Zasavčevo salamijado!
Vedno.
Potem smo iskali izdelovalce salam po Zasavju. Pisali smo o kulinariki, pa o salamah in salamijadah. Vabili izdelovalce salam, da se nam pridružijo. Jih iskali po stricih, očetih, dedih, znancih, če je le kdo vedel za kakega, smo ga povabili k sodelovanju.
In smo jih privabili.
Člane komisije smo poiskali med strokovnjaki živilske stroke, zraven pa povabili tudi izkušene izdelovalce suhomesnatih izdelkov, pa tudi kašen »glas ljudstva«, ki pa se je z leti izuril v pravega poznavalca salam.
Po vzorcu sevniških salamarjev smo izdelali poseben pravilnik, ki določa od ocenjevalne komisije neodvisen odvzem
Za vzdušje sta skrbela Matic in šarmantna dama
vzorcev, postopek določanja članov komisije, pravila ocenjevanja. In ga z leti izpopolnjujemo. Tako kot salamarji salame.
Prvo leto je bilo nekaj čez deset vzorcev, potem vsako leto več.
Na šesti in sedmi salamijadi smo dosegli in presegli magično število trideset.
Sicer pa vsako leto privabimo vsaj dvajset izdelovalk in izdelovalcev domačih salam, med njimi je tudi nekaj divjačinskih.
Če se prav spominjam, smo leta 2003 prejeli tudi vzorec suhe salame narejene iz purana!
V teh dvanajstih letih se je izmenjalo čez osemdeset različnih salamark in salamarjev ter nekaj več kot dvesto petdeset različnih vzorcev. Res pa brez zvestih sponzorjev in salamark ter salamarjev vsega tega ne bi spravili skupaj.
Ja, ja Mojmir, tako je! Zasav-čeva salamijada živi. Pa še na mnoga leta!!!
Besedilo: StaR, slike BLesH

' ‘10
Hi
BxezMjkM&bMa., kaitie,blk;:>

Vinsha Kkt KVRQ
lfgovec 13 2317 Oplotnica Tel.: 02 8019 250
GSM: + A86 (0)41 78 78 13
Gostišče Pri Vidrgraju,
Žibret Jože s.p., Vi dr ga 4, 1252 Vače
wg
GraF'ka
racer
Lava 7b, 3000 Celje,
Tel.: 03/54 52 666,
GSM: 041/617 878 E-mail: grafikagracer@siol.net http://www.grafika-gracer.si
Gostilna ob Ribniku,
Aljoša Kukoviča s.p., Pečarjeva 14, Zagorje ob Savi
Vinoteka Klopotec,
Uroš Naprudnik s.p., Cesta zmage 35 b, Zagorje ob Savi
Trgovina Doli, Dolinšek Bojan s.p.
Cesta Borisa Kidriča 13, Zagorje ob Savi
Mizarstvo Ocepek d.o.o.,
Kandrše 24, Vače
RCR d.o.o.,
Podvine 36, Zagorje ob Savi
Trgovina Saša, Saša Pegan s.p.,
Rudarska cesta 3a, Kisovec

Kulturna
SpecuLum Artiuih 2010 - 2013 (TuBovue NovomeousKO mesjo)
SpecuLum Aimum 2011
M letu 2009 je v javnem zavodu Delavski dom Trbovlje (DDT), meseca maja gostoval no-vomedijski festival SpeculumArtium 09 (S.A.09) - integrirana umetnost različnih realnosti. Sama izvedba in odmevnost dogodka v ožji in širši skupnosti, je pokazala potrebo, da festival S.A. permanentno živi in biva v Trbovljah, v Kulturnem domu DDT in na lokacijah v
samem mestu.
\ /letu 2010 se je na temeljih festivala S.A. 09 poglobilo tudi sodelovanje med V ALUO, FRI-jem ter nosilci projekta SpeculumArtium v smeri prirejanja umetniških delavnic (več zaporednih obiskov študentov ALUO), ki so skozi interakcijo med lokalnimi akterji in gosti iz Ljubljane vzpostavile sistem mreženja, ki bo dal svoje prve rezultate že na festivalu SpeculumArtium 2011. Teme s katerimi se bodo umetniki ukvarjali na S.A.2011 so življensko povezane z odnosom znanosti in umetnost, ki sta prek skupnih akcij pokazali in dokazali, da sta znotraj tehnološke paradigme 21. stoletja kompatibilne in združljive. Ko so pripravljali koncept za S.A. 2011, so si za izhodišče izbrali vprašanje, kdaj lahko tehnično mišljenje prevlada nad umetniškim. V resnici je to lažna dilema, kajti umetnost, kakršnakoli že je, je del splošne zavesti in stanja v neki družbi, zato za svoj obstoj ne potrebuje razlage.
Trbovlje je skozi zgodovinski razvoj vedno dokazovalo svojo avantgardnost na področju kulture. Propad organizacijskih sistemov sociale in produkcije 20. stoletja nujno vodi v razmislek - kako naprej? Novomedijska kultura je vsekakor zgodovinska priložnost, da v tem prostoru vzpostavijo ponovno občutek samozavesti in vere v bodočnost.
Sodobna umetnost je pristala v rokah parcialnih znanj in interesov, brezkompromisnega diktata postkapitalistične miselnosti in trgovcev z novci. Nekako se je izmuznila objemu poetov - raziskovalcev. S.A. 2011, se v svojih temeljih vsekakor naslanja na pretekle festivale in njihove organizacijske strukture. Festival S.A.11 bo predstavil produkcije, ki se porajajo znotraj same strukture
novomedijskih praks v svetu:
-	sinteza principa umetnosti in tehnologije
-	socializacija novomedijske produkcije
-	vzpostavitev rdeče niti med tradicionalnimi vizualnimi in novomedijskimi praksami
-	revitalizacija opustošenega socialnega okolja skozi novomedijske prakse
-	vrnitev sistema produkcije in prezentacije v upravljanje avtorju
-	kritična refleksija kot surbverzivni vmesnik med umetnostjo - tehnologijo -družbo.
Načrtna strategija uspešnih povezav s tujimi praksami na področju novomedijskih vsebin se tako s festivalom S.A. 2011 nadaljuje. Kontinuirano angažiranje in mednarodno sodelovanje bo lokalno skupnost umestilo na kulturni zemljevid sveta ji dalo nov zagon ter jo afirmiralo navzven.
V izvedbo samega festivala so vključeni tudi številni mladi Trboveljčani. Poleg Alternativnega kulturnega društva (AKDT), skupine VAT, ki deluje pod okriljem društva revirskih likovnikov - RELIK in Gimnazije Trbovlje (GIMTEAM) tudi številni posamezniki s svojim znanjem na področju računalništva in tehnike ter vizualnih praks. Ta pripravljenost mladih ljudi je ključnega pomena, in eden izmed razlogov prirejanja takšnega festivala. S.A. 09 si je ogledalo več tisoč ljudi iz Slovenije in tujine. Mesto Trbovlje s tem festivalom postaja prostor nove socializacije, zbirališče mladih, izvir novih idej, utemeljitelj novih praks.
Mag. Zoran Poznič, direktor DDT
Nova GLeoausKa sicupina v MLaomsKem cenTRU Trbovug
Val zabave. Armada, vodnik (Z)najdi se!. Mladi v Eter je le nekaj mladinskih pobud, ki so se rojevale v Mladinskem centru Trbovlje in so bile s pomočjo programa Mladi v Akciji tudi realizirane.
\ /se od ustanovitve mladinski center spodbuja mlade k različnim pobudam in
V	interesnim skupinam. Mladi, ki zahajajo v Mladinski center Trbovlje imajo možnost, da se bodisi pridružijo že obstoječim interesnim skupinam ali z idejo izpeljejo lasten projekt, pobudo s pomočjo mladinskih delavcev in mentorjev.
V	začetku letošnjega leta so se s skupnim interesom združili mladi v gledališko skupino, ki je že doživela svoje premierne nastope. Gledališko skupino sesta-vljaja skupina sedmih mladih. Nikita Blatnik, Irma Stubičar, Romana Šoštaršič, Damjan Hauptman, Tatjana Vodišek, Patricija Žinger in Nejc Zalokar so člani skupine, ki so zbrali pogum, voljo in pa tudi potreben talent, da razveseljujejo občinstvo z svojim nastopom.
S počasnimi, a zanesljivimi koraki so si za prvo igro izbrali pravljico Bobek in barčica, ki so jo prvič zaigrali ob obletnici kluba Sonček Mladinskega centra
Trbovlje in obletnici podpisa pogodbe projekta OPUM (Otroku prijazno Unicefovo mesto) v mesecu februarju. Publiko so predstavljali najbolj zahtevno občinstvo -otroci, starosti od 2 do 6 let. Gledališčniki so poželi dvakraten aplavz, kar jim je dalo še dodatno motivacijo za nadaljevanje njihovega dela. Po uspešni predstavi so mlado interesno skupino povabili še v vrtec, kjer so predstavo ponovili še vsem tistim otrokom, ki so jo zamudili v Mladinskem centru Trbovlje. Sledili sta še dve ponovitvi predstave in sicer ob vseslovenski akciji Dnevu za spremembe, kjer so se mladi odločili, da bodo popestrili dan otrokom iz Splošne bolnišnice Trbovlje in nato v Domu upokojencev Franca Salamona v Trbovljah v okviru Medgeneracijskega srečanja.
Gledališka skupina se v tem času že pripravlja na novo igro, ki pa bo namenjena njihovi populaciji. V naslednjih predstavitvah se želijo dotakniti tem, ki najbolj pestijo mlade, kot so droge, spolnost, kultura, prijateljstvo, ter preko igre prikazati pogled skozi oči mladostnika.
Tam kjer je volja, je tudi pot...je dober slovenski pregovor, kadar smo odločni, da bomo nekaj dosegli. V Mladinskem centru Trbovlje zato odprtih rok sprejmejo vse tiste, ki imajo idejo, pobudo, interes, ter predvsem voljo, oni pa vam bodo pokazali pravo pot, ki vam bo pomagala vaše želje uresničiti.
Za MCT: Mateja Kreča
m
DIPLOMA
pRosrovoycw. - K\
Z* >'ViKvT*? K p,-'.'3fv-
MCT mipvije - Sj-cmuZm
r.a mu*** uJtWMji M intM. H4M.*	«Joto 3fl*U*
KU-uhuu Titovi M st. Uto. :ot: -	ia	- n< ptpxUq
za ave
Špegu
r
v
Odločili smo se, da bralcem Zasavca predstavimo nekaj Zasavcev, ki jih ^ srečujejo in bi si morda želeli izvedeti o njih, njihovem življenju in
konjičkih kaj več.	,
Špegu za
Majo KnajniK
Maja Krajnik
i Aaja Krajnik ima rada Trbovlje in /Vlljudi, ki tam živijo. Z njimi se srečuje v službi in ob ukvarjanju s svojim najljubšim konjičkom, negovanjem cvetja, ki ga je okoli njenega doma mnogo in še več. V življenju hoče biti iskrena in želi pomagati in obljube, ki jih da, čim hitreje uresničiti. Zna poslušati in prisluhniti ljudem okrog sebe. Ne oklepa se starih navad, saj ji novosti in spremembe prinašajo nove izzive in možnosti ustvarjanja in potrjevanja. Preteklostjo pušča v preteklosti, saj ve, da je ni mogoče spremeniti. Novosti ji dajo polet in skuša zanje navdušiti tudi druge. Vse, kar boža dušo, jo pritegne.
Česa iz svojega otroštva ne boste nikoli pozabili?
Svojega otroštva se prav rada spominjam. Še posebno so mi bila pri srcu kresovanja ob prvem maju, ki smo jih «ta mladi« organizirali za vse stanovalce naše soseske. Zelo smo se potrudili, saj smo izdelali vabila na prireditev in pripravili bogat kulturni program s pesmijo in recitacijami. Takrat je bilo več druženja, več sosedske pomoči in močnejši občutek pripadnosti.
Kateri od vaših učiteljev ali profesorjev vam je pustil neizbrisen pečat?
Pravzaprav imam na vse učitelje lepe spomine. Vendar je bila zame učiteljica v prvem razredu osnovne šole res nekaj posebnega. Bila je prijazna, imela je modro šolsko haljo in lepe čevlje. Morda sem se tudi zato, takrat še ne sedemletna deklica, odločila, da tudi jaz postanem učiteljica.
Opišite nam na kratko vaše šolanje in strokovno izpopolnjevanje.
Po končani osnovni šoli v Trbovljah sem šolanje nadaljevala na gimnaziji pedagoške usmeritve in sicer prvi in drugi letnik v Trbovljah, tretjega in četrtega
-	smer razredni pouk, pa v Ljubljani. Po zaključeni pedagoški gimnaziji sem študij nadaljevala na Pedagoški akademiji v Ljubljani, kjer sem diplomirala in pri dvajsetih letih ponosno postala učiteljica razrednega pouka. S študijem ob delu na Pedagoški fakulteti v Mariboru sem pridobila univerzitetno izobrazbo profesorice razrednega pouka. V sedemindvajsetih letih dela v osnovni šoli sem se ves čas strokovno izpopolnjevala in pridobila različne veščine in znanja. Ponosna sem na usposabljanje in uspešno opravljen izpit za notranjega presojevalca SIQ..
Kdo vas je najbolj razočaral in kdo najbolj presenetil v življenju? Življenje spremljajo razočaranja in presenečenja. Raje govorim o presenečenjih, ker jih je na srečo v mojem življenju precej več. Pozitivno me presenečajo vsi, ki me obdajajo in so z mano
-	vsak na svoj način: to so moja družina (mož, hči - tudi učiteljica, sin), brat (med drugim tudi učitelj), moje sodelavke - učiteljice in seveda naši učenci. Če bi še enkrat lahko izbirali, bi izbrali drugačno življenjsko pot?
NE in še enkrat NE, kajti spet bi bila učiteljica. Šola je in bo še kar nekaj časa moj drugi dom.
Kaj se vam je zgodilo v življenju nepozabnega?
Raje bi povedala kaj spodbudnega, vendar je izguba staršev dogodek, ki ostane nepozaben.
Kako bi opisali svoj vsakdanjik?
Na Osnovni šoli Trbovlje opravljam delo
pomočnice ravnateljice. Vodim in koordiniram delo na Podružnični šoli Alojza Hohkrauta, kjer imamo odlične in prijazne učiteljice, učence in njihove starše. Tako se vsako jutro odpravim v šolo, ki mi resnično pomeni več kot samo službo. Čas pred začetkom pouka se s sodelavkami dogovarjamo in usklajujemo dejavnosti, povezane z vzgoj-no-izobraževalnim procesom. Tu so še starši, ki imajo kakšno vprašanje in tem z veseljem namenim svoj čas. Dopoldne se posvečam organizaciji dela podružnice in povezovanju z matično šolo in zunanjimi institucijami. Vsak dan opravljam neposredno delo z učenci in sicer v oddelku podaljšanega bivanja, kjer učenci preživljajo čas po pouku, ki je namenjen organizirani prehrani, usmerjenem in neusmerjenem prostem času, samostojnem učenju ter sprostitvenim dejavnostim. Večina naših učencev je vključenih v podaljšano bivanje in tako v šoli ostajajo tudi do 16. ure. Če mi le čas dopušča, po končani službi preostanek dneva najraje preživim v domačem okolju na Vreskovem, kjer si najdem delo predvsem v naravi, v okolici hiše, kjer živim.
Kam se odpravite, ko si želite sprostitve?
Z očetom, materjo in bratom na starem pokopališču 1. novembra 1971
Spegu
Z družino - mož Rado, hči Nina, sin Luka - na vrhu Mangarta 1998
Proste vikende najraje preživim na družinskem posestvu v Veličanah, v idilični vasici v osrčju ljutomersko - ormoških goric, kjer med travniki, gozdovi, vinogradi in sadovnjaki najdem čas tudi samo zase.
Pogosto potujete na izlete, potovanja ali letovanja v tujino?
Za letovanje na morju naša družina izbira destinacije na hrvaškem Jadranu. Kar 18 let smo preživeli poletje v kampu Lanterna pri Poreču, zadnja leta pa smo odkrili čudovite kotičke na Malem Lošinju.
Kje se srečujete s kulturo?
Izhajam iz družine, ki se je ljubiteljsko ukvarjala s kulturo, predvsem z zborovskim petjem. Kulturno dogajanje me pravzaprav spremlja v vsakodnevnem življenju: v šoli, kjer imamo izvrsten
otroški pevski zbor, plesne in gledališke skupine. Na kulturnih prireditvah v domačem kraju sem pogosta obiskovalka. Sem članica upravnega odbora Zveze kulturnih društev Trbovlje, kjer med drugim sodelujem pri organizaciji lutkovnega abonmaja za naše najmlajše, občinskih revijah otroških, mladinskih in odraslih pevskih zborov.
Prosti čas si zapolnim s fotografiranjem hortikulturnih ureditev stanovanjskih hiš in sosesk v Trbovljah, saj se s temi fotografijami Hortikulturno društvo Trbovlje predstavlja na vsakoletni prireditvi »Podelitev Zlate sončnice in priznanj«, ki poteka v Delavskem domu v Trbovljah.
Katera domača opravila imate radi in katerim se najraje izognete?
Zdelo se bo morda čudno, ampak ko-
šnja trave je zame opravilo, ki ga imam res rada in ga ne prepustim, zaenkrat, nobenemu članu moje družine. Ukvarjanje z rožicami me osrečuje, zato ni naključje, da je v poletnih mesecih »kangla« moja stalna spremljevalka. Drugače se ne branim tudi gospodinjskih opravil, kajti rada imam pospravljeno in urejeno stanovanje, če tudi kdaj to opravijo moji najbližji. Če me sprašujete o opravilih, ki se jim najraje izognem, je to likanje. Vendar sem poiskala rešitev, da pač likam »na prostem«.
Če bi lahko, bi se preselili na samoten kraj in živeli povsem drugačno življenje?
Mislim da ne, kajti moje življenje in delo je povezano z ljudmi. Rada sem z družino, sorodniki, znanci in sodelavci. Vse to me osrečuje in bogati. Na samotnem kraju ne bi mogla nikomur pomagati, to pa ni po mojih načelih. Bom kar ostala v civilizaciji.
Majini prvi učenci, 4. razred OŠ Jožeta Moškriča LJ leta 1984
Menite, da vam je Zasavje pustilo pečat, ki se ne da izbrisati ali ga raje zatajite?
Sem pristna Trboveljčanka in to s ponosom tudi ostajam. Na svoj domači kraj sem zelo navezana.
Koliko prijateljev iz mladosti vam je še ostalo?
Kar nekaj prijateljev imam, s katerimi ohranjam stike tudi danes. Na otroštvo in mladost imam lepe spomine, zato prijatelji sodijo zraven.
Povejte svoj moto, ki vas spremlja v življenju.
V službi mi večkrat pravijo: Bodi to, kar si in ostani takšna, kot si. Upoštevam njihov rek in ostajam preprosta in iskrena - tudi sebi v zadovoljstvo.
Špegu nastavila: Irena Vozelj, slike: arhiv Maja K.
Šport


RK Zagorje Gen-I
ynrhitm •
za avc
lLJMWUr<i
Finale rokometnega pokala z'dezt
V rokometu zdJUani
a?:	^ fiafe ,

)riko k -	^
ci>__________
Zmaq^lke^akliucneqa^TurniriäaZpBrpkpm'etneqa-^-.--.-za ženskSgJ d^želeSki^ieljTfin^TapTila^^tek^lF^ž^?^^^ sq iqj^i<e|RK Krin^^Bjian^!m^ti^u^^^3afej^mapSii qalef^q^ta^|^Z?Kri^il^mjiMkcB^oiilj^žeyi^|c^<au ni na^vffiekmo^zaufetieime^tois^^Q d o rnač e g k I h S? R K^Za go rj eü t N^’TFGre*z a ^en ega največjih uspehev zagorskega kluba. M lanski sezoni so osvojile tretje mesto v državnem prvenstvu. V finale pokala pa se niso uvrstile še nikoli. Za najboljšo igralko turnirja je bila izbrana Kri-mova rokometašica Alja Jankovič, najboljša vratarka turnirja je bila domačinka Andrea Perič, največ golov na turnirju, in sicer 16, je dala Mojca Derčar iz Krke.
[Trrfepn s t, p*ts a§ 3§
^ ^ Wo iiraap
Qezultat na nedeljski finalni tekmi so že IXod samega začetka nadzorovale ljubljanske rokometašice. Kljub temu, da je prvi gol šele v 5. minuti dosegla Krimovka Alja Koren in da je trenerka Marta Bon v igro poslala mlajše igralke, so Ljubljančanke že v 16. minuti vodile z rezultatom 10:4. Prednost so do konca polčasa, ki se je zaključil z izidom 20 : 5, le še stopnjevale. Odmor ni prinesel sprememb v igri. Krimovke so se 18. naslova slovenskih pokalnih zmagoval veselile s prednostjo 22 golov. S predstavo svojih varovank je bila po tekmi zadovoljna tudi Bonova: „Seveda smo zelo veseli, da smo zmagali. Osvojiti pokal Slovenije je vedno velik uspeh. Veseli me tudi, da je bila organizacija lepa in da je bilo tu v Zagorju veliko gledalcev.“ Najboljša strelka Krima na tekmi je bila z osmimi goli Alja Koren. Pri igralkah Krke pa s štirimi zadetki Derčarjeva.
Tekmo za tretje mesto je zaznamovala prevlada domače ekipe. Kljub temu, da je
Tekma Zagorje - Žalec
trener RK Zagorje GEN - I Bojan Voglar v začetni postavi na igrišče poslal tudi mlajše igralke, ki dan prej, na polfinalni tekmi, niso dobile priložnosti, so domačinke celotno tekmo držale žalske rokometašice na varni razdalji. Že v 4. minuti so vodile s 3 : 0. Po seriji zapravljenih priložnosti so se igralke RK Žalec v 18. minuti tekme približale na 11 : 8. Zagorjanke so jim nato ponovno ušle in polčas se je končal z rezultatom 21 : 11. V drugem polčasu je z dobrimi obrambami blestela Andrea Perič. V protinapadih je en gol za drugim dajala Neli Irman, z 9 goli najboljša strelka Zagorjank na tekmi. 6 golov je dala Špela Okleščen, 5 Saša Lipovšek. Kljub slabemu začetku je Voglar svoje igralke po tekmi pohvalil: „Mislim, da je slab začetek posledica včerajšnje tekme, ko so punce dale svoj maksimum. Bile so res utrujene, psihološko in fizično. Ko so se sprostile je igra stekla brez problema in na koncu smo prišli do razlike, ki je realna. S končnim 3. mestom v pokalu smo zadovoljni. Mislim, da smo uspeh naredili že s prvo uvrstitvijo med štiri v pokalu v zgodovini zagorskega rokometa. Tudi v prvenstvu imamo zaenkrat še drugo mesto in mislim, da smo v treh letih naredili ogromen korak iz ekipe, ki se bori za obstanek, v ekipo, ki kroji slovenski rokomet.“
V soboto je na prvi polfinalni tekmi Krka s 35 : 19 premagala Žalec. V drugem polfinalu pa Krim v napeti tekmi, t. i. finalom pred finalom, s 33 : 27 Zagorje. Pred polnimi tribunami v zagorski športni dvorani so Krimovke skoraj ves čas vodile. Izenačeno je bilo v 4. minuti, pri rezultatu 2
^Tzmanjkalo moči je potrdil^uSiBel^mači trener. Mislim, da so punce dale vse od sebe. Mogoče so tudi malo pregorele v želji zmagati pred domačimi navijači. V napadu nismo imeli razpoloženih igralk, vsekakor premalo za tekmo s Krimom. Gre namreč za vrhunsko ekipo, ki igra v Evropi, ima vsak teden težko tekmo, mi pač nismo imeli takšnih tekem. Razliko ob polčasu pa so Krimovke naredile, zaradi naših neizkoriščenih sedemmetrovk in stoodstotnih priložnosti,“ je tekmo analiziral Voglar. Njegovo besede je potrdila igralka RK Zagorje Gen - I Špela Okleščen: Pozna se, da imamo krajšo klop, manj menjav. Ker nam zmanjka sape, pademo v igri. Zgubiti proti Krimu ni nobena tragedija, želele smo si finale, ampak žal ni šlo.“ Zagorjanke se bodo sedaj osredotočile na tekme državnega prvenstva, v katerem trenutno zasedajo 2. mesto. To sredo so v domači dvorani s 35: 19 premagale Krko. Do konca državnega prvenstva, ki se bo zaključilo 14. maja, pa jih čaka še pet tekem.
Besedilo: Andreja Gradišar, slike: Lovro Rozina
Proslavljanje Krimovk
Kajak
Šport
Peren Käuzen mi., in Janoš Perenun po AvsTnauji še Arene m Skopic
Peter Kauzer ml., najboljši slovenski kajakaš zadnjih let, je spet doma. Konec marca sta z bratrancem janošem Peterlinom in očetom, trenerjem Petrom Kauzerjem st., teden dni trenirala na olimpijski progi v Atenah, ob vrnitvi pa še v Makedoniji, kamor je Petra povabil Atanas Nikolovski, generalni sekretar olimpijskega komiteja Republike Makedonije, na mednarodno tekmo v Skopju.
povedal je: „Z nedeljskim treningom r sem zaključil tedenske priprave na olimpijski progi v Grčiji, natančneje v Atenah. Lepo vreme, visoke temperature, divja voda, dobra grška hrana, so bil pravi balzam za dušo.
Že pred odhodom na južni Balkan sem dodobra čutil posledice avstralskih priprav, ko se nisem in nisem mogel sestaviti skupaj. Nekaj manj intenzivnih treningov in sprememba okolja mi je dobro dela, da sem spočil utrujene roke in se napolnil z energijo....“ .
Reka Treska, ki se nahaja nekaj kilometrov iz glavnega mesta Makedonije, je v začetku aprila gostila 43. mednarodno kajak tekmo, IKAS 2011. To tekmovanje je bilo pred leti eno najmočnejših v kajak kanuju.
Dva Petra v Atenah
Po Atenah utrujeni Peter si je v Skopju opomogel in na Treski tudi zmagal. Janoš Peterlin je bil tretji.
Peter v Makedoniji
Čez dober teden pa bo mednarodni slalom v Solkanu.
Besedilo: Fanči Moljk Sliki: arhiv KRC
Kickbox
1. MaicansKa Open
Makarska 2011
|/lub borilnih veščin Pon Do Kwan Zagorje je med 2. in 3. aprilom 1x2011 sodeloval na mednarodnem tekmovanju v Makarski. Domači klub Mawashi Makarska se je z organizacijo zelo potrudil ter uspel zagotoviti visok denarni sklad, kar je privabilo veliko kvalitetnih evropskih borcev.
V disciplini šemi kontakt, v kateri je tekmovala osmerica Zagorjanov, je nastopilo kar devet aktualnih svetovnih prvakov, kar doseženim rezultatom daje še dodatno vrednost. Zagorski tekmovalci so se odrezali zelo dobro in dosegli sledeče rezultate:
NEJC TAŠKAR: 1.mesto mladinci -69kg, 3.mesto člani-69kg
MELINDA RAMADANI: 1.mesto mladinke -50kg, 3.mesto mladinke-55kg
PRIMOŽ BRAČIČ: 3.mesto člani-94kg, 2.mesto člani+94kg
KLEMEN JUVAN: 2.mesto člani -74kg
ALEKSANDER DOCIČ: 3.mesto člani -84kg
TINA KODER: 3.mesto v absolutni kategoriji
PETER KASTELIC: 3.mesto člani do 84kg
TOMAŽ GROBOLJŠEK:2.mesto člani do 89kg
EKIPNO(GROBOLJŠEK, DOCIČ, KASTELIC, KODER): 3.mesto
PDK Zagorje
za ave
Šport
Karate
24. poiol Ježe k >2.-3. April 2011
buBLjana
Plavalni klub iz Ljubljane je minuli vikend organiziral že 24. POKAL JEŽEK. Tekmovanje je tradicionalno in je namenjeno mlajšim deklicam in dečkom.
“Tekmovanje je predvsem razvedril-I nega značaja in ob koncu zimske sezone pomeni srečanje najmlajših plavalcev na tekmi, na kateri ne bodo obremenjeni z rezultati. Tekma popularizira plavanje najmlajših plavalcev in z ustrezno publiciteto preko sredstev javnega obveščanja prispeva k večjemu zanimanju mladih za plavanje in to naj bi bila tudi priložnost za druženje in medsebojno poznavanje.
Tekmovanja se je udeležilo kar 30 klubov s 534 plavalci iz petih držav Italije, Bosne in Hercegovine, Srbije, Hrvaške in Slovenije, med njimi pa so bili tudi plavalci iz PK Lafarge cement Trbovlje. Za trboveljski plavalni klub so nastopili pri dekletih Karin Stražar, Živa Brglez, Klara Volaj, pri dečkih pa Luka Zajc in Žiga Šintler in v močni konkurenci dosegli odlične rezultate. Najboljši rezultat so dosegli v mešani štafeti, kjer sta plavala dva dečka in dve deklici in v konkurenci 16 prijavljenih štafet osvojili odlično 3. mesto, v postavi Žiga Šintler, Karin Stražar, Luka Zajc in Živa Brglez. Med posamezniki iz PK Lafarge cement iz Trbovelj je najbolje plaval Žiga Šintler, ki je dosegel tri odlične uvrstitve. V disciplini 50m prsno je osvojil bronasto odličje, bil še peti na 50m delfin in šesti na 50m prosto.
Rezultatov ostalih plavalcev:
Luka Zajc: 11. mesto 50m delfin; 18. mesto 50m prosto; 21. mesto 50m hrbtno in 26. mesto 50m prsno Živa Brglez: 9. mesto 50m hrbtno; 12. mesto 50m delfin; 13. mesto 50m prosto in 26. mesto 50m prsno Karin Stražar: 8. mesto 50m delfin; 20. mesto 50m prsno
Klara Volaj: 10. mesto 100m prosto in dve 16. mesti na 100m hrbtno in 100m mešano
Naslednja tekma bo Velikonočni miting, ki ga organizira PK Neptun iz Celja.
Besedilo in slike: Boris Seiko, PK LCT
9 meoatj na 1. POKaini Teicmi Kanare zveze Siovenue
V soboto 26. marca 2011 je v sežanski športni dvorani potekala 1. Pokalna tekma v organizaciji Karate zveze Slovenije za leto 2011.
k lastopilo je 350 tekmovalcev iz 40 IN slovenskih klubov. Trboveljski karate je zastopalo 16 tekmovalk in tekmovalcev in sicer: Patricija KOČNAR, Eva KRAJŠIČ, Monika JAGER, Mila NEDIČ, Sonja BALOH BAROVIČ, Patricija BUKO-VINSKI, Tea LOPAN, Sanja NARAGLAV, Husein TAHIROVIČ, Matija KRIŽNIK, Tadej KOLANDER, Timi ZUPANČIČ, Luka PERC, Luka FERLIN, Jan NARAGLAV in Blaž HRIBOVŠEK. Tekmovalce sta s pomočjo starejših tekmovalk vodila Maks ŠMIDHOFER in Miha KOVAČIČ.
V	katah posamezno je bronasto medaljo osvojil Tadej KOLANDER, V katah ekipno so Trboveljčani s tremi ekipami osvojili komplet medalj: zlato mlajši dečki (KOLANDER, KRIŽNIK, TAHIROVIČ), srebrno starejše deklice (NEDIČ, KRAJŠIČ, JAGER) in bronasto starejši dečki (PERC, FERLIN, ZUPANČIČ).
V	borbah posamezno so bili trboveljski tekmovalci zopet med najboljšimi. V kategoriji mlajših dečkov nad 45kg je slavil Tadej KOLANDER. V isti kategoriji je dobro nastopil tudi Tahiroviča, ki mu
Trboveljski tekmovalci na otvoritvi tekmovanja
je do medalje zmanjkalo nekaj športne sreče. V kategoriji starejši dečkov do 55kg je Timi ZUPANČIČ osvojil svojo prvo medaljo v športnih borbah. Sonja BALOH BAROVIČ je po trdem boju v polfinalu osvojila tretje mesto. Piko na i pa sta postavili mladinki Tea LOPAN in Sanja NARAGLAV z zmagami vsaka v svoji
Zmagovalna ekipa v katah ekipno
težnostni kategoriji. Za Sanjo je bila to prva zlata medalja v športnih borbah. Glavni trener je bil zadovoljen s prikazanimi nastopi tako v katah in športnih borbah, kjer se že kažejo tehnični obrisi bolj intenzivnega dela v tej disciplini pri mlajših tekmovalcih.
Besedilo in slike: Miha Kovačič, KK Trbovlje
O
T3
O
o.
PiicaDO klub Sava Porto Pub HRasTniK - DRŽavni PRvam v B ligi
V	soboto, dne 26.03.2011, se je odvijalo 9. državno prvenstvo v pikadu v kraju Nem-čevci pri Murski Soboti.
\/B ligi je nastopilo 17 ekip iz vse Slo-
V	venije. V finalu sta se pomerili ekipi Pikado klub Sava Porto iz Hrastnika in pikado klub Strela iz Velenja. Naziv državnega prvaka je zasluženo osvojila ekipa Pikado klub Sava Porto Pub iz Hrastnika. Tretje mesto pa je pripadlo ekipi Vavtar Team iz Hoč.
Zmagovalno ekipo so zastopali:
Cvijetin Petrovič - vodja ekipe
Cvijetin Petrovič (vodja ekipe), Mitar Živkovič, Andrej Adamič, Edo Avdič, Mitja Klančišar, Damjan Smrkolj in Zvonko Brčina. Čestitamo!
Besedilo: Fanči Moljk, Sliki: F. M. in arhiv kluba
Zmagovalna ekipa v pikadu
VEČJE
RAZKOŠNO
STANOVANJE
Utihni, ti zadaj! Samo ne pozabi, kdo je .

TURŠKI
VELIKAŠ
STRUP V RASTLINI
STROKOVNJAK ZA GEOLOGUO
LEKARNARJEVA ŽENA (STAR.)
NEMŠKI
BAKTE-
RIOLOG
ROBERT
Z DRUGIM IMENOM
ŽIVLJENJSKA
TEKOČINA
LESTEV
(ROG.)
avtor
RINA
TAJNŠEK
RAZPAD
SNOVI
DEOKSIRI-
BONU-
KLEINSKA
KISLINA
PRAKANTON V ŠVICI
FR. PISATEU ANDRE
RUSJANOVO
LETALO
VZDEVEK
ALEŠA
KERSNIKA
ŽGALEC
APNA
SVEŽENJ
URADNIH
SPISOV
NEKDANJA V. NEMČUA (ORIG.)
ZBIRKA
DRAGO-
CENOSTI,
DENARJA
SPODNJI DEL HIŠE
PRIJETEN
VONJ
LUKSEMBURŠKA TV
SUROVINA ZA PLATNO
USLOČEN
STROP
PEVKA
DEŽMAN
HRV. IGRAL. BEGOVIĆ
MILIGRAM
MOHA-
MEDOVA
VERA
KDOR JE OMAMLJEN
MOŠKI
PRINCIP
KITAJSKE
FILOZOFUE
NAD-
STROPJE
DELOVANJE,
DEJAVNOST
MESTO V BELI KRAJINI
POČASEN
ČLOVEK
(SLABŠ.)

PEVKA
HORVAT
RAZNBAR-VEN POL-DRAGUU
DEBEL
KOSTANJ
KALCU
PRIKAZEN,
PRIVID
MAJHEN
ŠKAF
FRANCIJ
OKRAJŠAVA
ZA
ANGLEŠKI
BARITONIST
EDVARD
PLANOTA V SZ BOSNI
KITAJSKI
REVOLUC.
ZEDONG
ST. DOLŽ. MERA
NASPROTJE
PASIVE
OKLEPNO
VOZILO
AM. IGRAL. DE HAVIL-LAND
VISEČ
SNEŽNI
ZAMET
VASE
ZAPRTA
DRUŽBENA
PLAST
HLADNO
OROŽJE
PRETIRANO
VARČEN
ZGORNJI
DEL
STOPALA
SINJSKA
VITEŠKA
IGRA
ŽIVAL Z LOVKAMI
SVOJEGLA-
VOST
ITALIJANSKI
AVTO
ČERNE
IZTOK
RUSKA
ALKOHOLNA
PUAČA
JAPONSKA
IGRA
OKENCE
(EKSPR.)
SEBIČNEŽ
MAJHNA
MAČKA
ROČNO
ORODJE
Rešitev iz prejšnje številke.
	^ psriTJssr iss ^ | —	„H.
	"VPETOST
	~ja r t i kIEfir ~|le|e®osa
	s- 0 G R E V A Č
	-§■ L L Ä K I LA
U M U tant U H a> Odpuatil pra)Sr|l IRlMi? V«)«»> H »M. k« J> UM >«R>	-DOB I L S N N
a
% N ~ E R G
=r A : - V
~r o
r_- S
“ T
™ “
O Z N O fH D A
T.-5
D O M 9- Z A P I Kj
E K 1- M O N I K Iliri P O L D E U|=l O W A R D Z' R O Bi A N K E T Al
H‘Č R N A G O R
VRT~NA=OTO
A £= OZ I R I S 4 D
r Ö B O K s? K L I N I 1 N A r|=i Gj RAN I G|I|k|a|=|b|a|r|A K
HUMOR	LETNI ČASI ugankar
— »KBIŽBMKftH v KRIŽANKAH „e »e
VELIKI JfUKl KRIŽANKE
UGANKAR UGANKAR Za vse ljubitelje KrižanK i
jjijjjjiJ
KrižamKe & ugamKe
Razvedrilo
Nagradna križanka
7/2011
Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 23. 04. 2011 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 08/2011. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi.
Med reševalce bomo razdelili nagrade:
Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: 1x bon v vrednosti 20,86 EUR, 1 x bon za 12,52 EUR in 1x za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 07/2011 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje:
1.	Tadeja Kutin, Cesta zmage 25, 1410 Zagorje ob Savi - 20,86 €
2.	Erika Kavčič, Opekarna 13, 1420 Trbovlje
-	12,52 €
3.	Teja Hlebec, Polje 27, 1410 Zagorje ob Savi
-	8,35 €
BRGLEZ d.o.o.
podjetje za proizvodnjo, trgovino, gostinstvo in ostale storitve Vransko 17,3305 Vransko
NOVO NOVO
SLASTNI....KRHKI
KOKOSOVI ROGLJIČKI
pakirano 500 g POSEBNA PROMOCIJSKA CENA
3,95€
POSEBNA PONUDBA V ČASU OD 14. DO 27.04.201 1
POSLADKAJTE SE.....
VABLJENI V PRODAJALNI BRGLEZ JAKA IN MAJ V ZAGORJU
Ali se prepoznate?
Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do petka, 22.04.2011 po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca.
PIZZCRIA ČCBCUCfl
YRA6CYIÖ m oIej Vohrozorjera % IZLAKE, Tel.: OS/56-74-137
Kuhamo s Stašo
Raj zev kuh, pečen
Priprava:
Skuhaj na dobri kafe-smetani ali frišnem mleku, v ktero pa moraš djati malo sirovega masla, dve pesti zbranega in opranega rajža, da je prav gost; hladnega zmešaj in primešaj pet rumenjakov, žličico vanilij-cukra in še druzega cukra, da je sladko, od štirih beljakov terd sneg rahlo zraven primešaj, deni polovico tega v primeren namazan model, sem ter tje vtakni košček z zalznom namazanega oblata, pokrij z drugo polovico, lepo rumeno zapeci in daj 5 do 6 osebam.
/Recept iz leta 1890/
Dober tek!
Staša
Utrinki
za avc
PanaDižniKi S La vice Ilih v HRasrnišKi Knjižnici
M četrtek, 31. marca 2011, je Slavka Ilih v Knjižnici Antona Sovreta predstavila svojo knjigo Paradižniki z mojega vrta.
[paradižnikov je več vrst, tako kot j j I fižola ali katere drugi zelenjave,« je povedala.
Semena je iskala po celem svetu in kar nekaj let vzgajala sadike na svojem majhnem vrtu med bloki v Ljubljani. Opazovala jih je, primerjala, vzgajala, označevala,... Potem se je lotila še priprave najrazličnejše jedi, v katerih je preizkusila okuse.
Ima 85 vrst paradižnikov: rdeči, beli,
oranžni, rumeni,... Njen najljubši pa je zelena zebra. Paradižnik poseje v šotne lončke, napolnjene s kupljeno zemljo (v enega da po tri semena), okrog 15. marca.
Svoje poznavanje različnih vrst paradižnika in veselje z njimi želi prenesti tudi na druge.
Besedilo: Fanči Moljk,
slika: arhiv knjižnice
Slavka Ilih
Jana Lavtižar
Diuižinsice renapue Jano Lavrižan
V/ četrtek, 7. aprila 2011, so v hrastniški knjižnici gostili specialistko zakonske in družinske terapije jano Lavtižar iz Ljubljane.
[predavanje in debata o samopodobi strinjali, da je vse premalo veselja. „ V I se je razvijala v smeri obremenje- življenju moram vedno in povsod iskati nosti žensk s kilogrami. „Večina žensk pozitivne in vesele trenutke,“ je pou-je obremenjena s svojim videzom,“ je darjala Jana Lavtižar, dejala Lavtižarjeva. Potem so govorile	Besedilo: Fanči Moljk,
še o čustvih: jezi, žalosti, sramu... in se	slika: arhiv knjižnice
V HnasTniKu snečanje STanejšiH
\l ponedeljek, 21. marca 2011, je ekipa prostovoljk iz Hrastnika v Knjižnici Antona Sovreta organizirala v počastitev dneva žena in materinskega dne srečanje obiskovalk v programu Starejši za starejše.
Branka Roglič
/"Nbiskovalke so nagovo-vyrili predsednik društva upokojencev Hrastnik Franjo Krsnik, župan Miran Jerič in koordinatorka Branka Roglič. Ob prihodu so obiskovalke razveselili vizitka, ki so jo izdelali učenci osnovne šole NH Rajka Hrastnik in nageljček od društva upokojencev.
Za prijetno vzdušje so poskrbeli harmonikarji Glasbene šole Hrastnik, recitatorji osnovne šole NH Rajka Hrastnik in Moški pevski zbor
Svobode Hrastnik.
„Obljubili smo si, naj bi to srečanje postalo tradicija, zato se že veselimo ponovnega snidenja.,“ je dejala koordinatorka projekta Branka Roglič.
Besedilo: Fanči Moljk, slika: arhiv knjižnice
Utrinki
Aleksij Porednih:
BLAGOSLOV KLETVIC
'N Ti prijetno poslušati kletvic, X > sploh če so uperjene proti vam, to pa še ne pomeni, da niso sprejemljive. Mnogo je ljudi, Id jih kletvice sprostijo. Ob njihovem izrekanju se energijsko uravnovesijo, saj se znebijo negativne energije. Bolje sočno zakleti in se nato bolje počutiti, kot v sebi držati jezo ter si nakopavati neprijetne posledice, kot sta bolezen in prezgodnja smrt. Človek, ki jezo in druge slabe občutke tišči v sebi, veliko lažje in bolj polno živi kot nekdo, ki v skrbi za brezmadežno govorjenje pljuva v lastno skledo. Kdor ni sposoben preseči kletvic, bolje stori, če zakolne, ker se tako izogne peldu notranjega razžiranja.
Kako neverjetno hinavski smo pri obravnavi Idetvic. V čem je nekdo, Id ne zakolne na glas, ampak v mislih, boljši od sproščenega človeka, Id mastno zakolne na glas? V ničemer. Če smo pošteni, moramo priznati, da je v omenjenem primeru preklinjevalec boljši. Njegovo početje je bolj racionalno, ker se po njem bolje počuti in posledično tudi več naredi, kar lahko družbi samo koristi. Neprijetno je zgolj v primeru, da skolne sočloveka ter ga tako potisne v slabše počutje, ki zmanjša njegovo ustvarjalnost in delovno storilnost ali slabo vpliva na ljudi, Id pridejo v stik s tako prizadetim človekom. V vseh drugih primerih je kletev blagodejna.
Človeška nagnjenost k prikrivanju napak - po domače »delanju lepega« - se lepo vidi tudi v primeru Idetvic. Namesto 'pizda' (bom kar napisal, ne mislim se delati lepega) se je razširila hinavska oblika 'pismo'. Ko človek reče 'pismo', je v popolnoma enakem čustvenem stanju, kot ga je doživljal, ko je še uporabljal besedo 'pizda'. 'Pismo' je samocenzurirana verzija kletvice 'pizda'. Človeka nekaj 'razpizdi', zato v mislih zakolne z besedico 'pizda'. Ker pa je uglajen, dostojen, skratka, oh in sploh, jo
spremeni v 'pismo' in šele nato izreče. Tako torej ne reče zato, ker bi bil boljši kot prej, ko je uporabljal 'pizda', ampak zato, da je bolj všečen.
Zakolni, da se zatresejo stene, bodi pristen, ne skrivaj se in ne boj se farizejskih krvosesov, če je to tvoj način sproščanja napetosti. Ogromno ljudi predčasno zboli in 'pofila', ker se ukvarjajo s tako nepotrebnimi stvarmi, kot je (samo)cenzura pre-Idinjanja. Edina boljša možnost za preseganje preklinjanja je pretvorba negativne energije v pozitivno na višji ravni zavesti. Če se naučimo takojšnjega pretvarjanja negativne energije v pozitivno - s tem ustvarimo pogoje, da v nas ne zastaja negativna energija -, se Idetvice ne morejo več porajati. Kletvico je treba zaustaviti, še preden nastane v mislih; ko je enkrat v mislih, je prepozno.
Z nobeno izumetničeno sopomenko je ne moremo izničiti, lahko jo samo prikrijemo, a negativnega čustvenega stanja s tem ne odpravimo. Ključ do izničenja kletvic je takojšnja pretvorba negativnega čustvenega stanja v pozitivnega. V šoli nas tega izjemno koristnega postopka niso učili, morda je kdo dobil kakšno idejo pri verouku, a to je bolj izjema kot pravilo. Dejstvo je, da te veščine praktično nihče ne obvlada, kar še posebej prihaja do izraza v današnjem stresnem, živce parajočem tempu življenja, ko neustrezno prilagojenost na ubijajoči sistem in
njegove zahteve vse bolj izražamo s slabo voljo in preklinjanjem.
Če želite preseči negativno čustveno stanje, se ga morate najprej začeti zavedati, takoj ko nastopi. To dosežete z vajo. Ko usvojite zavedanje negativnih silnic, se lahko posvetite njihovemu preobražanju. Dolder ne veste, kdaj se začne nabirati negativna energija, namreč ne morete onemogočiti njenega kopičenja že na samem začetku, ko je najbolj obvladljiva in je njena pretvorba v pozitivno energijo najlažja. Ko enkrat dosežete stopnjo zavedanja, si negativno energijo predstavljajte kot trdo temo. Kaj prežene temo? Svetloba. Predstavljajte si belo svetlobo, s katero razsvetlite temo, takoj ko se pojavi.
Na ta način vsakič znova onemogočite nabiranje negativne energije, tj. podaljševanje in poglabljanje negativnega čustvenega stanja. Po tisočih ponovitvah postane transformacijski postopek pretvarjanja negativne energije v pozitivno rutina. Usidra se v vašo podzavest, zato vsakič znova poskrbite za takojšnje čiščenje negativne energije in posledično odpravo potrebe po preklinjanju. Komur se zdi tovrstna praksa sprejemljiva oziroma kdor je že dosegel višjo raven zavedanja, na kateri se človeku takšna transformacija zdi smiselna, bo sledil opisanemu postopku. Če človek še ni zrel za kaj takega, pa naj zanj velja: »Bolje zakleti, kot se požreti!«
Kino
za avc
mesu
Delavski dom Zagorje			Torek	19.4. ob 18.00	PAUL,znanst.fant. kom.
Petek	15.4. ob 19.00	ČRNI UBOD, drama/triler		ob 20.00	NEZNANEC, triler/drama
Sobota	16.4. ob 19.00	ČRNI UBOD	Sobota	23.4. ob 18.00	PAUL
Nedelja	17.4. ob 19.00	MOJA NEPRAVA ŽENA,		ob 20.00	NEZNANEC
		rom.kom.	Nedelja	24.4. ob 18.00	PAUL
Torek	19.4. ob 19.00	ČRNI UBOD	Ponedeljek	25.4. ob 10.00	MALI NIKEC družin.kom.
Petek	22.4. ob 18.00	RANGO,anim.druž.		ob 18.00	PAUL
		pustol.-sinhron.	Torek	26.4. ob 18.00	MALI NIKEC
Sobota	23.4. ob 19.00	MOJA NEPRAVA ŽENA		ob 20.00	USODNI, soc.fil.romanca
Nedelja	24.4. ob 10.30	RANGO	Sreda	27.4. ob 18.00	MALI NIKEC
	ob 18.00	RANGO		ob 20.00	USODNI
Ponedeljek	25.4. ob 18.00	RANGO	Četrtek	28.4. ob 10.00	ČUDEŽNO POTOVANJE,
Vroče ta hip:					anim.pustol.
Petek	15.4. ob 19.00			ob 18.00	MALI NIKEC
Potujoča fotografska razstava		(avla) »MASAJI - SOŽITJE		ob 20.00	USODNI
MED TRADICIJO IN SODOBNOSTJO« Avtorja razstave:	Ne spreglejte tudi:
Filipina Gale-Šparemblek in Edward Kened Losiko - Masaj Četrtek 14.4. ob 17.00 - Razstava bo na ogled od 15. aprila do 5. maja 2011	Regijska razstava DIT (do 16.4.)
Sobota______16.4. ob 20.15	Nedelja 17.4. ob 19.00
KONCERT (steklena dvorana) BOGDANE HERMAN REVIJA BIG BANDOV Zagorje in Krško (vokal), JURETA TORIJA (harmonika) - PRVA SLOVENSKA Sreda	20. 4. ob 19.00
PREDSTAVITEV NOVE PLOŠČE Z NASLOVOM: ČAS JE	SPECULUM ARTIUM 2011 - do sobote 23.4.
Ponedeljek 18.4 ob 19.30
POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI (gledališki abonma in izven) Mladinsko gledališče Ljubljana Četrtek	21.4. ob 19.00
BALETNA PREDSTAVA DON KIHOT Baletni oddelek Glasbene šole Zagorje
Torek	26.4. ob 19.00
PROSLAVA OB DNEVU UPORA, Glasbeni program: Rudarski pevski zbor Loški glas, Pevska skupina Iris in Glasbena šola Zagorje
Kino Izlake
Nedelja	17.4. ob 19.15	ČRNI UBOD,drama/triler
Nedelja	24.4. ob 19.15	MOJA NEPRAVA ŽENA, rom.kom.
Kino Delavski dom Trbovlje		
Četrtek	14.4. ob 18.00	KRALJEV GOVOR
	ob 20.00	HIŠA DEBELE MAME 2, kom.
Petek	15.4. ob 18.00	KRALJEV GOVOR, zgod.
		drama
	ob 20.00	HIŠA DEBELE MAME 2
Sobota	16.4. ob 10.00	RANGO, anim.film
*;>0	ob 18.00 ob 20.00	KRALJEV GOVOR HIŠA DEBELE MAME 2
Nedelja	17.4. ob 10.00	RANGO
	ob 18.00	KRALJEV GOVOR
	ob 20.00	HIŠA DEBELE MAME 2
Ponedeljek	18.4. ob 18.00	RANGO
	ob 20.00	KRALJEV GOVOR
Petek______22.3. ob 19.00
PROSUVA OB DNEVU BOJA POTI OKUPATORJU
Kino Hrastnik - kinodvorana Hrastnik
Sobota	16.4. ob 18.00	JUTRANJE VESELJE, rom. kom.drama
	ob 20.00	DEBELA AAAMA; Kakšen oče, takšen sin, kom.
Nedelja	17.4. ob 18.00	DEBELA AAAMA; Kakšen oče, takšen sin
	ob 20.00	JUTRANJE VESELJE
Sreda	20.4. ob 20.00	PRAVI POGUM,Western/ drama
Četrtek	21.4. ob 19.00	PRAVI POGUM
Sobota	23.4. ob 18.00	PRAVI POGUM
	ob 20.00	KRALJEV GOVOR, zgod. drama
Nedelja	24.4. ob 18.00	PRAVI POGUM
	ob 20.00	KRALJEV GOVOR
Sreda	27.4. ob 18.00	PREDMESTNI KROKODILI, akc.kom.
Četrtek	28.4. ob 18.00	PREDMESTNI KROKODILI
^ ^ .		
kT* ZASTAVLJALNICA TIAL
Ulica bratov Mravljakov 9a, 3000 Celje
GOTOVINSKA POSOJILA
na podlagi zastavitve
IZPLAČILO TAKOJ!
GSM: 031/503 140, 051/633 832 E-mail: tial.sp@gmail.com
Dogodki/Mali oglasi
ZAHVALA
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v naših srcih prebiva!
V torek, 5. aprila 2011 je življenjsko pot sklenila naša ljubljena
mali oglasi
p»	'
Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca,Cesta zmage 3,14I0 Zagorje ob Savi.Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi!
Oddam
Štiri sobno stanovanje, 110 m2, na lepi lokaciji na Dolu pri Hrastniku oddam. Info: 040 227 750
Zaposlimo reševalca iz vode.
Možno kot opravljanje počitniškega dela. Za informacije pokličite na tel: 041 322 889 in 03 56 48 841.
MARTA RAVNIKAR.
Vsako slovo je težko! Najhujše v življenju je to, če izgubiš ljubljeno osebo, ki ti je pomagala preživeti v težkih trenutkih in nekoga, ki si ga imel neizmerno rad, pa čeprav se mogoče tega sploh ni zavedal... Bolečina, ki vznikne, prežema telo in ga lomi... zdi se neskončna neznanka in predvsem večna! Bolečina ob iskrenih prijateljih otopi. Tistega, ki doleti, mora biti resnično močan, da lahko vse to prenese. Ostane spomin, najprej boleč, kasneje večni prijatelj v samotnih nočeh!
Ob slovesu od drage hčerke, sestre, žene, mame, babice ter tašče se najlepše zahvaljujemo za izrečene besede sožalja in za ponujeno roko, v trenutku naše največje žalosti. Iskreno se zahvaljujemo tudi vsem prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli pisna in ustna sožalja.
Hvala vsem za darovano cvetje, za svečke, ustno in pisno sožalje.
Še enkrat HVALA vsakemu posebej, za izkazano spoštovanje do pokojne.
Žalujoči vsi njeni
ni
r
Zaposlimo sodelavca ali sodelavko za delo na bazenskih recepciji in na kopališču. Možno tudi kot počitniško delo. Za informacije pokličite na tel.: 041 322 889 in 03 56 48 841.
Raiffeisenbank
Eberndorf
Dne 21.04.2011, ob 10.00 uri se pri sodišču v Litiji vrši
3.	dražba nepremičnin vpisanih pri vi. št. 33, k.o. Dole pri Litiji, v naravi kmetijska zemljišča, gozdovi, stanovanjski in gospodarski objekti na naslovu Sopota 2, Podkum.
Informacije na naslovu upnika Raiffeisenbank Eberndorf,
Vanda Mofardin 0043 4236 2020 137.
NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS
Moj naslov (ni za objavo):
	r	^ v	J
	
	
	
	
	
	
	
	
Kofetkanje s preteklostjo
GaiL, opar v Stičri
K lapisali' smo, da je bil kon-INcem 15. stoletja kastelan na Gamberku Jakob Gali. Prav tako že vemo, da je ob tem opravljal še zelo pomembno in častno službo odvetnika in sekretariusa cisterijanske-ga samostana Stična. Stiška kronika pa nam pove, da se je med dobrotnike vpisal že davnega leta 1250 naš Konrad Gali s svojo ženo Kunigundo.
V	listini, v kateri patriarh Bertold Andeški potrjuje pravice samostanu do posesti, je omenjen Ditrik Gali (po dr. Kosu domnevni brat našega Konrada II.), ki je samostanu poklonil štiri kmetije v doslej neugotovljivemu kraju onstran Save. Prav na dnu seznama pa izvemo, da sta naš Konrad z ženo Kunigundo samostanu poklonila enajst kmetij domnevno ob Krki, ali pri hrvaškemu Brodu ali pri Dobravi.
Stiški kronist, pater Pucelj meni, da je bil v času našega Konrada (1254) opat v Stični Janez (Hans), ki ga dr. Kos tudi uvršča v možno sorodstvo s Konradom.
Konrad se v stiški listini iz leta 1255 (tokrat pa se opat Janez že omenja kot Konradov sorodnik) pojavi, ko se je vpričo stiškega priorja in osebnega zdravnika koroškega vojvode odpovedal neki posesti v korist vetrinjskega samostana. Opat Janez se spet omenja v neki listini iz leta 1259, ko je kostanjeviškemu samostanu za dve marki srebra prodal dve kmetiji, ki jih je Stični poklonil Prehtlin s Toreka, vitez salzburške cerkve.
V	kroniki samostana Stična je razbrati, da so bili Galli še v 14. stoletju dostikrat omenjani dobrotniki samostana. Podarjali so kmetije s podložniki vred. Kot donatorji nekaj teh posesti so tudi odrejali menihom pitancije (priboljške ob hrani na določen dan, običajno ribe, sir in kupico vina). Spet en Gali, skoraj zagotovo
SVvm-)	jxcu
i LoSfejUjV •
yc| kv ri’0--1 «Mumaralijj ctlircr «mJitvi'Ste-
‘äuorc: f cJ^umUT-jUgioir

tudi Gamberški, Andrej, je bil vikar v župniji Bela Cerkev. Leta 1454 je stiški opat pri patriarhu dosegel, da so to faro v upravljanje dobili stiški. Andrej Gali je bil pripravljen odpovedati se vikariatu in do predaje župnije je prišlo 8. decembra 1454. Opis tega dogodka je posebej zanimiv, saj je novi vikar cerkveni in svetni gosposki in faranom razglas prebral v slovenskemu jeziku. Bilo pa je takole: ko se je v cerkvi zbrala velika množica ljudstva, plemstva in duhovščine, je vstopil opat s svojima sobratoma, priorjem Henrikom in seniorjem Eme-rikom. Prisotna sta bila tudi novi vikar Jurij in magister Vincenc, župnik v Dobrniču. Ob zvonjenju je opat Ulrik odprl cerkvena vrata, odšel s svojim spremstvom v cerkev in prevzel župnijo (in actualem possesionem). Vikar Andrej se je odpovedal župniji, opat je nato ob petju cerkvene himne odšel proti glavnemu oltarju. Položil je roke nanj in ga s tem simbolično prevzel. Opat je nato z visokim glasom (alta voce) zapel Tebe Boga hvalimo in opravil slovesno mašo.
Nato je sledilo branje razglasa v domačemu jeziku.
Jakob Gali, gamberški kastelan, je nastopil službo v stiškemu samostanu vsaj že leta 1494. Kot stiški advokat se omenja januarja 1496, ko e dobil od patriarha dovoljenje,... da sme zanj in za njegovo družino na gradu Gamberku maševati kak duhovnik... Prav sposobni advokati in sekretarji, kakršen je bil Jakob Gali, so veliko pripomogli pri rešitvah sporov med samostanom in svetno zemljiško gospodo. Med 3. februarjem in pred
4.	marcem 1516 leta pa je opatovo palico prevzel Urban Gali. Iz njegovega pisma Jakobu Gallu z dne 4. maja 1517 pa je povsem jasno razbrati, da je bil Urban Gali njegov sin. Saj piše:....besonders günstiger lieber herr und va-ter, damit seit gott pefohlen gruest und unser muetter und frawen treulich von unserwe-gen....lz teh besed nedvomno izhaja, da je bil Urban sin Jakoba Galla in da je pismo naslovljeno na očeta, saj v njem govori tudi o svoji materi. Vsekakor je njegov ugledni oče mnogo pripomogel k nje-
govi izvolitvi za opata. Službo opata je Urban Gali zaključil leta 1523.
Ta letnica pa, zanimivo, naključno sovpada z zelo pomembnim dogodkom, ki se je 12. septembra istega leta zgodil na Gamberku.
Kot smo že za opravilo birme zapisali, da je to podelitev v imenu oglejskega patriarha opravljal potujoči škof, je tak škof vsake toliko časa ali let posvečeval po deželi novonastale oltarje in svetniške podobe. Očitno je Jakob Gali na podlagi dovoljenja patriarha za dušno oskrbo na Gamberku res pristopil k gradnji kapele. Tako imamo zapis iz popotnega dnevnika takega potujočega škofa Daniela de Rubeisa, sicer naslovnega škofa iz Caorle, majhnega kraja ob ligurski obali, ki pa je bil opolnomočeni generalni vikar, sufragan oglejskega patriarha. Pa poglejmo, kako je pripotoval do nas: po posvetitvi oltarja v cerkvi sv Pavla pri Št. Vidu pri Stični se je napotil v Litijo (Lutey), kjer je v cerkvi sv. Nikolaja opravil več posvetitev. Očitno se mu je zelo mudilo, saj je na soboto, 12. septembra posvetil cerkveni kor in dva oltarja v cerkvi sv. Jurija blizu Gam-berka (...ecclesiae S. Georgij prope Gallinberch...), nato je istega dne posvetil en oltar v gradu Gamberk ( unum altare in castro Gallinberch...). Tudi v nedeljo, 13. septembra ni počival. V Zagorju (Fugor?) je v cerkvi sv. Petra posvetil pet oltarjev ter enega v kostnici ob pokopališču (in carnario). Tako so zdaj imeli na Gamberku stalnega sacelana (grajskega kaplana)?
P.S. oznake krajev (Lutey, Fugor?) so točno prepisane iz originalnega dokumenta, ki ga je pridobil pisec. Se je pač, kot še mnogo kasneje, dogajalo, da je naglušen ali površen pisar zapisal po svoje.
Piše: Marjan Klančnik

Abiturg -^išie sTRjRiip^ne sote
Odločitev za izobraževanje lahko pomembno vpliva na možnost napredovanja na delovnem mestu. Prav tako je pomembna za pridobitev želene zaposlitve. Izobraževalni programi Abiture vam lahko pomagajo.
llprograma Abiture je bilo na enoti v Zagorju vključenih že več kot 120študen-V tov. Prva generacija, 62 študentov, se je vpisala v študijskem letu 2008/09 in po dveh letih je diplomiralo 49 študentov. Ob uspehu, ki je razviden iz zelo visokih povprečnih ocen pri izpitih, študentje izražajo tudi visoko stopnjo zadovoljstva, ki jo šola redno meri v želji zagotavljanja čim višje kakovosti. Letos se bo v Zagorju vpisala že četrta generacija študentov.
Bogato založena knjižnica vam ponuja vso potrebno gradivo za uspešen študij.
Uporabno naravnani programi na Abituri že 20. Leto
Višja strokovna šola Abitura, s sedežem v Celju, izvaja svoja programoma Ekonomist in Poslovni sekretar tudi na svoji enoti v Zagorju na Zasavski ljudski univerzi. Diplomanti v samo dveh letih pridobijo VI. raven izobrazbe in naziv ekonomist/-ka oziroma poslovni/-a sekretarska.
Izjemen poudarek je na povezovanju teoretičnega in praktičnega izobraževanja. Pridobljena znanja in kompetence vas bodo pripravile na samostojno in odgovorno izvajanje nalog na delovnem mestu. Programi ponujajo veliko izbirnost, tako da lahko izberete znanja po svoji meri.
Prilogoditev individualnim potrebam
Oba programa Abitura izvaja kot izredni študij. Delo prilagajajo tako, da lahko uspešno študirate ob delovnih obveznostih in družini. Istočasno poslušate le en predmet, kar vam omogoča osredotočenje na posamezno snov in sproten študij.
Multimedijske predavalnice so dobro opremljene za zanimivo predstavitev učne snovi.
Modernost in strokovnost
Na sedežu v Celju se lahko pohvalijo z odličnimi materialnimi pogoji. 14 predavalnic je opremljenih z najsodobnejšo multimedijsko opremo, knjižnica pa zagotavlja vso strokovno literaturo za potrebe študija. Predavatelji so priznani strokovnjaki iz gospodarstva, ki prenašajo svoje bogate izkušnje iz prakse in jih združujejo s sodobnimi znanji.
Prijateljsko ozračje - prijazni in spoštljivi odnosi
Tudi družabnemu življenju na šoli namenjajo veliko pozornost. Zadnji pomemben dogodek, ki vsem ostane v spominu, je prav gotovo podelitev diplom, nepozabno pa je tudi brucovanje na začetku in piknik ob zaključku študijskega leta. Pri Abituri, poleg zagotavljanja in uresničevanja kakovosti izobraževanja, ki se je zavedajo vsi zaposleni in jo uresničujejo, verjamejo tudi v pomembnost dobrih medčloveških odnosov, tako v formalnih kot v neformalnih situacijah. Več kot 2000 zadovoljnih študentov, lahko temu le pritrdi.
ABITURA
Več informacij vam nudijo na naslovu:
Abitura d.o.o., Lava 7, 3000 Celje Tel.: 03 428 55 30 ali na 03 482 55 32, www.abitura.sl ,
najboljši
majski kl
Celje - skladišče
D-Per
^7“ 6/2011
5000027367,8
COBISS o
SÄn&MäZZD <ZsBX3&]
QiösiGSfei^ öälfl ©©'ž?$©'G©©®
\

mđn