'MN BRESTOV nhznrnk c / s I I K IZD L KT I \ZA LETt VI 31. AVGUST 1972 ŠTEVILKA 59 NOVI STABILIZACIJSKI UKREPI Za letošnja gibanja našega gospodarstva so še naprej značilni siaomzacijski ukrepi. Očitno je, (ta sedanje gibanje proizvodnje, zunanjetrgovinske menjave, gibanje cen, problemi nelikvidnosti, izgube v gospodarstvu in drugo zantevajo nove stabilizacijske ukrepe. Zlasti velja to za nekatere pereče prometne gospodarstva, kot sta na primer nelikvidnost in izgube, ki se kažejo letos še ostreje kot lani. Prav gotovo terja sedanji gospodarski položaj še vrsto ukrepov, od katerih btttio nekateri gotovo sprejeti še po letošnjih počitnicah. Najnovejši sklep zveznega izvršnega sveta o oblikovanju cen določa, da se cene lahko spremenijo le sporazumno — z medsebojnim dogovorom med proizvajalci in potrošniki — pri čemer pa je potrebno tudi soglasje Zveznega zavoda za cene. Ta postopek zahteva dolgotrajen Proces, ki pomeni za lesno industrijo, v kateri se cene več kot dve leti niso spreminjale, novo odlašanje glede prave rešitve cen. Vedeti moramo, da so se v času od zadnjega spreminjanja cen v lesni industriji pogoji gospodarjenja zelo zaostrili (predvsem podražitve nekaterih suro-yin, reprodukcijskih materialov m uslug), hkrati pa je sklep o zamrznitvi cen obdržal zatečeno stanje. To pomeni: kdor je pred zamrznitvijo povečal cene, temu so današnji pogoji gospodarjenja ugodnejši. Brest je bil pred-zamrznitvijo cen v položaju, ko je imel zaradi težav v izvozu (recesija na ameriškem trgu) tolikšne zaloge, namenjene domačemu trgu, da o podražitvi sploh ni bilo moč razmišljati. Znano je, da nam je letos uspelo povečati osebne dohodke na zaposlenega za 29 odstotkov ali na neto mesečno na zaposlenega 1.690 dinar-iev; to pomeni za odstotek, ki ga j.e letos doseglo malokatero podjetje slovenske lesne industrije. Istočasno bomo po vsej verjetnosti v primeri z lanskim letom dosegli še enkrat večji dobiček, lako uspešnih rezultatov nismo oziroma ne bomo dosegli s cena-tbi, pač pa skoraj izključno s povečano proizvodnjo za okrog 59 odstotkov. Višja proizvodnja napaja p0 eni strani kot rezultat mtenzifikacije investicijskih vla-?q®j> vloženih v obdobju 1968— po drugi strani pa tudi kot ezul tat povečanja storilnosti zaposlenih. Za Brest so zelo pomembni tu-1 stabilizacijski ukrepi na pod-oeju likvidnosti. Konec julija je objavil Uradni list SFRJ št. 39 72 ekatere ukrepe, ki bodo vsaj v Val"lleru' ®resta kardinalno vpli-na oblikovanje in predvsem j, .lev dohodka po zaključnem jj.ponu za leto 1972 in v prihod- najpomembnejši ukrep o,.1 .a’ da imajo gospodarske r Smhzacijc svoje poprečne let-zaloge (surovine, repromate- riali, nedokončana proizvodnja, gotovi izdelki) pokrite bodisi z lastnimi trajnimi obratnimi sredstvi, ali pa z dolgoročnimi krediti poslovnih bank, odobrenimi za dobo nad pet let. Zakon sicer zahteva, da morajo biti zaloge pokrite z dolgoročnimi viri sredstev do konca leta 1975, vendar morajo dotlej pokrivati razliko »primanjkljaja« dolgoročnih o-bratnib sredstev vsako leto vsaj v enaki dinamiki manjkajočih sredstev. Podjetja, ki ne bodo zadostila zahtevam zakona, ne bodo smela investirati niti iz lastnih sredstev niti iz kreditov. Razumljivo je, da se tako naše kot druga podjetja investicijam ne morejo odreči, najmanj minimalnim, ki predstavljajo zamenjavo dotrajane opreme. Zakon sicer omenja konverzijo (spremembo odplačilnih rokov) dela kratkoročnih v dolgoročne kredite, vendar zaenkrat o konverziji ni dodatnih navodil. V kolikor konverzija ne bo opravljena do zaključnega računa za leto 1972, bo moralo podjetje vložiti v trajna obratna sredstva približno tretjino ustvarjenega dobička. Čeprav nam taka delitev po eni strani sploh omogoča investicije, pa nam jih po drugi strani močno omejuje. Skratka, to je eden izmed pomembnih ukrepov, ki bo terjal od gospodarstva znatno večja vlaganja sredstev v obratna sredstva in omejeval investicijski dinar. Drugi pomemben ukrep s področja likvidnosti se nanaša na delne odpise nepravočasno izterjanih terjatev do kupcev. Zapadle, pa neporavnane terjatve v 90 dneh bo moralo podjetje letos odpisati v višini 12,5 odstotka, v prihodnjih letih pa kar 25 odstotkov. To pomeni, da se bo istočasno z odpisom terjatev za odpisani znesek zmanjšal tudi dobiček podjetja in s tem možnost za koriščenje dobička bodisi za investicije, obratna sredstva, kolektivno potrošnjo in podobno. Kadar bo znesek odpisanih terjatev izterjan, se bodo povečali izredni dohodki podjetja in za isti znesek tudi dobiček. Zakon torej omejuje razpolagalno pravico z deiom sredstev, ki je fiktiven vse dotlej, dokler ni plačan. Konkretno bo konec leta zahteval ta ukrep na Brestu za okrog 5 odstotkov zmanjšanja dobička iz leta 1972. To je eden od ukrepov, ki zahteva, da podjetja svoje terjatve čimprej izterjajo oziroma da prodajajo blago plačilno sposobnim podjetjem. Tretji ukrep zahteva, da vodijo podjetja svoje zaloge gotovih izdelkov in nedokončane proizvodnje največ v višini prodajnih cen. Večina podjetij, med njimi tudi Brest, je vodila zaloge gotovih izdelkov po polnih lastnih cenah (izjema so podjetja, ki imajo uveden sistem vrednotenja lastnih cen po direktnih stroških — brez stroškov režije). Podjet- ja, ki prodajajo izdelke z izgubo, so imela torej lahko višje lastne kot prodajne cene. Z drugimi besedami, v zalogah so imele še dodatno izgubo. Odslej ne bo mogoče več voditi nobenega izdelka v knjigovodstvu z izgubo. Torej bodo iz podjeitj izginile potencialne izgube. Brest je to vprašanje rešil že pred izidom zakona, tako da nima na zalogi vrednotenega nobenega izdelka po višji ceni, kot je tržna. Poleg omenjenih ukrepov so bili sprejeti še nekateri, ki pa bistveno ne posegajo v poslovanje Bresta. Vsekakor pa pričakujemo v najkrajšem času novo multilateralno kompenzacijo, ki naj bi ublažila probleme nelikvidnosti našega gospodarstva. Pripravljajo tudi nekatere sistemske rešitve na področju delitve dohodka. Bolje rečeno, v pripravi je sistem obdavčitve dobička namesto osebnega dohodka ob istočasni ureditvi sistema obračuna amortizacije, investicijskega vzdrževanja in morda še nekaterih kategorij celotnega dohodka. Vsekakor lahko ugotovimo, da stabilizacija gospodarstva še ni končana niti v smislu že vseh objavljenih predpisov, kako šele v smislu njihove polne uveljavitve. Vedeti moramo, da se že sedaj objavljeni predpisi navezujejo vse do leta 1975. Zavedati se moramo tudi, da bodo sprejeti še novi predpisi z namenom stabilizirati gospodarstvo, ki bodo prav gotovo tako ali drugače posegali tudi v gospodarjenje Bresta in v delilna razmerja dohodka, osebnih dohodkov in dobička. D. Mlinar IZ VSEBINE: DRUŽBENI PROGRAM RAZVOJA OBČINE CERKNICA — SPALNICA BARBARA — SREDNJEROČNI PLAN BRESTA — NEZGODE PRI DELU — OB POČITNIŠKI PRAKSI NAŠIH ŠTIPENDISTOV — NOVE CENE HRANE — PREVEČ BOLNIŠKE — PRAVNIK ODGOVARJA — ZARJA V CERKNICI — TRETJA LESARIADA V OČEH DRUGIH — PRIČAKUJEMO BALINARSKI FINALE. Novo iz Brestovega proizvodnega programa: ena izmed izvedb spalnice Barbara Družbeni program razvoja občine Cerknica 1971-75 V tej številki znova nadaljujemo z objavljanjem izvlečkov iz Družbenega programa razvoja občine Cerknica 1971—1975, saj menimo, da je gradivo glede na zastavljeni koncept programa aktualno. Pripomnimo naj še, da komisija za programiranje pri skupščini občine Cerknica tekoče spremlja gospodarska in družbena gibanja v občini in je tudi za prihodnjo sejo občinske skupščine pripravila posebno informacijo o poslovnih rezultatih gospodarskih organizacij v I. polletju 1972 v občini Cerknica. TRGOVINA Sedanji in predvideni promet do leta 1975 ter nosilce trgovske mreže na področju občine Cerknica prikazuje naslednja tabela: 1975 le kmetijska zadruga Cerknica in to v višini 1.600.000,00 din. Vlaganja so namenjena v razširitev in modernizacijo lokalov: Iga vas, Otave, Nova vas, Grahovo, Rakek, v Cerknici pa preure- Naziv podjetja 1971 1972 1975 Index 1971—1975 TGP Škocjan 29.922 32.000 40.000 133 KZ Cerknica 20.507 19.920 29.030 145 Nanos Postojna 7.357 7.798 9.800 134 Peko 1.079 1.160 1.440 134 Borovo 1.116 1.200 1.510 136 Tobak 811 900 1.113 136 Lekarne 2.999 3.240 4.000 133 Gramex 860 3.400 4.000 457 Gradišče 4.000 4.320 6.000 150 Brest — Salon pohištva 9.793 12.000 16.300 166 Petrol 3.801 4.180 5.260 138 Istra-benz 2.650 2.900 4.000 150 Vino Gorica 28 120 170 600 SKUPAJ 84.923 93.138 122.623 144 Prodajni prostori trgovine v občini merijo 3.500 m2, od tega 1.500 m2 ali 43 odstotkov v sklopu TGP Škocjan, ostalo pa druga podjetja. Skladiščnega prostora ima trgovska mreža v občini 3.700 m2, od tega TGP Škocjan 48 odstotkov in edino hladilnico s 50 m2. Število trgovin je 66, od tega 33 specializiranih in 33 mešanih, v kar je všteto tudi 10 samopostrežnih prodajaln in 5 mesnic. Primerjava s stanjem v SR Sloveniji nam pokaže: — na eno prodajalno odpade v Sloveniji 250 — v Cerknici pa 212 prebivalcev; — na eno prodajalno odpade v Sloveniji 60 m2 — v Cerknici pa 53 m2 prodajnega prostora. Obstoječa mreža zadošča predvsem za pokrivanje tekočih potreb prebivalstva, je dokaj dislocirana in s tem približana potrošnikom. Vendar se kaže potreba, da se v nekaterih vaseh organizirajo prodajalne za gospodinjski nakup, po možnosti tudi v obliki zakupa. Ker gre pretežno za kmečke vasi, bi ta naloga še najbolj pripadala kmetijski zadrugi. Zaposlenih je v trgovini na območju občine 208 delavcev, kar se bo do leta 1975 dvignilo za nadaljnjih 25. Kadrov z visoko in višjo šolsko izobrazbo trgovinska mreža v občini nima. V pogledu založenosti z blagom ni večjih odstopanj med trgovskimi podjetji v občini, primerjava z večjimi središči, npr. Ljubljano, pa tudi Postojno, pa kaže zelo velike razlike. Ponudba trgovine v občini je slaba, posebno v sledečih grupah blaga: tekstil, konfekcija, vodoinstala-terski material, elektro material, avto material, papir in pisarniške potrebščine, cvetje, sadje in zelenjava, meso — predvsem sveže (nizka kvaliteta) in drugo. V Cerknici se kaže potreba za zgraditev marketa — koncentriranega objekta z veliko in pestro založenostjo s prodajnim dometom za okvir občinske regije. Po takšnem objektu obstaja potreba predvsem zaradi blaga, ki ga sedaj naš potrošnik kupuje v drugih trgovskih središčih. Analiza kaže, da bi s polovičnim zajetjem tega prometa v lokalni mreži ostalo v občini okrog 1.500.000,00 din od prometnega davka. Investicijska vlaganja v trgovsko mrežo predvideva do leta ditev mesnice in- trgovine s sadjem in zelenjavo. TGP Petrol Ljubljana ima v programu gradnjo bencinske črpalke v Cerknici. TGP Škocjan Rakek do leta 1975 ne predvideva nobenih naložb v trgovino. TP Nanos ima določen interes za gradnjo marketa v Cerknici, vendar je potrebno analizirati to in druge možnosti, da se zagotovi gradnja takšnega objekta. OBRT Tabela stanja in potreb storitvenih obrti v občini Cerknica trebami po posameznih krajevnih skupnostih. Plan naj bo akcijska osnova za vse, ki so odgovorni za stanje in razvoj obrtnih dejavnosti. Ukrepi za povečanje obrti: — Davčno politiko je oblikovati tako, aa se zajamejo vsi obrtniki in da se obrtnikom dajejo olajšave predvsem pri uvajanju obrti ter pri opremi lokalov za deficitarne obrti. Favorizirati je treba storitvene obrti, ki so najbolj potrebne. — S posebno pozornostjo in olajšavami je treba omogočiti obrtno dejavnost na območjih, ki so sociamo ogrožena. Omogočiti je treba predvsem obrti, ki izdelujejo izdelke po naročilu, to je zaposlitev na uomu, ker to predstavlja način reševanja socialnih problemov hribovskih predelov občine. STANOVANJSKO KOMUNALNO GOSPODARSTVO a) Stanovanjska dejavnost Stanovanjsko gospodarstvo v naši občini se je razvijalo v izredno težkih pogojih. Pred vojno je bil stanovanjski fond skoraj izključno v lasti kmečkega prebi valstva kot posledica zaostale, izrazito agrarne kmetij sko-gozdar-ske občine. Med vojno je bilo 879 stanovanjskih poslopij uničenih. Z razvojem industrije se je k težkim problemom obnove dodal še problem gradnje stanovanj za potrebe delavcev predvsem strokovnih profilov. Šele po letu 1960, ko so bile izvršene glavne naložbe v industrijo, se je začelo pristopati k bolj sistematični izgradnji stanovanj. Zaradi majhnih družbenih sredstev se je predvsem v zadnjih petih letih forsirala individualna gradnja stanovanj, ki je dosegla 70 odstotkov celotne gradnje. Kritične potrebe po stanovanjih so izsiljevale gradnjo stanovanj , predvsem individualnih, Krajevna skupnost Število obrtnih obratov 1971 1972 Potrebno je uvesti naslednje obrti Cerknica 28 44 stavbna obrt 7 storitve gospodinjstvom 6 osebne in druge storitve 3 Rakek 10 18 stavbna obrt 4 živilska obrt 2 osebne in druge storitve 2 Begunje 5 5 Cajnarje 1 2 storitve gospodinjstev 1 Nova vas 5 13 stavbna obrt 3 storitve gospodinjstvom 1 osebne in druge storitve 4 Loška dolina 8 25 stavbna obrt 9 živilska obrt 2 storitve gospodinjstvom 5 osebne in druge storitve 1 Grahovo 2 2 storitve Občina Cerknica 59 109 — število prijavljenih popoldanskih obrtnikov storitvene obrti — 23 — število obrtnih obratov proizvodne obrti — 3, — žagarstvo — 5, — število avtoprevoznikov — 35, — večje število obrti, predvsem popoldanskih ni prijavljenih. Število obrtnih obratov storitvene obrti je treba glede na obstoječe stanje povečati za 85 °/o. brez predhodnega urejanja komunalnih naprav (vodovod, ceste, kanalizacija itd.). Ravno individualna gradnja pa zaradi razvlečenosti pokrivanja prostora stroške komunalnega urejanja nekajkrat povečuje v primerjavi z blokovsko gradnjo. Po popisu marca 1971 je obstoječi stanovanjski fond v naši občini naslednji: — stanovanj je 596, v družbeni lasti v 000 din Celotni čisti Prispevki dohodek dohodek davki 1970 1975 1970 1975 1970 1975 Storitvena obrt 3.442 5.039 902 1.320 239 350 Avtoprevozniki 2.377 3.480 982 1.439 215 315 Izdelan je detajlni plan za 47 obrtnih strok s stanjem in po- — stanovanj je 3.576, v zasebni lasti čeprav je trgovinska mreža zadovoljiva, je kvaliteta trgovskih uslug na dokaj nizki ravni — skupaj je stanovanj 4.172, — površina stanovanj v m2 je 264.630, — število gospodinjstev v naseljenih stanovanjih (4U0) in v naseljenih poslovnih ter zasilnih prostorih (80) je 4.265, — število stanovanj, v katerih stanuje 1 gospodinjstvo je 3.828, — število stanovanj v katerih stanujeta 2 gospomnjstvi, je 153, — število stanovanj v katerih stanujejo 8 gospoumjstva m več, je 16. Ker so pri popisu v stanovanja vštete tuai samske sooe in prostori povsem neprimerni za stanovanja in če računamo, da je teh najmnj 15 "Vo, znaša primanjkljaj aruzmskih stanovanj okrog bvi/. iv temu uouamo še pocreoe za novo nastale družine in za priliv izredno potrebnega strokovnega kadra za vse, predvsem pa za gospodarske dejavnosti občine, ki po oceni znašajo okrog 400 stanovanj. S tem se nam pokaže izredno kritično stanje stanovanjskega fonoa, saj primanjkuje 1UU0 stanovanjskih enot. Primanjkljaj stanovanjskega fonda se bo z ozirom na stanje in pogoje reševal z novogradnjami in adaptacijami. Novogradnje je treba brezpogojno podrediti urbanističnim zahtevam in dopuščati gradnjo le v industrijskih in upravnih središčih. Posebno skrb je treba posvetiti gradnji delavskih stanovanj — vrstnih hiš in blokov. Pri stanovanjski politiki je nujno začeti usmerjati sredstva za adaptacije stanovanj delavskih družin, ki stanujejo po vaseh. To je potrebno zaradi neprimerno racionalnejše oblike zadovoljevanja stanovanjskih potreb ter reševanja problemov razslojevanja in odseljevanja prebivalstva, s čimer se blažijo socialni problemi na vasi, ohranja se živ videz pokrajine, zagotavljajo se osnovni pogoji za vseljudsko obrambo itd. To je smiselno tudi zaradi relativno zelo goste prometne mreže v občini, ki omogoča organiziran prevoz delavcev. Gospodarski nosilci v občini predvidevajo naslednje naložbe v stanovanjski fond: nos do stanovanja nepravilen. V teku so zakonodajne odločitve, s katerimi družbena skupnost prevzema tudi sooodgovornost, tako za kompleksno prostorsko planiranje, kot še posebej za stanovanjsko izgradnjo. Za izravnavanje socialnih razlik bo uzakonjen sistem subvencioniranja stanarin delavcem z nižjimi osebnimi dohodki v stanovanjskih objektih družbene lastnine. V teku je analiza in programiranje stanovanjske izgradnje ter vzpostavitev družbeno samoupravnega organa za stanovanjsko politiko v okviru občine. Na podlagi tako globokih sprememb stanovanjske politike, ki mora biti po sklepu republiške skupščine uzakonjena v letošnjem prvem polletju, bo šele možno do konca tega leta v okviru občine izdelati konkreten srednjeročni plan stanovanjske izgradnje. (Nadaljevanje sledi) Pred izobraže- valno sezono Pred nami je nova izobraževalna sezona, zato je prav, da je širši krog delavcev obveščen o načrtih, ki jih imamo pred seboj. Tako nameravamo v našem podjetju, čim bo mogoče, organizirati naslednje tečaje: 1. intenzivni tečaji tujih jezikov — angleščina za komercialni kader in nemščina za tehnični kader; 2. tečaj za skladiščnike; 3. nadaljevati že začete tečaje poklicev ozkega profila; 4. tečaji za novo sprejete delavce v TP Cerknici in TP Martinjak; 5. tečaji iz varstva pri delu. Že sedaj pa bo potrebno pripraviti vse potrebno za odpiranje novega oddelka tehnične šole v Cerknici v šolskem letu 1973/74. F. Turšič Stanov. fond 1970 Zgrajeno 1971—1975 Stanov. fond Struktura 1975 Naložbe v 000 din Družbena stanovanja 596 110 706 5.565 Ostala zasebna novogradnje stanovanja 3.576 270 3.846 220 13.515 adaptacije 50 SKUPAJ 4.172 380 4.552 19.080 Tabela prikazuje relativno visoke naložbe v zasebna stanovanja, kar je značilna orientacija, ko je bilo z družbeno odločitvijo pred 10 leti proglašeno stanovanje kot individualna skrb občana brez aktivnega družbenega sodelovanja. Analize v širši družbeni skupnosti so pokazale, da je tak od- Spalnica Barbara Naj novejši program omaraste-ga pohištva je tik pred realizacijo. Vodila pri oblikovanju tega programa so bila: — razširiti in obogatiti osnovni program Barbara, — svobodno oblikovati novi program, vendar ga navezati na osnovnega, —uporabiti čimvcč osnovnih elementov programa Barbara. Rezultat tega dela je enaindvajset elementov, ki dokazujejo, da je mogoče tako zamisel uresničiti. Program je namenjen pred- vsem za opremo spalnic, z manjšimi dodatki pa ga je mogoče prilagoditi za opremo vseh ostalih prostorov stanovanja, če bi se pri potrošnikih pokazala želja po opremljanju s tem, sicer precej svojskim pohištvom. Srednja višina omarastih elementov je na zahodu zelo popularna, naš program pa ima to prednost, da omogoča poljubne postavitve, samostojne ali pa v kombinaciji z Barbaro. Glede na funkcionalnost in obliko je to novost na našem trgu. Program sestavljajo naslednji elementi: — deset srednjevisokih omaric različne namembnosti, — dve mostiščni polici, dolžine enega in dveh metrov, — tri nizke nočne omarice, — tri postelje različnih širin, — tri vzglavne police različnih širin. Ker bi bilo opisovanje vseh elementov težko in precej dolgo, naj omenim le naj zanimivejše podatke. Med elementi so: toaletna omarica, visok predalčnik, omarica s klopnimi vrati za shranjevanje umazanega perila; mostiščne police so prilagojene tako, da je mogoče vgraditi svetila, postelje so z dvižnim mehanizmom, ves spodnji prostor pri njih služi za shranjevanje posteljnine. Postelje so dimenzijsko prilagojene standardnim vzmetnicam. Finiši spalnice so predvideni isti kot pri programu Barbara. To bi bile glavne značilnosti spalnice Barbara. Upam, da sem, kolikor je mogoče z besedami predstavil novi program, nekaj je videti tudi s fotografij, še najbolj pa bo predstavljen, ko bo prišel iz proizvodnje in ga bo mogoče videti tudi resničnega, v prostoru, z dimenzijami, v barvi. K. Potočnik Srednjeročni plan Bresta V poslovni politiki za leto 1972 je med drugimi postavljena naloga, ki zahteva izdelavo srednjeročnega plana do leta 1975. V letu 1972 je bil sicer izdelan srednjeročni plan podjetja, ki obsega proizvodnjo, celotni dohodek, delitev, investicijske naložbe in standard, vendar vse v globalnih pokazateljih na ravni celotnega podjetja. To gradivo je služilo tudi komisiji za družbe-no-ekonmoski razvoj pri skupščini občine Cerknica za izdelavo srednjeročnega plana razvoja posameznih dejavnosti v občini. Hkrati smo izdelali tudi investicijski program za gradnjo nove tovarne ivernih plošč, ki prav tako obdeluje razvoj podjetja. Poanta ravoja podjetja je v tem elaboratu, katerega vsebino so obravnavali vsi organi upravljanja in družbeno-politič-ne organizacije Bresta, vsebinsko osredotočena predvsem na razvoj podjetja, ki ga pogojuje Predvidena nova kapaciteta ivernih plošč. Glede na doseženo stopnjo samoupravnih odnosov v Brestu, samoupravno in ekonomsko samostojnost poslovnih enot, pa je nujno, da z upoštevanjem investicijskega programa gradnje tovarne ivernih plošč ter globalnega srednjeročnega plana izdelamo srednjeročni plan razvoja podjetja, ki bo obdeloval razvoj posameznih poslovnih enot kot izhodiščnih postavk za ponovno bolj detajlizirano izdelavo srednjeročnega plana podjetja. Srednjeročni plan bo vseboval predvsem: — program proizvodnje, — tržne usmeritve, — investicijske naložbe, — razvoj kadrov, — poslovno sodelovanje, — globalni izračun finančnih rezultatov in — razvoj standarda. Srednjeročni plan naj bi obsegal najmanj obdobje petih let, kar pomeni obdobje 1973—1977, hkrati pa naj bi ga vsako leto ustrezno korigirali za naslednje poslovno leto. S tem bi zagotovili kontinuiteto planiranja, hkrati pa prilagajali plan novim tržnim razmeram in zakonskim ter sistemskim rešitvam. Po sklepu Centralnega delavskega sveta mora biti srednjeročni plan izdelan do konca novembra letos. D. Mlinar na i do 30- septembra bo v Salonu pohištva razstava otroških risb 2 snnm° Brestovo pohištvo. Na nagradni razpis je prispelo blizu "0 prispevkov mladih risarjev Dopolnitve programa Barbara: kotna garnitura Priprave na plan za leto 1973 Plan podjetja za določeno obdobje je instrument in vodič gospodarjenja. Cilj vsakega podjetja je, pripraviti najustreznejša planska razmerja, ker se tako postavijo izhodiščni cilji gospodarjenja podjetja na vseh ravneh. Da bi bil plan za leto 1973 pravočasno in kvalitetno pripravljen, smo že sedaj pričeli s prvi- mi pripravami za sestavo letnega plana. Potrebno je natančno definirati asortiment proizvodnje po poslovnih enotah in sicer tako, da bo ta ustrezal zahtevam domačega in tujega trga in tudi zmogljivosti proizvodnih kapacitet. Asortiment proizvodnje se pojavlja kot izhodišče za pripravo vseh ostalih planov, kot so plan jUgodna ocena gospodarjenja SKLEPI 172. SEJE CENTRALNEGA DELAVSKEGA SVETA Tudi avgustovska seja centralnega delavskega sveta je imela dokaj obsežen in bogat dnevni red. Uvodoma je bilo ugotovljeno, da delavski sveti poslovnih enot še vedno niso posredovali svojih stališč o pripombah delavskega sveta TP Cerknica na letošnji plan. Zato je bilo ostro postavljeno vprašanje odgovornosti teh organov upravljanja. Centralni delavski svet je razpravljal tudi o gospodarjenju v I. polletju 1972. V razpravi so člani opozorili predvsem na pomanjkanje delovne sile v TLI Stari trg in pa strokovnih kadrov, sicer pa so ugodno ocenili poslovne rezultate prvega polletja in potrdili periodični obračun. Sprejet je bil tudi sklep, da se podpiše okvirna pogodba o ustanovitvi in poslovanju konzorcija za projektiranje in izvajanje en-gineeringa za pohištveno industrijo Sovjetske zveze. Na podlagi ponovnega razpisa za mesto direktorja TP Cerknica in poročila razpisne komisije je bil za to mesto soglasno izvoljen tov. Tone Kebe. Sprejet je bil tudi novi sistem ■ nagrajevanja prodajnih predstavnikov in delavcev prodajalne, ki je bil pred tem v javni razpravi. Centralni delavski svet je potrdil tudi spremembo letošnjega plana investicij in sicer, da se nabavita 2 nova kamiona ter prikolica in zgradi nujno potrebna sortirnica v Tovarni lesnih izdelkov Stari trg. Poleg tega je centralni delavski svet sprejel še nekaj drugih sklepov, med drugimi, da se da v najem Ribiški družini Cerknica zemljišče ob Cerkniščici za graditev ribogojnice, da se uskladijo ceniki v delavski restavraciji poslovnih enot, imenoval pa je tudi predstavnika Bresta v delavski svet Komunalno-stano-vanjskega podjetja. prodaje, plan sredstev in finančni plan. V predlogu nalog za sestavo plana podjetja za leto 1973 smo predlagali sodobnejše metode planiranja in obračunavanja proizvodnje. Pri tem mislim predvsem na uporabo metode pokritja (metoda direct costings), ki bo ločila domači trg in izvoz po vseh obračunskih kategorijah. Tako bo mogoče pravilno ugotavljati zanimivost slehernega izdelka glede na tržno področje. Ta metoda omogoča tudi bolj ažurno obračunavanje poslovnih rezultatov, kar je tudi naš cilj. Vsekakor nas na področju plana pričakujejo tehtne naloge in bo potrebno vložiti veliko naporov na vseh ravneh za postavitev realnega plana. Istočasno potekajo priprave za izdelavo dopolnitve srednjeročnega plana podjetja. Koordinator pri izdelavi plana je planska služba podjetja, ki bo pripravila več posvetovanj strokovnih skupin, da bi pripravili najoptimalnejši letni in srednjeročni program podjetja. B. Mišič Osebni dohodki naraščajo Poprečni osebni dohodki na Brestu kažejo primerjalno na letni plan in lansko obdobje naraščanja. Rast osebnih dohodkov je povsem razumljiva glede na dosežene rezultate proizvodnje in na finančne pokazatelje. Za čas prvih sedem mesecev so osebni dohodki na Brestu znašali 1.706 din, kar je znatno nad republiškim poprečjem lesne industrije SR Slovenije. To nam potrjuje tudi naslednja tabela: Razred število podjetij Strukt. delež v %> do 1.400 8 15,1 1.401—1.500 7 13,2 1.501—1.600 12 22,6 1.601—1.700 13 24,5 1.701—1.800 6 11,4 nad 1.801 7 13,2 Skupaj 53 100,0 Poprečni osebni dohodek v lesni industriji za prvo poletje je znašal 1.611 din, medtem ko je najnižji osebni dohdek na zaposlenega doseglo podjetje SVEA Zagorje 1.008 din. B. Mišič Pri stroju Ostala dela Na poti Skupaj Leto št. nezg. izg. dnevi št. nezg. d 'Z9; št. nezg. d izg. št. nezg. d izg. 140 130 BREST 1971 35 532 65 664 1972 21 215 41 576 index 60 40 63 87 Na 1000 1971 21 319 39 397 zaposlenih 1972 11 114 22 305 index 53 36 56 77 11 372 111 1.568 120 9 263 71 1.054 110 82 71 64 67 100 7 223 66 940 5 139 38 557 90 73 63 57 59 80 Gornji podatki veljajo za celotno podjetje, čeprav bi bilo morda zanimive primerjave tudi med poslovnimi enotami, čemur pa smo se zaradi pomanjkanja prostora izognili. Podatki pa kažejo, da je število nezgod znatno padlo v vseh poslovnih enotah. Kaj je temu vzrok, je zelo težko reči, vsekakor pa ni en sam. Med možne vzroke sodi poučevanje delavcev o varstvu pri delu. Prav gotovo je, da po enem tečaju delavci še ne bodo delali povsem varno in bo nezgod relativno še vedno veliko. Ker pa so naši delavci obiskovali več teča- hol, pri nas zelo malo. Mogoče pa je tudi, da ostane pri marši- 60 kateri nezgodi alkohol kot vzrok neodkrit. 50 Vsi našteti in pa še nekateri 40 nenašteti faktorji, ki so manj pomembni, so zmanjšali število ne- 30 zgod na raven, ki je do neke me- 2o re zadoovljiva. Prizadevati bi si morali za tem, da bi se njihovo 10 število še zmanjšalo, kar je z resnejšim odnosom do dela, z upoštevanjem vseh navodil za varno delo in izboljšanjem pogojev dela mogoče doseči! F. Mele poškodbe v letu 1971 poškodbe v letu 1972 primerjava poškodb 1972 1971 do mesecih pri dni, kar je več, pa plača socialno zavarovanje. Poškodovanec lahko v hujših primerih poškodb (invalidnost) zahteva tudi odškodnino. To doseže s tožbo, ki jo sodišče navadno odloči v njegovo korist. Zahtevki so glede na stopnjo invalidnosti različno visoki, lahko gredo celo v nekaj 10.000 N din. Stroški nesreč so izredno visoki. Strokovnjaki, ki so jih izračunavali in kategorizirali, so postavljali najrazličnejše teorije o tem, koliko ena nezgoda neko podjetje stane. Stroški se delijo v stroške zavarovanja in nezavarovane stroške. Nezavarovani stroški nastanejo zaradi neposrednih izgub v proizvodnji, stroški zavarovanja pa so plačilo premije zavarovalnici. Slednji so navadno veliko manjši kot nezavarovani, zato nezgod pri delu že s tega vidika ne kaže omalovaževati. ŠTEVILO NEZGOD UPADA Oglejmo si, kako je bilo z nezgodami pri delu v letošnjem I. .polletju pri nas. Že takoj na začetku moram reči, da se je stanje v primeri z istim obdobjem lani znatno izboljšalo. Število nezgod je v absolutnem merilu padlo za 36 odstotkov, število izgubljenih delovnih dni pa za 33 odstotkov. Resnost nezgod pa je padla samo za 2 odstotka ali številčno, s 121 delovnih ur na 118 delovnih ur v poprečju na eno nezgodo. Ta rezultat je še ugodnejši, če vzamemo za osnovo 1000 zaposlenih delavcev. Tako dobimo pogostnost nezgod, ki je letos padla za 43 odstotkov. Vse te podatke kaže naslednja tabela: Izpfldl elektrike SO dTClfJl V zadnjem času so izpadi električne energije čedalje pogostejši. V sušnih mesecih, kot so bili lani, smo imeli določeno omeji-tej, ker hidroelektrarne niso mogle obratovati s polno zmogljivostjo, termoelektrarne pa niso mogle pokriti izpada hidroelektrarn. Letos sicer ne moremo valiti krivde na pomanjkanje padavin, saj je praktično deževalo vsak dan razen nekaj dni v avgustu, ko je nastopila prava tropska vročina. Kljub temu pa so bili izpadi elektrike letos zelo pogosti, posebno še v juliju. Vprašamo se, kje so vzroki. Koliko izgubi gospodarstvo zaradi zastojev, ki jih povzročajo izpadi elektrike! Po mojem mnenju so delu jev, poleg tega pa jih verjetno na varne načine dela navajajo tudi inštruktorji, so pod neprestanim vplivom načel varstva pri delu. V daljšem obdobju so se nanje hote ali nehote navadili in jih pričeli tudi upoštevati. Drugi možni vzrok je ustaljen proizvodni program. Pogoste menjave proizvodnega procesa prisilijo tehnologe h konstruiranju novih šablon, orodij in pripomočkov za delo. Delavci se morajo zato vedno sproti privajati na nove načine dela, kar pa zanje ni ugodno niti z vidika storilnosti še manj pa z vidika varstva pri delu. V našem podjetju letos ni bilo bistvenih sprememb programa, kot je bilo na primer lani. Zato tudi ni bilo čutiti padca nezgod v prvih dveh mesecih. Občutneje se je pokazal šele od meseca marca naprej. Sklepam, da je stalnost proizvodnega programa važen dejavnik za gibanje nezgod pri delu. Na nezgodo vpliva še več tudi pomembnih vzrokov kot so socialne razmere, uživanje alkohola med delovnim časom in podobno. Moram reči, da so se socialne razmere večine naših delavcev močno izboljšale (večji osebni dohodki, ustreznejša stanovanja). Tudi na tem področju so še vedno problemi, ki pa v primerjavi s celoto predstavljajo zelo majhen odstotek. V teh nekaj odstotkih pa so skrite tudi osebe, ki so večno nezadovoljne s seboj in s svojo okolico. Alkoholiki so poglavje zase. Tudi v našem podjetju predstavljajo problem, ker vemo, da so, skoraj nemogoče pa jih ie odkriti, razen seveda nekaterih izjem. Takoj pa moram povedati, da je nezgod, ki bi jim botroval alko- na j važnejši vzroki za te izpade naslednji: — Elektrogospodarstvo že vsa povojna leta ni samo skrbelo za svoj lastni razvoj. Vedno se je zaradi posebnih interesov vpletala v to družba. Zato sta skrb in odgovornost kolektivov do reševanja teh vprašanj drugotnega pomena. — Ta panoga ima monopolni položaj, zato v njej ne delujejo dovolj učinkovito tržno-biagovni odnosi. — Tempo rasti proizvodnje električne energije ne pokriva potreb. Splošna, industrijska in zasebna potrošnja rastejo hitreje, kot pa rastejo kapacitete elektrarn. — Vodna energija je že precej izčrpana za proizvodnjo električne energije. V tem Slovenija nima nekih velikih rezerv ali možnosti. Podobno je tudi s termoelektrarnami. Ostane torej le še možnost atomskih elektrarn. Priprave za gradnjo ene take elektrarne so že v teku. Gradnja teh objektov pa je dolgotrajna, ker je povezana tudi z uranovo rudo in drugim. Seveda ima vse to za posledico, da smo večkrat brez električne energije in se razburjamo na vse mogoče forume in ravni, ker nam energije ne dajo dovolj, da bi normalno delali. S takimi težavami se bomo najbrž srečevali tudi v prihodnje, dokler elektrogospodarstvo ne bo dolžno poravnati škode, ki jo ima ostalo gospodarstvo zaradi izpadov, mi pa se bomo seveda morali sprijazniti z ekonomskp ceno električne energije. Za vsako uro izpada je v Tovarni pohištva Cerknica približno milijon starih dinarjev škode. Škoda se nanaša samo na osebne dohodke zaposlenih in na zmanjšanje dobička. Drugih resnejših materialnih okvar ni, razen, kadar se nanaša polyester in je izpad daljši, in še nekateri manjši. Kolikšna pa je ta škoda za vse slovensko gospodarstvo? Prav gotovo ogromna. Če jo je kdo izračunal, bi bili nad številko prav gotovo presenečeni. Ali jo kdo poskuša izračunati? Tega ne vem. Vem pa, da bi bilo za gospodarstvo koristneje, če bi se v določenem času odpovedalo tolikšnemu delu sredstev, da bi zgradili toliko teh naprav, da bi bile potrebe pokrite, saj bi potem pri polnem obratovanju, brez zastojev, to kmalu nadomestili. T. Kebe Lopa za sortiranje žaganega lesa v TLI Stari trg O tem vprašaju smo v Obzorniku pred nedavnim že nekaj pi šali. Prvotno smo nameravali zadevo rešiti z nadstreškom nad žagalnico, kar pa tehnološko ne bi bilo v redu. Dva razloga zahtevata postavitev takšne lope: — priprava žaganega lesa za manipulacijo s stranskim viličarjem, — izboljšati pogoje dela pri raz-žagovanju žamanja. Vsa manipulacija z žaganim lesom — od žagalnice do odpreme desk — je sedaj ročna. Stranski viličar bo znatno olajšal delo pri zlaganju desk v zložaje za sušenje, razlaganju kop ter nakladanju lesa za odpremo. Vendar pa je treba temu primerno spremeniti sedanjo organizacijo dela in tehnologijo. V lopi, ki bo ustreznih dimenzij, bo prostor za razvrščanje žaganega lesa po dimenzijah. Obenem bodo odbrane deske tudi letvičili in zlagali na va-gončke. Tako pripravljene pakete žaganega lesa bo viličar odnesel na ustrezno mesto za zračno sušenje. Skratka, razvrščanje in letvičenje desk bo na enem mestu, pogoji dela pa bodo boljši kot so sedaj. Dovoz lesa iz žagalnice v lopo bo po sedanji pre-mičnici ali pa z viličarjem, če le-ta ne bo zaseden. Drugi del lope je namenjen za predelavo odpadkov v sekance. Sedanji način dela in pogoji, v katerih se žamanje razžaguje in veže, so zelo slabi. S predvideno rešitvijo bi na ustreznem sekal-nem stroju kosovne odpadke listavcev in iglavcev predelali v sekance. Takšno obliko odpadkov lesa lahko uporabljamo za predelavo v plošče iverice, celulozo ali lesovinske plošče. Pogoji dela, manipulacija in vrednost odpadkov bodo s to rešitvijo ugodnejši. Lokacija lop je takšna, da bo tudi v prihodnje kar najbolje tehnološko vezana na skladišče žagalnega lesa. Če bomo sčasoma uspeli mehanizirati žagalnico ter razvrščanje žaganega lesa po dimenzijah, pa bo lopa dobrodošla za skladiščenje zračno suhega lesa. Z viličarjem in s pokrito lopo bomo znatno olajšali težko fizično delo ljudem, ki delajo pri teh delih. D. Mazij % GRAFIKON GIBANJA NEZGOD PRI DELU Iz proizvodne hale TP Cerknica Nezgode pri delu so problem slehernega podjetja in sicer zato, ker imajo za posledico: — izpad dela strojev in delavcev, — poškodovane osebe, — poškodbe strojev in materiala, — visoko materialno škodo. Pri vsaki nezgodi, ki se zgodi v podjetju, pa naj bo pri tem poškodovan človek ali pa tudi ne, pride do zastojev. Zastoj v proizvodnji lahko nastane zaradi izpada dela stroja in delavca, ki je temu stroju stregel in zaradi prenehanja dela delavcev, ki so nezgodo videli in prihiteli pomagat ponesrečencu ali pa zgolj pasti radovednost. POSLEDICE NEZGOD PRI DELU Stroj, pri katerem se je nezgoda pripetila, je lahko poškodovan in dalj časa ne more teči. V tem primeru stroški zelo hitro naraščajo. Isto velja tudi, če se je poškodoval samo delavec. Razlika je le v tem, da se z okvaro stroja pojavi zastoj v celotnem tehnološkem procesu oziroma se pojavi ozko grlo, medtem ko delavca lahko hitreje zamenjamo. Seveda pa ga moramo vzeti z nekega drugega delovnega _ mesta, ki za tehnološki proces ni toliko pomembno. Pojavi pa se vprašanje, kako priučiti tega delavca na nove delovne naloge. Praviloma bi moral biti že vnaprej poučen o varstvu pri delu za to skupino strojev in po pouku tudi izprašan. še večje težave se pojavijo, če ponesrečenega delavca zamenjamo z novincem. Tedaj mora le-ta obiskovati tečaj uvodnega izobraževanja, opraviti preizkus znanja in šele nato ga smemo postaviti za stroj. Dejstvo pa je, da bo tak človek rabil veliko več časa, preden bo dosegel tako kvaliteto in kvantiteto dela, kot jo je imel poškodovanec. Če se pokvari samo stroj, je treba poškodovane dele popraviti, po potrebi pa tudi zamenjati. Tudi ta dela so vezana na čas, ker ni vedno na voljo dovolj rezervnih delov. Popravljanje lahko zato traja po več dni, ta čas pa mora poškodovani stroj zamenjevati neki drugi podoben stroj. Če pa tega ni, potem pride do zastoja, proizvodnja ne teče normalno, to pa je povezano z ogromnimi stroški. Ti so toliko večji, kolikor pomembnejše mesto v proizvodnji je imel poškodovani stroj. Delavcu, ki se je v nezgodi poškodoval, je treba nuditi zdravniško pomoč, če pa so po poškodbe hujše, se mora zdraviti v bolnišnicah ali zdraviliščih. Podjetje takemu delavcu izplača nadomestilo osebnega dohodka do 30 NAŠI LJUDJE Rad bi predstavil Marijo Žnidaršič — po delovnem stažu med ženami najstarejšo članico delovne skupnosti Tovarne pohištva Stari trg; tudi po svojih letih se nvršča med »manj mlade«. Sicer pa je znano, da starejših žensk sploh ni. No, ne glede na njeno »mladost« je doba, ki jo je preživela v tej delovni skupnosti, že kar častitljiva, saj bo kmalu poteklo dvajset let, kar je tu Prijela za pleskarski čopič. Ob tem se človek nehote spomni dela in delovnih pogojev v tedanjem oddelku površinske obdelave. Lopatica za kit, čopič, brusni papir ter oljnate barve so bila edina sredstva in pripomočki, s katerimi naj bi dobili izdelki dokončni videz, ne upoštevajoč pri tem tesnih in temnih delovnih prostorov. Te pomanjkljivosti in težave pa so nadomestile spretne roke delavk tega oddelka, tako da je bila kakovost dela kljub temu za tiste čase na Primerni ravni. Čeprav so bili delovni pogoji težki, je bilo razpoloženje med delavkami vedno vedro, največkrat prav po zaslugi Marije Žnidaršič — Micke; pod tem imenom jo namreč vsi poznamo. vedno je našla način, da je sile, Uastale ob raznih konfliktnih situacijah, tako preusmerila, da so se sprostile brez posledic za dobre medsebojne odnose. V vsaki skupini je Micka takoj y središču pozornosti in dogajaj predvsem zaradi njenega snrisla za zdrav humor in š^lo. /Sakdo, ki se hoče meriti z nje-u° šegavostjo, običajno potegne jfatki konec, poleg tega pa je ueležen še pritajenega zasmeha ^delavcev, češ, drugič boš vedel [Polčati, saj veš, da Micki nisi Kos. . Ko tako kramljava o njenem n k v kolektivu, jo mimogrede l obaram o njenem sedanjem po-utju med sodelavci: “Iskreno povedano, boljših od-osov med sodelavci si ne mo-predstavljati. Želim le, da 1 taki odnosi ohranili tudi v Prihodnje. Mislim, da so dobri unosi med sodelavci, pa tudi od- nosi s strani nadrejenih ena izmed najvažnejših stvari za vsakega delavca in za njegovo počutje v kolektivu. To znajo ceniti posebno starejši delavci. No, ne rečem, včasih le pride do manjših nesporazumov, vendar se to dogaja povsod, kjer je več ljudi skupaj. Važno pa je, da se nesoglasja pravilno in takoj rešujejo. Ne morem pa se pohvalno izraziti o obnašanju nekaterih mlajših delavcev. Vse premalo cenijo delo in varnost posameznika pri delu. Predobro nam je. Večina ljudi to zna ceniti, drugi pa na to pozabljajo, češ, saj drugače ne more biti. Samo mi, starejši delavci vemo, kako smo iskali priložnostni zaslužek na raznih dninah in podobno in tako presneto cenili vsak prisluže-ni dinar. Danes pa je nekaterim vsak zaslužek premajhen, vsaka hrana preslaba. Ja, ne vem, kam ta razvajenost mlajših ljudi vo di?« Kljub letom, ki jih je nadalo življenje, Micka tudi po delu v podjetju ne miruje. Ob letošnji obilni letini gob je bila vsak dan v gozdu in se domov vračala s polnimi torbami. Pravi, da ve za »punte«, to pa je za uspešnega nabiralca gob zelo važno. Sedaj je gobarska sezona v glavnem pri kraju. Sicer pa jih je Micka nabrala dovolj zase, pa tudi za svoje »bližnje«. Medtem se bo pripravila za zimo, preskrbela drva in ozimnico, nato pa spet na nove podvige — na polhanje. Ta vrsta razvedrila sodi bolj v »pristojnost« moških, vendar se gre Micka merit z vsakim polharjem. Pred leti so njeno polharsko druščino posneli celo v radiu, kar potrjuje njeno uspešnost tudi na tem področju — je pač »deklica za vse«, kot se temu reče. Pa naj bo šale dovolj. Že pred leti je izpolnila mnimalne pogoje za dosego pokojnine, vendar bi Micka težko živela brez kolektiva, saj je tako rekoč vraščena vanj. Prav tako bi z njenim odhodom nastala praznina v kolektivu, saj kljub svojim letom uspešno opravlja vsako delo. F. Mlakar Nove cene hrane Na prvi seji novoizvoljenega Pravnega odbora delavske re-' avracije, seja je bila devetega t gusta, so prisotni člani temelji-v razpravljali o gospodarjenju 0 0l3ratih družbene prehrane in rezultatih tega gospodarjenja. Val P°r°čila, ki sta ga prispe-l'a upravnik in računovodja deda • 6 .restavracije, je razbrati, ra ,unaj° izgubo pri malicah za-ncC | Prenizkih cen, ki so določe-n; Za delavce in zaradi narašča-^a nabavnih stroškov prehran-j-j. . artiklov. Delno so razliko jfrcali iz dobička prodanih pi-gu/ ki pa ne pokriva celotne iz-ni ,e-V razpravi so imeli prisotne kritične pripombe na neenot-Sn Cene osvežujočih pijač po po-^rneznih obratih. Ugotovili so, ne s° bile cene neenotne zaradi pedno oddane embalaže. ne ° razpravi so določili nove ce-de Prjač in hrane, in sicer: Od 5 in ,-ga avgusta dalje je malica kolni ■’ od te cene plača član je va 3 din, razlika pa se kri-* večji, stalež v prvem štirimesečj*1 letos epidemija gripe, zaradi sl3' bega vremena pa razna prehlad na obolenja, obolenja lokomoto* nega aparata. Kot je znano, daj1; jo stalež najmanj štirje zdravn* ki za Tovarno pohištva CerknR3 Res je tudi, da se v glavnem sta lež predpisuje v obratni amb*! lanti. O tej zadevi sem že dos*1; krat govoril z vodilnimi ljudi3 na Brestu, pa tudi pisal sem ? o tem. Rezultat vsega tega pa J, v glavnem takšen, kot je bil pr® tem. Zato sem že govoril in s govorim, da v takšnih razmer30 ne morem prevzeti celotne odg0 vomosti za stalež. Omenim naj tudi nekatera d lovna mesta, kjer so pogoji de* v Tovarni pohištva Cerkmc Konec na 7. strani ZARJA V CERKNICI V organizaciji Slovenske izseljeniške matice je pevsko društvo ameriških Slovencev ZARJA iz Clevelanda že večkrat obiskalo Slovenijo. Enkrat so imeli koncert tudi v Starem trgu. Letos se je Slovenska izseljeniška ttiatica skupaj s Kulturno skupnostjo občine Cerknica odločila, da bo koncert tudi v Cerknici in sicer 29. julija 1972. Da bi dokazali, kako je tudi Notranjska sposoben organizator srečanj izseljencev, je bilo odločeno, naj prireditev dobi širše obeležje kot pa je mogoče z majhno dvorano s še manjšim odrom. Če hočemo uspelo prireditev, potem moramo v športni Park pri šoli. Vprašanje vremena je res — deževje pa tudi ni Večno. Večje število plakatov in radijskih obvestil je naznanjalo, da se Pripravlja v Cerknici res pravo slavje in ne samo priložnostni koncert. Na prireditev sta vabila Kulturna skupnost in pevski zbor Cerknica. V Rakovem Škocjanu je bilo Prvo srečanje. Zarjani in njihovi spremljevalci so bili navdušeni nad okoljem, v katerega so Prišli in nad sprejmom, ki so ga pili deležni. V narodne noše oblečene mladinke so pripenjale •"deče nageljne, skupina je igrala domače viže, pozdravljanje sem, Pozdravljanje tja. To je bilo slikanja in filmanja! Domače žganje in drugi zvarki so še povzdignili to razpoloženje. Med kosilom je goste pozdravil predsednik občinske skupščine inž. Zorman France. Vkljub dežju, grmenju in toči je dobro razpoloženje prevevalo udeležence, saj se 1® Škocjan res dobro pripravil. Popoldne so si ogledali Brest, lam jih je pozdravil glavni di-r®ktor inž. Jože Strle. Ogledali so si tovarniške prostore in razstavni Salon pohištva, kjer so lun priredili majhen coctail. se skok na jezero — slaba in ‘dknjasta cesta s kupi gramoza ?b strani pa je kazala drugo pot mristične medalje! Jezero je je-Zefo in že sta velika Kompasova avtobusa zavila v Cerknico. Pe-Vovodkinja Josephine Turkman !e bila vsa neučakana — treba J® vajo in postaviti še to in to. Vaja v osnovni šoli je tekla v r®du. Tudi vreme bo. Torej — Prireditev na prostem. Velika množica prihaja na pri-reditveni prostor. Naštejejo jih \rog tri tisoč. Temno postaja. , frižgo luči — prostor dobiva o-brise velike dvorane. preveč bolniške ^daljevanje s 6. strani jabi. Nekajkrat sem že sam ur-Pral, prav tako varnostna služba pednja tudi pismeno) zaradi te-|a> pa je vse to naletelo na glu-a ušesa pri pristojnih, češ, na v? denarja, da se bo že uredilo. vvaj za primer omenim prostor lakirnici, kjer so kabine, pakir-jJca in deloma tudi fornirnica. teh mestih je takšen prepih, .a pogojuje nastanek prehladnih a revmatičnih obolenj, j Kakšna je zaščita pri delu; je °v°lj učinkovita? ,1*0 mojem mnenju je zaščita az®n maloštevilnih izjem) za-°voijiva, saj število poškodb osebno hujših, upada (36 °/o je !;?skodb letos manj kot v istem °dobju lani), pa tudi število 'anjših poškodb ne narašča. Ali imate za svoje delo kot mbulantni zdravnik dovolj dob-Fe Pogoje? ^ Za svoje delo kot ambulantni pravnik imam dobre pogoje e-'Oo pri kurativi, za preventivo bi rabili poleg prostorov še ekatere aparate. J. Klančar Mogočen aplavz pozdravi Zar-jane, ki drug za drugim stopajo na oder. Pevski zbor Cerknica jim zapoje pesem v pozdrav. Predsednik Kulturne skupnosti občine Cerknica Dušan Trotov-šek s kratkim nagovorom pozdravi udeležence tega velikega zbora in zaželi pevcem veliko uspeha. Tovariš Drago Seliger, predsednik Slovenske izseljeniške matice prav tako pozdravi Zarjo, goste in domače. Sledi slovenski del koncerta, ki je obsegal narodne pesmi za zbor, solo in duet. Mogočno odobravanje je še bolj dajalo duška pevcem. Po delu jim je predstavnik Zveze kul turno-prosvetnih orga- nizacij izročil Gallusovo plaketo, posameznikom pa zlate in srebrne Gallusove značke. V drugem delu koncerta so zapeli več starih ameriških pesmi. Ob zaključku jim je pevski zbor Cerknica izročil priložnostna darila, predstavnik zbora Tone Kebe pa je v svojem in zbo-rovem imenu izrekel dobrodošlico. Domači pevski zbor je ob zaključku zapel še priložnostno pesem. Trgovsko-gostinsko podjetje Škocjan je nato poskrbelo za prijetno razpoloženje tja do zgodnjih jutranjih urah. Prireditev je uspela — srečanje z ZARJANI je bilo prijetno. D. Trotovšek Poštni delavci imajo spričo čedalje večjih pošiljk težave, kam jih odložiti. Poštni zabojčki naslovnikov so zvečine majhni in neprimerni, posebno za časopise. V starejših blokih pa jih sploh ni, ali pa so poškodovani. Zato se lahko večkrat zgodi, da se pošiljka tudi izgubi. Uprava pošte je torej postavljena pred dejstvo, da za take naslovnike pošiljke zadržuje, dokler komunalno-stano-vanjsko podjetje ne bo odpravilo teh napak po posameznih blokih, če jih bo ... šen hrup, kot da prihajajo na cilj slavni tekmovalci hitrostnih dirk. Občani potrpežljivo pričakujejo ukrepe ustreznih organov. Morda še ne veste za pomemben turistični dogodek. V letošnji poletni turistični sezoni je bila že 13. avgusta otvoritev Škoc-janovega buffeta na Cerkniškem jezeru. Pa še za to otvoritev imajo zaslugo ribiči. Temeljni zakon o cestnem prometu določa, kolikšen je lahko hrup motornih vozil na javnih cestah. Posamezni vozniki teh določil ne upoštevajo. Posebno zvečer po končanem predvajanju filma je v središču Cerknice tak- In še ena z viška turistične sezone. Če želite na Rakeku kupiti turistično razglednico s panoramo tega kraja, je ne boste dobili, ker imajo samo tiste s sliko Cerkniškega jezera. Pač pa vam v pomoč lahko prišepnemo, da boste lahko dobili sliko Rakeka na Cerkniškem jezeru. Lepo medkrajevno sodelovanje, ni kaj reči. Premajhna skrb za oddih Zarjani so si ogledali tudi Brestove proizvodne prostore Sezona dopustov se bliža koncu. Ne moremo pa se pohvaliti, da je predvsem ob morju letovalo kaj dosti naših delavcev. Čeprav v delovni skupnosti Tovarne pohištva Martinjak ni ne vem kakšnega izrednega zanima- Druga faza v obnovi vodovoda končana Pred nekaj dnevi je Komunal-no-stanovanjsko podjetje končalo še zadnji odsek v drugi fazi pri obnovi vodovoda Cerknica— Rakek—Unec—Ivanje selo. Ta trasa je v celoti zaključena; napravljeno je še več, kot je bilo določeno s programom. Zaradi drugih gradbenih del in zmanjšanja stroškov pozneje so bili napravljeni tudi nekateri manjši odseki, ki v programu niso bili določeni. Gradbeni odbor je za vsa dela, ki jih je opravilo Komunalno-sta-novanjsko podjetje, temu podjetju dolžan še 40 milijonov din. Ta znesek bo poravnan predvidoma do meseca oktobra ali novembra. Pripomniti je treba, da so bile zamenjane cevi le pri glavnem vodu, večina omrežja po naseljih pa je ostala dosedanja, ki je prav tako iztrošena. Torej bo treba postopoma tudi to zamenjati, vendar kasneje, ko bo glavna trasa v celoti obnovljena. Na zadnji seji gradbenega odbora smo med drugim razpravljali tudi o ceni vode. Dejstvo je, da je cena vode nizka in da s temi sredstvi Komunalno-stano-vanjsko podjetje ne bo moglo izdatneje posegati v ta dela, ker je izkupiček od vode premajhen. Zato je gradbeni odbor soglašal s predlogom Komunalno-stano-vanjskega podjetja, da bo treba ceno vode popraviti, ker s sedanjo ceno komaj pokrijejo porabo električne energije za črpalko. Torej je treba v bližnji prihodnosti pričakovati podražitev vode, ker bo le tako zbranih nekaj več sredstev. Menim pa, da bi moralo Komunalno-stanovanjsko podjetje nekoliko ostreje nastopati proti nekontrolirani potrošnji. Večina ljudi nima še števcev, zato je tudi skrb za racionalno potrošnjo majhna. Poleg tega ima vrsta ljudi »črne« odcepe, kjer voda nekontrolirano odteka. Torej bi bilo potrebno tudi pri tem napraviti več reda in breme prenesti na tiste, ki ne delajo ta- ko, kot bi bilo zaželeno in racionalno. Osnovno pa seveda je, da bo treba ceno vode spremeniti, če bomo hoteli, da se bo zbralo nekaj sredstev za tekoče vzdrže- vanje in obnovo omrežja po naseljih, kar v programu obnove vodovoda sploh ni bilo predvideno. T. Kebe Bo pri nas ribogojnica P Cerkniški ribiči se že dolgo časa ukvarjajo z mislijo, kako bi prišli do ribogojnice. Ta želja je živa že nekaj let. Vse do letos so o tem tekle samo razprave in to še te običajno v ožjem krogu nekaj posameznikov. Spomladi letos pa smo imeli člani družine posvet, na katerem smo sklenili, da se akcije lotimo, če bodo za to realne možnosti. Okrog možnosti moram povedati to, da je gradnja ribogojnice povezana s precejšnjimi denarnimi sredstvi, ki jih družina sama ne premore in pa z lastništvom zemljišč, na katerem bo ribogojnica stala. Glede sredstev je potrebno o-meniti, da jih družina nekaj ima, nekaj pa se jih bo do konca leta še nateklo od pristojbin članov; za preostali del pa bomo zaprosili za kredit Zvezo ribiških družin Ljubljana. Zemljišče, kjer bo ribogojnica, je Brestova last. Je zelo zanemarjeno, poplavlja ga voda in je tako zaraščeno s šavjem, da skoraj ni prehodno. Ker Brest tega zemljišča ne uporablja in ga tudi perspektivno ne bo, smo zaprosili centralni delavski svet naj nam to zemljišče odproda. Ker je trenutno prepovedana kakršnakoli preprodaja ali zamenjava zemljišč, je centralni delavski svet dal to zemljišče proti odškodnini v najem za dobo 15 let. To pa je pogoj, ki ribiški družini ne ustreza. Investirati namreč 15 do 20 milijonov starih dinarjev, po toliko letih pa naprave odstraniti, kot zahteva pogodba, za takšno organizacijo, kot je Ribiška družina, ni majhna stvar. /v fdviCo-^Rst- O tem, ali bomo pogoje sprejeli ali ne, bo odločal upravni odbor družine v prihodnjih dneh. Če bo sklep negativen potem tudi ribogojnice še ne bo oziroma bomo izskali novo primerno zemljišče. Ali bo Cerknica dobila ribogojnico ali ne, torej ni odvisno samo od ribičev in njihove dobre volje, ampak tudi od denarnih in materialnih sredstev. T. Kebe nja za takšna letovanja — ne samo letos, tudi prejšnja leta je bilo tako, pa je vendar večkrat slišati pripombe posameznih delavcev, zakaj posvečamo na Brestu temu tako malo pozornosti in razumevanja. Tako veliko podjetje — s 1850 zaposlenimi delavci — bi le moralo poskrbeti za stalna ležišča v enem ali nekaj krajih in tako ustvariti možnost, da bi začeli naši delavci bolj množično odhajati na svoj zasluženi letni oddih ob jadranski obali ali kje drugje. Ne morem povsem zanikati, da temu vprašanju na Brestu ne posvečamo nobene pozornosti. Že pred sezono obiščemo primerne kraje in poizvemo za dnevne cene polnih penzionov. Skrbimo za naše delavce, ki so starejši in bolehni, saj jih je letos iz naše poslovne enote devet odšlo v zdravilišča in bo zdravljenje delno ali v celoti regresiralo podjetje. Kljub vsem tem prizadevanjem pa je čutiti vrzel, zlasti če se primerjamo z nekaterimi drugimi podjetji, denimo s Kovinoplastiko. To podjetje posveča letovanju svojih delavcev izredno skrb. Ob morju imajo svoj dom, v katerem je v njihovi režiji zaposleno osebje; hrana je tako cenejša, po drugi strani pa dajejo posameznikom še regres. Na morje odhajajo delavci organizirano in skupinsko. Takšna oblika se mi zdi zelo posrečena, saj jo tudi naši delavci zelo radi omenjajo. Ne mislim, da bi morali sedaj ob morju graditi svoje domove. Spominjam pa se, da so bila pred leti tudi na Brestu letovanja bolj organizirana, da je bil določen stalni kraj z gotovim številom ležišč, regresiran pa je bil tudi dnevni penzion. Ne bi bilo odv$č, če bi naše politične organizacije, predvsem sindikat, za prihodnjo sezono to vprašanje bolj resno zastavile, da bi poiskali primernejšo obliko letovanja Brestovih delavcev. I. škrabec POPRAVEK V prejšnji številki se nam je v članku Kako smo gospodarili v prvem polletju vrinila neljuba napaka. V tabeli, ki prikazuje poprečne osebne dohodke na zaposlenega po poslovnih enotah je za TLI Stari trg tiskarski škrat zapisal napačni indeks 72:71 in sicer 132 namesto pravilnega 123. III. lesariada v očeh drugih Letošnja lesariada je — bolj kot prejšnji dve — naletela tudi na precej močan odmev v javnih občilih. Poleg oddaj v radiu in televiziji sta o njej dokaj obsežno poročala tudi Delo in mariborski Večer, zlasti pa Ljubljanski dnevnik in Delavska enotnost V vseh teh poročilih sta bili — poleg tekmovalnih rezultatov — poudarjeni zlasti množičnost ten iger m do or a organizacija tekmovanja. Vendar m treoa posebej omenjati, da so o iesariadi oosežno poročata tudi glasila kolektivov sodeluj očiti lesno-mdustrij skih podjetij. V vseli teh glasilih — koimor so nam pač dostopna — so tej verna športni maniresta-ciji posvetni mnogo pozornosti. rcazumijivo je, ua pišejo predvsem o tekmovalnih uspelim m neuspehih svojih športnih ekip, venuar pa precej prostora posvečajo tuui organizaciji m pomenu lega tekmovanja lesarjev, lvaj iz tega, precej oogatega gradiva izluščimo le nekaj oroocev, ki pa seveda ne morejo posredovati celote. javorov list (Javor Pivka)... To športno mamtestacijo je odlično organiziral kolektiv bresta iz Cerknice. i\a tekmovanju so nastopne kar 2U5 ekipe s liUU tekmovalci, kar je dokaz, da je lesariada ze dobila svoje mesto med lesarji iz vse Slovenije. Otvoritev je bila zares slovesna... Logaške novice (KLi Logatec) ... Organizacija lil. lesariade je pripauia našemu sosedu brestu iz Cerknice. Ze iz priprav je bilo razvidno, da je organizator dal od sebe vse in še več, kakor je mogoče. Vsak član delovne skupnosti bresta in Cerkničan je imel konkretno nalogo, iz uspeha pa je vidno, da noben član te verige ni popustil. Cerknica in bližnja okolica je bila na dan prireditve eno samo igrišče, prebivalci pa tekmovalci m organizatorji. Organizatorju je uspelo celotno prireditev speljati v enem dnevu z nevsiljivo hitrim tempom. Tekmovanje je povsod spremljala urejenost kraja, športnih objektov, odlična preskrba, zato organizatorju še enkrat čestitke ... Alples (Alples Železniki)... Delovni kolektiv Bresta je skupaj z vaščani vložil veliko naporov, da smo se športniki prijetno počutili in odnesli s seboj veliko lepih vtisov iz njihovega kraja. Rezultati iz Cerknice dovolj jasno povedo, da so lovorike žela tista podjetja, ki dajo velik poudarek rekreaciji delovnega človeka. Tako se ne moremo čuditi, zakaj so imena Brest, Novoles, Meblo, Elan, Jelovica, Marles in še druga že tri leta med vodilnimi na letnih tekmovanjih lesarjev... In tako naprej... Izbrali smo — čisto po naključju — le nekaj teh glasil. Povsod najdemo vrsto pohval, vrsto besed, ki so lepo zadoščenje organizatorjem, ki pa tudi zavezujejo za prihodnje take ali drugačne prireditve. Da pa ne bi prebirali samo pohval in priznanj, si preberimo še edino nekoliko bolj neugodno oceno: Glas upravljavca (Meblo Nova Gorica)... Organizator III. lesariade Brest Cerknica je letošnje igre pripravil v večjem obsegu, kar je imelo tudi reklamni namen ... Priprava in vodstvo iger ter otvoritvene in zaključne slovesnosti so bile na dostojni ravni. Pri tehnični izvedbi posamez- Brestov obzornik, glasilo kolektiva Brest Cerknica. Odgovorni urednik Božo LEVEC. Ureja uredniški odbor: Tone KEBE, Božo LEVEC, Tone LOVKO, Stanka MEKINDA, Danilo MLINAR, Ivan NAJGER, Alojz OTONIČAR, Janez PRAPROTNIK Miha ŠEPEC, Ivan ŠKRABEC, Janez VOLJČ in Zdravko ZABUKOVEC. Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani. nih disciplin so bili razni spodrsljaji. Posebno pri balinanju niso bila upoštevana pravila igre kup sistema. Mnenja smo, da je bilo favoriziranje domačih ekip pretirano, kar je bilo očitno pri končnem rezultatu in podelitvi fair play-pokala, ki so ga osvojili domačini. Kljub dokaj po-mebnim spodrsljajem so organizatorji vredni pohvale, saj so po njihovi zaslugi delavske športne igre lesnih podjetij bolj organizirane, sprejeli pa smo tudi Že dva meseca sta pretekla od III. lesariade, za katero je bilo potrebno vložiti veliko truda, posebno za pripravo igrišč. Ko gledamo ta igrišča danes, vidimo, da največkrat samevajo in da ne služijo tistemu namenu kot bi lahko. V mislih imam bolj množično vključevanje v športno rekreacijo, obenem pa bolj sistematične priprave na naslednjo le-sariado oziroma na vse organizirane nastope naših športnikov izven podjetja. Bodo kegljači tekmovali^ 3. lesariada nam je med drugim prinesla tudi novo štiristez-no avtomatizirano kegljišče v Cerknici. Bo posebni pogodbi, ki jo je BREST sklenil z investitorjem adaptacije, ima BREST pravico do štiriurnega brezplačnega treninga dvakrat tedensko, ie ure lanito izkoristi za trening kegljaškega kluba, za tekmovanja, ali za organizirano rekreacijo. S sopogodbenikom je dogovorjeno, da ho kegljišče rezervirano za BREST vsaK torek in vsak četrtek od 15. do 19. ure. V času, ko se kegljaški klub še ni reorganiziral, bomo uporabili te ure za organizirano rekreacijsko — izbirno kegljanje, Primerna bi bila oblika tekmovani med poslovnimi enotami BRESTA. Pozivamo vse poslovne enote, da do vključno 8. septembra 1972 pošljejo podatke o tem, koliko ekip prijavljajo za tekmovanje v okviru BRESTA. Vsaka poslovna enota lahko prijavi največ tri ženske in tri moške ekipe. Vsaka ekipa šteje 6 tekmovalcev in 1 rezervo. Urnik tekmovanj oziroma treningov bo določen glede na število prija val j enih ekip. Predvidoma naj bi vsa tekmovanja izpeljali do konca leta 1972. Poslovne enote naj preko svojih splošnih služb pošljejo prijave na naslov: ODBOR ZA ŠPORT IN REKREACIJO — BREST CERKNICA, z oznako »KEGLJANJE«. Z. Zabukovec pravilnik, zastavo in himno lesariade. Čeprav so nekatere izmed teh kritičnih pripomb premalo argumentirane, da bi imele svojo težo, je prav, da so opazili tudi posamezne slabosti, saj je le tako pričakovati, da bodo naslednje športne igre lesnih podjetij še bolje organizirane. Zato želimo organizatorju prihodnjih iger — Meblu iz Nove Gorice mnogo uspehov pri zahtevni organizaciji največje športne manifestacije delavcev lesne ind. B. Levec Da bi na tem področju naredili korak naprej, bi morali organizirati tekmovanje med poslovnimi enotami Bresta, tekmovanje v vseh panogah prek cele tekmovalne sezone. S takšnim tekmovanjem bi vključili v športno življenje širok krog nastopajočih iz vseh poslovnih enot, lažja in boljša bi bila izbira za sestavao ekip podjetja, kar pa je najvažnejše, športna dejavnost bi resnično postala množična. Taka tekmovanja bi lahko začeli že v septembru. Zaradi majhnih stroškov, ki bi nastali ob prevozih nastopajočih, mislim, da bi bile sindikalne organizacije v posameznih poslovnih enotah pripravljene podpreti in organizirati skupaj s komisijo za šport pri koordinacijskem odboru sindikata Bresta takšno tekmovanje. ' Da je za razne športne dejavnosti veliko zanimanje, naj omenim športni dvoboj z naslovom »Mini lesariada«, ki poteka v vseh panogah, katere so bile na Iesariadi, dvoboj med nabavno službo SKS in tehnološko službo TP Cerknica. Do sedaj so se pomerili v naslednjih panogah: kegljanje, balinanje, odbojka in mali nogomet. Po sedaj odigranih igrah vodi tehnologija Tovarne pohištva Cerknica s 6:2. Že na teh dvobojih vidimo, da so v teh ekipah nekateri igralci, ki bi lahko prišli v izbrane ekipe Bresta, takih »skritih« dobrih igralcev pa je na Brestu dosti. A. Otoničar V SPOMIN 12. avgusta 1972 je po daljši bolezni umrl v 69. letu starosti naš nekdanji delavec ANTON MODIC, doma z Bločic. Aktivno je deloval v narodnoosvobodilnem boju. Po vojni pa se je takoj zaposlil v Kmetijski zadrugi Grahovo, od leta 1950 do upokojitve 1962. leta pa je bil zaposlen v Tovarni pohištva Martinjak. Delal je v strojni obdelavi lesa na miznem rezkarju, kjer je s svojim nesebičnim delom prispeval svoj delež k uspehom tovarne. Delovna skupnost TP Martinj'ak Pričakujemo balinarski finale Razgibana balinarska tekmovanja lesno-industrijskih podjetij Slovenije so v času od 5. do 19. avgusta v Gorici, Škofji Loki, Celju, Postojni in na Vrhniki že dala finaliste. To je pravzaprav tekmovanje balinarjev za odličja III. lesariade, katerih pa tedaj niso podelili, ker je bilo tekmovanje razveljavljeno. Zbor tekmovalcev je ob zaključku III. lesariade odločil, naj se tekmovanja izvedejo, razdelijo odličja — rezultat pa naj nima vpliva na doseženo skupno mesto ekip. Tekmovanje je bilo razpisano, tekme odigrane, tako v predtekmovanju kot v pollinalnem delu. Kdo so finalisti? To so: Brest Cerknica, Javor Pivka, Jelovica Škofja. Loka. Balinarji teh treh podjetij se bodo 10. septembra 1972 borili za zlato, srebrno in bronasto plaketo. Težko je napovedati zmagovalca. Tekme bodo nadvse zanimive. Favorit je verjetno Javor, saj predstavlja eno izmed najmočnejših ekip na primorski strani, Brest iz notranj-sko-dolenjske skupine in Jelovica iz gorenj sko-št a j erske skupine pa bosta morala odločiti o srebru in bronu. Ker pa so balinček in krogle okrogle, so tudi pri balinanju mogoča presenečenja. S postavitvijo novega in s popravilom starega balinišča v Cerknici so nastali pogoji za sistematične priprave tekmovalcev tudi za prihodnja tekmovanja, pravijo celo v republiški ligi ali pa v medobčinski. Za začetek, najbrž v najnižji. D. Trotovšek MINI LESARIADA Na enem izmed kvalifikacijskih tekmovanj v balinanju je Brest premagal moštvo Novolesa Spored nogometnih tekem V nedeljo, 3. septembra se bo pričelo nogometno prvenstvo v vseh ligah ljubljanske nogometne podzveze. NK Cerknica tekmuje v I. razredu — skupina A, mladinci pa v mladinski C ligi. Člani bodo igrali takole: 3. septembra v Kresnicah z NK Apnar, 17, septembra v Cerknici z NK Borovnica, 24. septembra v Krašnji z NK Napredek, 1. oktobra v Cerknici z NK Medvode, 8. oktobra v Mengšu z NK Mengeš, 15. oktobra v Kamniku z NK Enotnost, 22. oktobra v Jaršah z NK In-duplati, 29. oktobra v Cerknici z NK Črnuče. Mladinci pa igrajo: 3. septembra v Kresnicah z NK Apnar, 17. septembra v Cerknici s Slovanom — Ljubljana, 24. septembra v Ljubljani z NK Mercator. 2. oktobra v Cerknici z NK Medvode, 8. oktobra v Mengšu z NK Mengeš, 15. oktobra v Ljubljani z NK Ljubljana, 22. oktobra v Ljubljani z NK Olimpija, _ . 29. oktobra v Cerknici z NK Črnuče. Vse tekme bodo ob nedeljah, id sicer mladinske ob 9. uri, članske pa ob 10.30. Ljubitelje nogometa vabimo, da si tekme ogledajo in športno bodrijo. Jenček FILMI V SEPTEMBRU 2. septembra ob 20.03 — italijanski film ANGELI BREZ KaJA, zabavno-glasbeni film. 3. septembra ob 16.00 in 20.00 — italijanski film SOVRAŽI SVO-JEGA BLIŽNJEGA, razgibana kavbojka. 4. septembra ob 20.00 — angleški film UPORNIKI. Film prikazuje napete pustolovščine gusarjev. 7. septembra ob 20.00 — francoski film KRIK V TEMI. Groz ijiva kriminalka. 9. septembra ob 20.00 — angleški film OSTANEMO SKUPAJ. Drama. 10. septembra ob 16.00 in 20.00 — ameriški film NEVARNA ČRTA 7000. Film prikazuje življenje avtomobilskih dirkačev. 11. septembra ob 20.09 — italijanska komedija LJUBIM VSE ŽENSKE. 14. septembra ob 20.00 — španski glasbeni film MARISOL POTUJE V RIO. 16. septembra ob 20.00 — francoski film OPOJNI VONJ DENARJA. Šaljiva kriminalka. 17. septembra ob 16.00 in 20.00 — italijanski pustolovski film SANDAKANOVI MAŠČEVAL CI. 18. septembra ob 20.00 — italijanski vvestern CANION CITY. 21. septembra ob 20.00 — italijanska kriminalka PREISKAVA NAD MIRNIM MEŠČANOM. 23 septembra ob 20.00 in 24. septembra ob 16.00 — ameriški vvestern POIŠČI SI PROSTOR, DA UMREŠ. 24 septembra ob 20.00 — ameriški vohunski film ROP IN SLEPILO. 25. septembra ob 20.00 — ameriški film SLED VODI V SOHO. Razburljiva kriminalka. 28. septembra ob 20.09 — italijanski film DA, GOSPOD. Komedija. 30. septembra ob 23.00 — italijanski vvestern CIAMANGO. Ribiški piknik 13. avgusta je bil za Goričici ob Cerkniškem jezeru ribiški p}f' nik. Prireditelj te zabave je bik* že tretje leto zapored Ribisk3 družina Cerknica, ki za posebno specialiteto te prireditve pripr3" vi tudi pečene ribe. Na eni izmed sej upravneg3 odbora ribiške družine so skle' nili, da bodo ribiči tudi letos of ganizirail piknik. V ta namen s° imenovali pet delovnih skupin Z3 priprave; delo pa je bilo seveda prostovoljno. Skupina za odlov rib je pričel3 z delom že nekaj dni prej, da r lahko nalovila dovolj rib. Ostal6 skupine, in sicer za ureditev pr0' štora, za nabavo pijače in ostali0 potrebščin, skupina za preskrb. električnega toka in skupina, k je delala neposredno na same0 pikniku, pa so imele dovolj del3’ Nedelja je bila sončna in vr ča, zatorej ni treba posebej K sati, da se je na pikniku lju° kar trlo in je povsem uspel- T razvedrilo je skrbel ansarnb6 »Odmevi« iz Rakeka. v. a Ker namerava ribiška druži? -letos in prihodnje leto gradi, ribogojnico, bo izkupiček pik° ka vložen v to gradnjo. Člani di žine so pokazali veliko dobre lje za delo, ki seveda ni b° majhno, saj so nekateri vzeli c. lo letni dopust, da bi več Pr spevali k organizaciji piknika-Ribiška družina bo letos v Z četku septembra organizirala di že tradicionalno tekmovati za člane Ribiške družine Cerklje ca, lov na najtežjo ščuko in te movanje v suhih disciplinah.