ISSN 0351-6407 Murska Sobota, 30. septembra 1999, leto LI, št. 39, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 210 SIT V četrtek bo sončno, v petek lačno z imi ami. , Če zgodaj listje z pade, so njive rodovitne rade. PORTRETI, str. 10 AKTUALNO DOMA, str. 3 ne zmorejo doseči forme in ne zaslužiti. Tišinske finačne malverzacije? VELUX STREŠNA OKNA Le p r e slišano ŠTEFAN SOBOČAN Črna kronika Obrneš liste Dela, Večera, Vestnika ... in pogled (ne)hote zastane na strani (straneh) črne kronike. Prižgeš televizijski sprejemnik in med udarnimi novicami so - črne. Ce pa poslušanje radia, se tudi ne moreš izogniti črni T^ča^ za ’ SaJ so take novice v najbolj poslušanem jutranjem času. ^oič° n'S0 novinarski konstrukti, ampak novice o resničnih M 'Z m°^e 'n vaSe WS^' 'Z m°ieSa in va^esa mesta, z moje ^domačije, iz mojega in vašega podjetja ... daJe Slovenija varna dežela in daje ponekod v svetu Hi0 d U^e' Morda je (še) res tako, toda resnično se lahko boji-^Ije °Se bo stanie Pr' nas zei° poslabšalo, če se bo tako na-^d a °. Ve^ Prometnih nesreč, več žrtev prometa, več vlomov, protipravnih prilastitev, več pretepov, več umorov, več bte^°rov’ nedelovnih in drugih, žal tudi prav tako smrtnih m n° n'smo na Divjem zahodu. Toda, ko se človek vsaj . 'n kriminalisti s tukaj-\Sta Mar'n,',,alistične službe. Na sna-A^sk^alni sodnik z burski Soboti in '■Krilih: “rilka. - Po prvih zbra-pilile J ° P8olovljeim, da je J. N’1 Ogka Glede na to, da še Vi® ®bvest| Fa^a kaznivega dejanja .^k^di n. '.a’Va,n več obvestil za-Hik^reisk ^lskave ne moremo dati. , ^dkih bončana, vas bomo o te štSne’ ko smo sklenili re-e Cestnika, še ni bilo • tri uradne informacije o tragični smrti 45-letnega podjetnika Janka Makoterja s Cvena katerega življenje je ugasnilo domnevno v zgodnjih jutranjih nedeljskih urah. Preiskava še naprej poteka in, kot smo včeraj zvedeli na OKC, se ni dokončnih rezultatov, zato za zdaj tudi ni podatkov o osumljencu oziroma osumljencih. Policija in kriminalisti torej ne poročajo o svojih sprotnih ugotovitvah, kar je razumljivo - v interesu preiskav. Umora pa ne raziskujejo le pomurski preiskovalci, ampak tudi specialisti za določena področja iz Ljubljane. ludi obdukcija trupla je bila opravljena na Iz garaže Makoterjeve družinske hiše na Cvenu je v noči s 23. na 24. september nekdo ukradel BMW, vreden sedem milijonov tolarjev, v noči s 25. na 26. september pa je neznanec ustrelil in še s hladnim orožjem pokončal 45-letnega podjetnika. - Foto: J. Z. ljubljanskem sodnomedicinskem inštitutu. Uradnih informacij torej skorajda ni, novinarji pa seveda skušamo potešiti velik interes bralcev o dogodku. Opisi slonijo na domnevah, ki pa se lahko na koncu izkažejo za napačne. Tako je slišati, da naj bi bil ustreljen s pištolo iz neposredne bližine, storilec pa naj bi se znesel nad njim še s hladnim orožjem. Kdo naj bi to storil podjetniku, ki je zaposloval 60 delavcev, velikemu ljubitelju konj in kasaškega športa. Ne, na nikogar ne bomo »namigovali«, saj je hudo, ko koga po nedolžnem obdolžiš, obsodiš. Pa vendar naj zapišemo, kar naj bi bila »javna skrivnost«, da pokojni ni imel le prijateljev, ampak, kot se je pokazalo z nasilno smrtjo, tudi sovražnike. In eden teh mu je vzel življenje. Zakaj? Očitno se je zgrnilo na Makoterjevo družino eno samo gorje, kajti eden od dveh sinov naj ne bi hodil po pravi poti, kot sta želela starša. Na razna namigo vanja, ki pa se lahko izkažejo za neutemeljena, kaže tudi izginotje Makoterjevega BMW-eja. Že omenjeni OKC policijske uprave je sporočil, da je 24. septembra, torej dva dni pred umorom, nekdo ukradel iz garaže kovinsko moder BMW 530, letnik 1999, registrska številka MS 16 99H, vreden okrog sedem milijonov tolarjev. Sta kraja in nasilna smrt »povezani«? Je moril morda izsiljevalec, ki bi morda hotel lastniku »prodati« (za določeno ceno vrniti) njegov ukradeni avto? Je bil naročen umor od koga s Hrvaškega in tako onemogočeno sodelovanje (in morda zmaga) uspešnega kasaškega tekmovalca Makoterja na nedeljskih konjskih dirkah v sosednji državi? Vse to - in ducate drugih - so predpostavke, na katere iščejo preiskovalci odgovor. Rezultat preiskav bodo objavili na tiskovni konferenci, ki pa bo šele tedaj, ko bo vse razjasnjeno in bodo napisali ovadbo (ovadbe) za državno tožilstvo. Družinska tragedija je prizadela tudi delavce, zaposlene v Makoterjevi obratovalnici za izdelavo plastičnih vreč in druge embalaže, saj ta hip ne vedo, kako bo poslej s službo. Morda pa je v tej nesreči srečno naključje, da je dejavnost vodila predvsem pokojnikova žena Milica, in zato upanje, da bodo proizvodnjo nadaljevali. ŠTEFAN SOBOČAN ■ AKTUALNO OKOLI NAS 30. september 1999, Ustanovljena mešana komisija Evangeličani in država Odprta vprašanja bi bilo potrebno urediti s sporazumom ešana krovna komisija za rešitev odprtih vprašanj med Republiko Slovenijo in Katoliško cerkvijo je bila ustanovljena že leta 1993. Kljub trudu evangeličanov, ki so dali pobudo za ustanovitev podobne komisije tudi na ravni med njihovo cerkvijo in državo že pred dvema letoma, nanjo pa je pred začetkom parlamentranih počitnic opozoril odbor za mednarodne odnose, so se prošnje Evangeličanske cerkve uresničile šele prejšnji teden. Takrat se je na konstitutivni seji v Ljubljani sestala mešana komisija vlade in Evangeličanske ce- rkve v Sloveniji. Na čelu je minister Školč V vladnem delu mešane komisije so minister za kulturo Jožef Školč, ki komisijo tudi vodi, minister za zdravstvo Marjan Jereb, ministra brez resorja, pristojna za lokalno samoupravo in za koordinacijo delovnih teles s področja socialnega varstva, Božo Grafenauer in Janko Kušar, namestnik generalne sekretarke vlade Andrej Pagon in direktorica vladnega urada za verske skupnosti Nina Čož. Cerkveni del komisije sestavljajo poleg seniorja Geze Erniše in inšpek- Pred državnozborskimi volitvami v Avstriji Zatišje pred nevihto Sosedje obračajo hrbet velikima strankama ------ ----i-————------------—-------SBffB---- Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah se bo politična situacija v sosednji Avstriji po nedeljskih volitvah, na katerih bodo Avstrijci volili nov državni parlament in tako vplivali na sestavo nove vlade, temeljito spremenila. Trenutni veliki vladni koaliciji, sestavljeni iz socialdemokratov (SPO) kanclerja Viktorja Klime in ljudske stranke (OVP) VVolfganga Schiissla, se ne obeta več skupna (vladna) prihodnost. Še več, vse kaže na to, da utegneta izgubiti vsakršen vpliv na sestavo nove vlade, kar pomeni popolno prerazporeditev političnih sil v korist Haiderjeve svobodnjaške stranke (FPO). Veliko upanje Svobodnjaška stranka Jorga Haiderja (FPO) gre namreč na volitve z velikim upanjem, ki se zdi samo še nekaj dni pred volitvami upravičeno. Populist Haider, ki je bil aprila letos izvoljen za koroškega deželnega glavarja, se je namreč s stranko us-. pel prebiti na drugo mesto in s svojo politiko, ki ima za edino stalnico sovraštvo do tujcev, zriniti ljudsko stranko (OVP) na tretje mesto. Glavni kandidat svobodnjakov je tovarnar Thomas Prinzhorn, katerega privatno premoženje se ocenjuje na 500 milijonov nemških mark. 56-letni Prinzhorn, ki je novembra 1998 prišel v ostro konfrontacijo s strankinim predsednikom, vedno znova šokira avstrijsko javnost: doslej je bil dvakrat poročen in ima s petimi ženskami sedem otrok. Situacija je resna Na prvem mestu stoji zaenkrat še uspešno socialdemokratska stranka (SPO) z Viktorjem Klimo, vendar se med poznavalci že odkrito govori o nemajhni izgubi glasov volilcev in s tem števila parlamentarnih poslancev. Da je situacija v stranki resna, sta prejšnji teden opozorila kancler Klima in finančni minister Rudolf Edlinger, IZHAJA OB ČETRTKIH. Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Milan Vincetič, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1999 je 2.700,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 210,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Izhaja ob četrtkih. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost. Uradni list 23. 12. 1998. št. 89. torja evangeličanske cerkve Aleksandra Kerčmarja še duhovnika Ludvik Jošar in Geza Filo ter odvetnik Tibor Hari. V pričakovanju sporazuma Člani komisije so na prvi seji pregledali, katera vprašanja med državo in Evangeličansko cerkvijo bi bilo potrebno urediti s sporazumom. Njegova vsebina naj bi govorila o tem, kar je ustavno in zakonsko že omogočeno vsem verskim skupnostim. Podobnega je namreč sklenila država s Katoliško cerkvijo, z njim pa naj bi bilo mogoče kmalu re ki sta pristala na bolniških oddelkih zasebnih klinik. Medtem ko si je Klima po pljučnici presenetljivo hitro opomogel in se ta teden že hrabro bori za glasove svojih zvestih volilcev, se finančniku Edlingerju zdravstveno stanje vztrajno slabša. Splošno mnenje je, da je kanclerjeva kratka bolezen deset dni pred volitvami samo povečala simpatije in vrnila »rdečim« izgubljene volilne glasove. Barvna paleta Trenutno še vladna stranka v veliki rdeči-črni koaliciji, ljudska stranka (OVP), se že pripravlja na veliki poraz. Njen vodja Wolfgang Schiissel je že napovedal umik v opozicijo, če bo stranka v nedeljo zdrsnila na tretje mesto, kar je povzročilo začudenje pri nasprotnikih in razdeljenost znotraj konservativne stranke same. Mnogi dvomijo, da bi OVP sledila svojemu šefu v politično izolacijo. Bolj verjetno se zdi, da se bo ljudska stranka pri oblikovanju nove vlade povezala z SPO v malo koalicijo, izključena pa ni niti možnost modro-črne naveze (FPO/OVP). Uspeh na nedeljskih volitvah si utegnejo priboriti tudi zeleni, saj njihov predsednik Alexander van der Bellen skrbno čuva ugled in zaupanje, ki ga stranka uživa. Za parla- siti vprašanja, ki zakonsko niso sporna. Sporazum, ki ga bodo oblikovali do prihodnje seje, naj ne bi bil mednarodne narave, saj Evangeličanska cerkev ni mednarodnopravni subjekt, kot je to Katoliška cerkev s svetim sedežem v Vatikanu. Senior Geza Erniša je bil pri tem optimističen, saj je povedal, da med Evangeličansko cerkvijo in državo ni toliko težkih in nerešenih vprašanj, da ne bi kmalu sklenili sporazuma. Šolanje in denacionalizacija Čimprej bi bilo potrebno odgovoriti tudi na vprašanja o denacionalizaciji in šolanju evangeličanskih duhovnikov, je še dodal Erniša. Slednji se morajo šolati v tujini, nato pa diplome nostrificirati doma, saj Slovenija ne premore teološke fakultete za protestante. Zato so predlagali, da država sk- — menfarne sedeže se bori še Liberalni forum pod vodstvom Heide Schmidt, ki se je na avstrijskem Koroškem povezal z Enotno listo, edino slovensko stranko v Avstriji. Od 1997 je kot poslanec liberalcev slovensko stranko v avstrijskem parlamentu zastopal bivši predsednik Enotne liste in nekdanji državnozborski poslanec zelenih Karel Smolle. Poleg teh strank kandidirajo še komunisti (KPO) in neodvisni (DU) bivšega predsedniškega kandidata Richarda Lugne-rja. Občutek »nacistične nostalgije« Raziskave javnega mnenja namenjajo vodilnim socialdemokratom 33 % glasov volilcev, svobodnjakom 29 %, ljudski stranki 23 %, zelenim 7 % in liberalcem 5 %. Kaj se lahko zgodi, če bodo svobodnjaki dobili zares skoraj slabo tretjino glasov, ostaja tačas odprto vprašanje. Izključena ni modro-črna koalicija, v kateri bodo imeli svobodnjaki ključno kontrolno in vladno funkcijo. Takšna vlada bi pomenila nedvomno eno največjih prelomnic v zgodovini Avstrije, ki je bila od ustanovitve druge republike v rokah črno-rdeče diarhije: ljudske stranke, socialdemokratov, ali koalicije obeh (razen v času 1983-1986, ko je Avstrijo vodila mala koalicija SPO/FPO). Bistveno bi se spremenila tudi avstrijska zunanja politika. Svobodnjaki so namreč znani po svojem (skrajnem) nacionalizmu, njihov predsednik Jorg Haider pa v svojih nastopih zbuja že kar občutek »nacistične nostalgije«, meni francoski politolog Jean-Yves Camus. M. RAUŠL ■ lene z versko skupnostjo pogodbo o priznavanju diplom iz tujine, tako da nostrifikacija ne bi bila potrebna. Glede šolanja duhovnikov bi bilo potrebno proučiti še možnosti štipendiranja. Po zasedanju so novinarjem še zaupali, da naj bi komisija kmalu obravnavala denacionalizacijske zahtevke Evangeličanske cerkve. Med štirimi oziroma petimi vlogami za denacionalizacijo ni Betnavskega gradu, kajti obstajajo zapisi, da so dvorec včasih upravljali tudi mariborski evangeličani. Za grad se poteguje Katoliška cerkev, nobena od evangeličanskih občin pa ni vložila zahtevka za vrnitev gradu pri Mariboru. DEJAN FUJS« Ko umreš med večerjo Smrt prekmurskega poslovneža Ciril Tručel zvest svojim koreninam četrtek preteklega tedna ob pol devetih zvečer po ameriškem času se je usoda kruto poigrala na račun 62-letnega Cirila Tručla, ki je zaradi neverjetne nesreče umrl tisoče kilometrov od svojega rojstnega kraja Murske Sobote. Sobočanec Ciril Tručel je skupaj s soprogo Niko iz Ormoža že več kot desetletje živel v New Yorku, kjer je bil ugleden član slovensko-ameriške poslovne skupnosti, v kateri je deloval najprej kot predstavnik podjetja Jugostekstil, nekaj let po osamosvojitvi Slovenije pa je ustanovil lastno podjetje SCS Tex-tiles, ki se je ukvarjalo s prodajo tekstilnih izdelkov. Njegova nenadna smrt je popolnoma presenetila vse, ki so ga poznali, okoliščine nesreče pa so bile tako neverjetne, da so se o njih razpisali vsi vidnejši newyor-ški mediji, na čelu z New York Timesom. Nasilne ameriške novinarje je bilo treba celo odganjati, ker so oblegali domačo hišo v Fortl Leeju v sosednji državi New Jersey in iskali take ali drugačne izjave. ■4 Njegova poslednja večerja Po koncu delovnega dne v četrtek, 23. septembra, seje Tručel skupaj s prijateljem Mitjom Zupa-nekom, zaposlenim v slovenski banki LBS v New Yorku, odpravil na večerjo v restavracijo Arnos na 38. ulici blizu sedme avenije na Manhattanu. Ameriški mediji sicer pišejo, da gre za italijansko restavracijo, vendar se je iz krogov Slovencev v New Yorku zvedelo, da gre v resnici za dalmatinsko restavracijo. Prijatelja sta v miru povečerjala, Tručel, kije bil znan po tem, da se ni branil užitka cigaret, pa si je na koncu prižgal še zadnjo. »Zgodilo seje nenadoma. Najprej sem zaslišal eksplozijo, nato je mimo mene švignilo nekaj rdečega in mislil sem že, daje eksplodirala bomba, rdeča barva pa se mi je zdela kot ogenj. Ko sem se deloma zavedel, sem videl Cirila, kako negibno leži na tleh, celotni prostor restavracije pa je bil popolnoma razdejan,« je pripovedoval Zupa-nek. Tragičnega dogodka ni povzročila bomba, ampak avtomobil, ki je kot iz vedrega neba naenkrat priletel v prostor in se ustavil šele ob steni, na poti pa uničil vse od stekla, miz, stolov, hrane, pijače in pošteno pretresel vse goste. Voznica rdečega mercedesa 500 DL kabriolet 51-letna Marsha Feltingoff je zapeljala iz podzemne garaže na drugi strani ceste, pri čemer naj bi seji zataknil pedal za plin, in še preden je uspela reagirati, je že povzročila opustošenje v restavraciji, v katero jo je izstrelilo kot to- ■ ■ cijskih poročilih proti njej niso uvedli postopka, žal pa nam nj uspelo izvedeti, ali je preiskava končana. Kot zanimivost - gospa Feltingoff je v ZDA precej znana osebnost, saj je zaposlena kot podpredsednica za marketing pri razvpitem boksarskem promotorju Donu Kingu. Don King je tisti temnopolti možakar s frizuro, kot bi ga zdelala elektrika, ki je med drugim »mastno kasiral« ob organizaciji dvobojev svojega nekdanjega varovanca Mika Tysona. Potem ko je slednjega dvakrat »pretepel« Evander Holyfield, pa seje King s Tysonom sprl in prevzel varstno nad Holyfieldom. Prah okrog dvoboja med Holyfieldom in Britancem Lennoxon Lewisom, ki seje pred-meseci končal z neodločenim izidom, se še vedno ni polegel, tarča kritik pa je Don King, ki ga obtožujejo, da je dvoboj priredil s podkupovanjem sodnikov. Slovo v baru Prekmurec Tručel je bil edina nesrečna žrtev dogodka, medtem ko so devet drugih gostov odpeljali v bolnišnico, odnesli pa sojo brez hujših posledic. Naključje, usoda ali kakorkoli že to imenujemo, je hotelo, da se Ciril usodnega večera ni pridružil soprogi Niki, ki se je udeležila otvoritve razstave slovenskega umetnika Mateja Andraža Vogrinčiča nekaj ulic južneje v predelu Soho. Kolegi in prijatelji iz slovenske poslovne skupnosti v New Yorku so v Tručlov spomin v torek priredili manjšo slovesnost v znanem newyorškem zbirališču Stand, ki je bil v času osa^ janja Slovenije in nekaj sajs» pravi informacijski cen ’ ji? se v njem redno zbira i jpo New Yorka in tudi od dr ZDA. »Tu se doj sedi, Bflieamen^ Sestanki so zdaj nekako vendar do njih še ve n° W ne drugače, pa ob ka s lem ali žalostnem dogod* bil opisani. Slovesnos i leg poslovnežev "del^1 patf'0 venski veleposlanik v Tuerk in generalni 0 blike Slovenije v Ne* J p#’ ko Šuc. Poslovilne bes teljev spomin sta ,zr Bevc iz podjetja Glo in Zdenko Šulc iz pod-' L Cii*'' Frančiškanski pater cefld man Krizolog iz s je Svetega Cirila v Ne poZn razil veselje, da je ^el " ^ ti človeka, kot je 1 ' ob sicer žalostnem f lo kar nekaj hudom stabi škov. Krizolog m 2 zfl3„a ; namreč daleč nao »use^ sta se večkrat bese pfetek zaradi različnih s a । v StandBarmm^at se usedem, m« J eOej! . -ruše doj sedi pol tem sem se usede . duhovnik. prav sva bila oba g . nl bilo UNPROFORJA 3ZŠ!a Jcot^ ba, saj sva se ved b01fl y pogrešal. Pn po sl° »je cenil dejstvo, yase, a^P navadi ni poteg" stais ’ ? znal zagovarja * j pitul^ kot veste,tud .izzval Pf dejal Krizolog m'' nasmeške. Boj ^ost Prekmurcu izdal najiaZJ« je dalo Cirila titi, ko je bese ornnd na prekmurske takojfa 6br in ravnico, Pa karg^al0’3' in pozabil na gjnod6 ti težilo-To J" pa če si mu , । :6$P°, dejal Bevc in.g^je^ čel strasten rib ; ^tak sopsti pre^A^ kofsomr^e Trno pokojnega S n0 ” kis % sabo pustd zen rjnlC, .,^ar va, Urbana m koPal Sloveniji, bo boru. pQgl P , 3Q september 1999 AKTUALNO DOMA Razburjeni Slavic in užaljeni Bergauer Komentar Križanje v Murski Soboti Čakajoč na Drnovška ePrav se je zgodilo na mednarodni dan turizma, se minister za Promet in zveze Anton Bergauer v Mursko Soboti ni pripeljal z Mb m- Om zato> da b' “žival v naravnih in zgodovinskih znamenjih potovanje na gradbišče prihodnje železniške povezave ^ije R VCn,J°Madžarsko je prekinil soboški župan Anton Slavic, Pazdr r.gaurcja Povabil v gostilno na kolodvoru. Pa ne zato, da bi ou , a’ temveč da bi mu napel ušesa glede obljubljene železniške , e m,mo mesta in podvozov v Cankarjevi in Lendavski ulici. Z lasje? tod' ^rektor Slovenskih železnic Igor Zajec. »Toliko mini ’ ' “a ‘o prišel papež,« je komentiral navzočnost novinarjev Wn s e^auer’ čeprav smo pripadniki sedme sile že vedeli, da pogo-h/ "^Potekali v papeški tihoti. hi Potekali v pape: ®znicarji bodo kjer bodo »os??’ navebčan slabega od-iaved Venskih železnic in dr-mestne občine pri ure- Prometnega ^tnem Murski Soboti, je pro-lezDjCa u ministru očital, da že-^■^azb ?e sPl°h ne upošte-itže ^eno je pripomnil, da ^ar-d’rektor Marjan 'š-jiJ2?'1’ da bodo železni-?r b°d° boteli. Pa-st®tv0 (j1 0 tem> da mini- n' nar°čil° izdela-za dva cestna Za križanji železnice z ^strst° *n Cankarjevo ulico. kžes Vo za promet in zveze nje?0, da je bila Slaviče-^Vq V neuPravičena, med rOt11 vidno užaljeni mini-Sd?*'’ da naj bi bi,a iz' 5iiv0°^Umentacije za obe zu-križanji ceste in ^ifcV Cankarjevi in Lenda-/Murski Soboti že na-iiiOt 'e M'0 dogovorjeno na sestanku v Mur-u°ti. Sobočani bodo zaprli ceste Tudi direktor Slovenskih železnic Igor Zajec je obljubil, da ^radgonski občinski praznik ^etniki pobasali denar _______ s° pred nami, bodo minili v Gornji Radgoni v znamenju jezikoslovcu Petru Dajnku. Zlati grb občine Gornja Radgona bo prejela Milena Šeruga z Melov, saj je bila več kot 45 let kulturna delavka v svojem kraju, leta 1990 pa izdala svojo pesniško zbirko ter napisala kroniko Melov. Srebrni grb bodo na petkovi slavno- V113 žad °bčinskega praznika. Gornjeradgonski svetniki so C’ i nj' Sej' s^e®ili> da bodo jutri na slavnostni seji podelili b? nagrade ter razglasili častnega občana. Toda morebiti bi r* sbini p ’ to na?rade vsem tistim občinskim svetnikom, ki ^jhini ■ 's Predlogom Dušana Zagorca, da bi se odpovedali četr-? alj, k?enar namenili družini iz Polic, ki živi v zelo težkih raz-/^eživef Je P°vedal svetnik in ravnatelj osnovne šole, skoraj na fl^Pouien? so tol' svetniki, ki naj bi delali v dobro občanov in k Mi dobr*16*0 20-220,40 tolarjev v lastnem žepu več kot dejstvo, da SvKtki ° ^°* nam n' usPe'° “vedeti. Župan je namreč povedal, iJM VseenSeznam n' dostopen, lahko zvemo le število tistih, ki so ^1'^lrij ° ^arovab- Morebiti tudi zato, ker so bili po naših so zadržali sejnino iz županove stranke. Pre-nikov’ ki se niso odpovedali sejnini, je bilo iz stranke V5 ^dgo? Preostalih 12 svetnikov bo Zveza prijateljev mladine J na kupi|a otrokom ogrožene družine zimska oblačila in %" "te’’""' Puncer, ki Gornje ravna 8Otovo zgrozil Mož p?® ^puških ko n ? v tab' iJe avtor knjige S^aik^šču smrti, je ve-j?” avstrijski stra- Pretek idl proučevalec Stl ter Pisec '^Sika Na" ^"aTrste-elhice0 p”?11®11’ Slaviš. 'V^ov? skupnost Čre-°^°vino ?se bo zapi- stni seji predali Lojzetu Filipiču iz Gornje Radgone. Prejel ga bo za ustvarjalno delo na enološkem področju in kot vitez šampanjskega reda. Bronasti grb bo dobil Zvonko Bevk, lastnik podjetja Evro- design iz Apač. Pripadel mu bo za uspehe v podjetništvu. Listino občine Gornja Radgona prejme Mihael Caharijas iz Žiberec. Listina se mu podeli za nesebično delo v gasilstvu in na drugih hu-—nnHrnriih DF H bo preveril, kako daleč je priprava dokumentacije za oba cestna podvoza in za obvozno progo, ki jo Slavic zahteva za potrebe tovornega prometa iz Madžarske proti Luki Koper. Poleg tega je moral Zajec prisluhniti še županovim zahtevam, da se morajo železnice dogovoriti z občino o uporabi cest pri gradnji železniške povezave z Madžarsko. Težki tovornjaki, ki na gradbišča vozijo gramoz, namreč uničujejo cestišča. Županje poudaril, da na občini pripravljajo načrt, da bodo v sodelovanju s policisti na najbolj obremenjenih ulicah mestne občine prepovedali tovorni promet in tako onemogočili gradnjo železnice. »Svoje zahteve smo naslovili tudi na premiera Drnovška. Če v desetih dneh ne bomo dobili odgovora, bomo zaprli ceste, tako glavne kot lokalne. Pa ne za uro ali dve, pač pa tako dolgo, kot bo potrebno. Ne gre za izsiljevanje, v to nas silijo država in Slovenske železnice,« je Slavic še zažugal Bergauerju. Minister vidi rešitev v dialogu in ne v grožnjah s cestnimi zaporami. Pozval je k strpnosti in predla- gal, da bo od izvajalcev potrebno zahtevati, da ceste usposobijo, da bodo take kot pred začetkom gradnje železnice. Zajec se je pri tem izgovoril, da pisnih protestov še ni uspel videti, da je infrastruktura v mestni občini v državni lasti in da bo tako tudi ostalo. Zadnja poslanska Pri vsem tem naj poudarimo, da minister in direktor Slovenskih železnic lahko dajeta svoje obljube, toda zadnjo bodo rekli vlada in poslanci. Če križanji ne bosta zajeti v proračunu za leto 2000, se bodo morali v Murski Soboti sprijazniti s tem, da se skozi podvoz še nekaj časa ne bodo vozili. Minister Bergauer je pred odhodom zagotovil, da se bo v prihodnjih dveh tednih zgodilo srečanje z državnim sekretarjem za železnice Slavkom Hanželom in direktorjem Slovenskih železnic Igorjem Zajcem ter drugimi odgovornimi, nato se bo tudi sam sestal z županom Slavičem. DEJAN FUJS FOTO: JURIJ ZAUNEKER ■ Tišinske finačne malverzacije? Občani plačujejo, na računu pa ni sredstev Najemnine od podjetja Komunala Murska Sobota so tekoče, vendar dosti manjše, kot znašajo obveznosti za poravnavo kredita pri Stanovanjskem skladu Slovenije nano je, da je delavka občinske uprave Tišina naredila finančni prekršek. Taje svojo napako priznala, Uprava za notranje zadeve Murska Sobota pa je celotno zadevo predala pristojnemu sodišču. Hkrati je tišinski župan zoper osumljenko uvedel disciplinski postopek, nadzorni odbor pa je pregledal nakazilo, ki ga je izpolnila in opravila delavka občinske uprave. V tej zvezi so uresničili sklep, kar izhaja tudi iz občinskega poslovnika, po katerem so napako javili računskemu sodišču in ministrstvu za finance. Zaradi vsega tega je nadzorni odbor Občine Tišina pregledal finančno poslovanje Občine Tišina za obdobje 1995-1999 in letošnje polletno poslovanje. Ker je najbolj izstopal nakup šotora, in sicer na osnovi kupoprodajne pogodbe med Janezom Kappom in tišinsko občino, so pregledali zapisnike in sklepe sej občinskega sveta, če so morebiti na njih sklepali o omenjenem nakupu. Posebej zato, ker je nabavna vrednost šotora znašala milijon 470.000 tolarjev, po poslovniku pa bi vsak nakup, vreden nad milijon tolarjev, moral odobriti občinski svet. Nakun ie bil opravljen tako, da je 500 tisočakov plačalo PGD Petanjci, 970.000 SIT pa je nakazala občina. Ugotovili so, da se je za omenjeni nakup odločila civilna zaščita, v občinskem proračunu pa so za izvajanje programa civilne zaščite zagotovili dva milijona tolarjev. Zato seveda ni bil potreben poseben sklep občinskega sveta, saj so njegovi člani itak sprejeli omenjeno postavko v nroračunu. J. VOTEKi V ponedeljek se je jesensko ozračje pregrelo, da je bilo kot krop. Svoje nezadovoljstvo do železničarjev in prometnega ministra je najprej pokazal soboški župan Anton Slavic. V Lendavi pa so »odborniki« odbora za zaporo regionalne ceste Gl/3 z županom Jožefom Kocanom na čelu zaman čakali cestnega sekretarja Žareta Preglja. Če je jeza soboškega župana upravičena, vsaj glede na to, kako so se lotili gradnje proge železničarji, obstaja upravičena bojazen, da bo mesto ostalo brez železniških podvozov na dveh najpomembnejših vpadnicah, kaj šele, da dobi železniško obvoznico, je z Lendavo nekoliko drugače. Po zgraditvi obvoznice, ki je bila nesporno nujna, »odborniški« in županovi apetiti rastejo. Ne bom trdil, da niso upravičeni, toda resnici na ljubo odborniška gospoda vsaj malo, če že ne prek mere manipulira z javnostjo in izsiljuje. To naj sicer ne pomeni, da se postavljam v bran države, ampak upoštevati je potrebno realna dejstva. Eno od teh dejstev je, da je država oziroma pristojna služba že objavila javni razpis za oddajo del za rekonstrukcijo ceste Gl/3 na odseku Kapca-Hotiza in da mora pri tej rekonstrukciji svoje participirati občina. Kolikor mi je znano, je odprta le dilema, ali bo zgrajen pločnik ali traktorska steza. Čeprav nedavna tragedija v bližini Hotize tudi te dileme ne bi smela več odpirati in tudi ne postavljati pod vprašaj občinske soudeležbe pri rekonstrukciji omenjenega odseka. Če sledimo kronologiji dogodkov »odbomiške« razprave, je očitno, da rabi Hotiza za kuliso, kajti odbor postavlja svoje zahteve po drugačnem vrstnem redu, in sicer da se najprej sanirajo Partizanska in Kolodvorska ulica v Državljani prvega in drugega reda Lendavi in fekalni jaški s pločniki v Dolgi vasi. Za omenjeno obnovo je postavljen rok april naslednje leto, za Hotizo pa letošnje in naslednje leto. Realna nevarnost je, da znotraj občine potegne kratko Hotiza na račun Lendave, saj naj bi država že toliko popustila, da občini prepušča odločitev, kaj bo z denarjem, namenjenim za omenjeno hotiško obnovo, najprej sanirala, in to kljub razpisu za obnovitvena dela na odseku Hotiza-Kapca. Če pa Hotižani ne bodo potegnili kratke in bo odbor izsilil financiranje obeh, potem bo očitno to na škodo nekoga tretjega, in to znotraj lokalnega prostora, kar ne bo prvič. Dejstvo je, da je v sedanji infrastrukturni sanaciji Pomurja, kolikor je te bilo, Lendava potegnila največ. Ob upoštevanju vseh parametrov, predvsem demografskih, ali, drugače povedano, gostoti poseljenosti ob magistralni cesti ter ogroženosti in izpostavljenosti prebivalstva na posameznih delih magistrale od Lamanoš naprej največ. In tu se postavlja vprašanje, ali je bila res samo ogroženost prebivalcev tista, ki je bila odločilna pri prioriteti Lendave. Verjetno ne. Zato se ni mogoče znebiti občutka, da bo to ponovno prevladalo in odrinilo na rob Hotizo in zatem morda še Tišino s Petanjci in veržejski konec. Za primer, Sobočani doživljajo ob dokazih z meritvami in stoječo šolo ob magistrali posmeh državnega sekretarja Žareta Preglja, ki je opravil z odvetnikom Norčičem na izredno nizkoten način, in ne dosežejo nič. Lendavski »odborniki« pa kar postavljajo roke in zapore. In če jim bo tu država podlegla in če prideta na vrsto pred Hotizo Kolodvorska in Partizanska ulica v Lendavi, potem naj nihče več ne govori, da v Pomurju ni državljanov prvega in drugega reda. Člani nadzornega odbora prav tako menijo, da je potrebno terjatve do kupcev za zgraditev kanalizacije zmanjšati. Le-te znašajo okrog 32 milijonov SIT, od tega 23 milijonov KS Tišina in 9 milijonov KS Gederovci. Razen tega bi bilo treba obračunati zamudne obresti od neplačanih zaostalih obrokov. Nadalje bi morali odvajati sredstva, namenjena za kanalizacijo, kijih plačujejo občani, saj na žiroračunu ni nobenih sredstev, fakture za izvedbo kanalizacije pa je potrebno plačati. Nadzorni odbor je pregledal še poslovanje stanovanjskega sklada in opazil, da je prejemanje najemnine od podjetja Komunala Murska Sobota tekoče, vendar dosti manjše, kot znašajo obveznosti za poravnavo kredita ori Stanovanjskem skla- du Slovenije. Na splošno so torej ocenili, da v finančnem poslovanju tišinske občine ni bilo večjih odstopanj, čeprav se ne moremo znebiti vtisa, da bodo zaradi morebitne finančne malverzacije, o čemer bosta seveda odločali organi pregona, krajšo potegnili obe krajevni skupnosti, to je Gederovci in Tišina. Prisoten je namreč sum, daje v minulih letih prišlo do zlorabe z vnaprej podpisanimi virmanskimi nalogi. In zdaj, ko bodo precej denarja morali plačati nevtralni finančni revizorski hiši, je na dlani, da bi se ob sprotnem nadzoru takih in podobnih nepravilnosti lahko že zdavnaj prej izognili primerom, ki so dvignili veliko nepotrebnega prahu. M IFRRF ■ LOKALNA SCENA 30. september 1999, M* Resna opozorila tišinskih svetnikov Ni zdrave hrane iz bolnih tal! Velik pomen zaščitnih pasov in odškodnin - Najbolj problematična je 3. cona - Ne pozabiti tudi na vaške vodnjake pravilniku o gospodarjenju na kmetijski)} zemljiščih, kmetijah in posestvih na vodovarstvenem območju Črnske meje, Krog in Fazanerija je vse podrobno opredeljeno, zato nismo poklicani, da karkoli v njem spreminjamo. Mnogo bolj je pomembno, kje bodo potekali zaščitni pasovi in kolikšne bodo odškodnine, pravi Anton Omar. In prav to razmišljanje se je kot rdeča nit vleklo skozi daljšo razpravo na seji tišinskega občinskega sveta. Njegovi člani so se dokaj kritično opredelili do načrtovanih sprememb, ki bo po njihovem mnenju močno posegle v okolje. Na skrajnem severovzhodu Avstrije se razprostira zvezna dežela Voralberg, po slovensko Predalberško, kjer se je po drugi svetovni vojni zaposlilo tudi veliko Pomurcev. Delo so dobili v tekstilnih tovarnah, gradbeništvu in v živilski industriji. Tam sta nastali tudi dve zdomski društvi: Mura in Slovenija. Slednjemu predseduje Štefan Škerlak (na fotografiji skrajni desni), ki je povedal, da imajo nekaj čez 200 članov in da je pokroviteljstvo nad društvom prevzela puconska občina. »Na večjih prireditvah se dobimo dvakrat letno: pozimi na kolinah, ki jih pripravi v Brederisu Zelkov Dušan iz Pečarovec, poleti pa je srečanje v katerem od domačih krajev. Ne manjka seveda ne glasbe ne plesa in ne pesmi. Tudi za pogostitev je poskrbljeno.« Zdomcem se je na srečanju pridružil tudi puconski župan Ludvik Novak. - Foto: J. Konkolič V Zadružni dom na Kapeli Prva prodaja je spodletela Nadejajo se vsaj 8,5 milijona tolarjev -Ta denar bo za obnovo tamkajšnje šole -Popravilo bo stalo kar 130 milijonov sit 0 zadružnem domu na Kapeli, ki je v zelo slabem (razpadajočem) stanju, je zadnje čase veliko govora. Ker ga želijo čimprej prodati, skušajo čimveč iztržiti. Toda prvi poskus prodaje tega doma ni bil uspešen. Edini potencialni kupec je bil namreč zanj pripravljen odšte- Za Evgena Hašaja je najbolj problematična 3. cona širših varstvenih pasov, kjer je prepovedana uporaba vseh fitofarmacevtskih sredstev-na območjih za zbiranje pitne vode. Ker gre za zelo široko območje, posredi pa so nadvse stroge obveznosti, bi po njegovem morali upoštevati, daje kmetijstvo na tem območju osnova za preživetje, hkrati pa zagotoviti primerno kakovost vode. Med drugim se je zavzel, da bi gnojenje na tem območju prepovedali s 1. novembrom namesto 1. oktobra. Dejstvo je, da se zaradi pesticidov, gnojil in drugih kemikalij težke kovine nabirajo tudi v tleh na območju z intenzivnim kmetijstvom, kakršna je tudi tišinska občina. Zato je kot resno opozorilo izzvenela misel dr. Alojza Števa-neca, da je treba v prvi vrsti pomisliti na problem vaških vo- ti 8,5 milijona tolarjev. Toda do prodaje ni prišlo, ker je bil kapelski zadružni dom ocenjen na za milijon tolarjev višjo vrednost. Dolenci In ker ga pod to ceno ne smejo prodati, so ga vnovič ocenili. Po novem je njegova ocenjena vrednost nekaj čez 7,5 milijona tolarjev. Ravno pri tem pa se je zapletlo. Člani radenskega občinskega sveta namreč ne pristajajo na takšno ceno. Če bodo namreč našli kupca, bodo od njega terjali višje plačilo od omenjenega zneska. Dodatnih 8,5 milijona tolarjev, ki naj bi jih iztržili pri načrtovani prodaji zadružnega doma na Kapeli, nameravajo v celoti porabiti za popravilo tamkajšnje osnovne šole. Ta znesek bo predstavljal začetni kapital občine. Za predvideno obnovo kapelske osnovne šole bodo namreč potrebovali skupno 130 milijonov tolarjev; od tega bi kar 70 odstotkov potrebnega denarja morali zagotoviti sami. M. JERŠEI Prebivalci z desetih domačij zaselka Mali Dolenci bi radi na svojem pokopališču, ki ga imajo sicer že od 1932. leta, zgradili pokopališko vežico. Temelje zanjo so že postavili, pomoč jim je obljubila šalovska občina, zato prav nič ne dvomijo, da ne bi dosegli cilja. Uredili pa so že dovozno pot, kar pa ni bilo lahko. (J. Ko.) Društvo ljubiteljev terenskih vozil A.R.O. (Avtomobil Road off) Trnje v črenšovski občini je prvo jesensko soboto uspešno izvedlo tretje srečanje članov društva, ljubiteljev terenskih vozil ter zastopnikov avtomobilskih hiš v Pomurju s ponudbo terenskih vozil. Čez dvesto udeležencev je uživalo v spektakularnih vožnjah s terenskimi vozili na posebej pripravljenem poligonu, najbolj zagreti obiskovalci pa so lahko testna vozila preizkusili še sami. Vse ovire različnih težnostnih stopenj so uspeli osvojiti le tisti šoferji, ki so sposobnosti vozila znali povezati s polno mero lastne spretnosti. Terenska vozila so predstavili Avtohiša Branšberger iz Černelavec, Meško iz Murske Sobote, Hyundai Avtobusni promet Murska Sobota, obiskovalci pa so se lahko zapeljali z voziloma Toyota Land Cruiser avtohiše Ferenčak iz Lipe. Zanimivo je bilo to, da je imelo prvo vozilo leto izdelave 1967, drugo pa je bilo s »povsem« svežo letnico 1999 - v Sloveniji le z en dan staro registracijo. Sedaj že tradicionalno srečanje je edino tovrstno v severovzhodni Sloveniji. MH Svetniki so med drugim dali soglasje za izvedbo del in namestitev samopostrežnih terminalov za uvedbo projekta kartice zdravstvenega zavarovanja in razširitev mreže javne zdravstvene službe v Kuzmi. To velja tudi za odlok o organizaciji in izvajanju socialne oskrbe na domu. Zelena luč pa je prižgana tudi za ustanovitev, lokalne turistične organizacije, ki naj bi delovala skupaj z občinama Radenci in Sveti Jurij. dnjakov in Zajetij pitne Vode, zgrajenimi pred 30 leti. Zadnji rezultati analiz vsebnosti nitratov v vodi so namreč skrb vz- Hodošani ničesar n£ prepuščajo naključj1* Prednostne naložbe pri urejanju okolice pokopališč na Hodošu in v Krplivniku - Kaj bo s kulturno dejavnostjo v gasilski dvorani - Razmišljanja o grbu in zastavi odoški svetniki so na nedavni seji občinskega sveta obravnavali in že tudi sprejeli predlog odloka o preskrbi s pitno vodo. Z njim podrobneje urejajo razmerja in obveznosti lastnikov in uporabnikov vodovodov na območju celotne občine Hodoš. S tem se bodo navsezadnje izognili morebitnim zapletom pri izterjavi plačila posameznikov v posameznih naseljih. Že zdaj pa je v pripravi podoben odlok, ki bo opredeljeval odgovornost pri varovanju vodnih zajetij. Z denarjem letošnjega občinskega proračuna bodo pomagali urejati več komunalnih infrastrukturnih objektov. Med drugim so se zavzeli za ureditev okolice pokopališča na Hodošu, nekaj sredstev pa bodo zbrali tudi z denarjem, ki ga namesto vencev in cvetja na grobove umrlih namenjajo posamezniki. V Krplivniku načrtujejo gradnjo električnega in vodovodnega omrežja ter širitev mrliške vežice, medtem ko bi v Malem Krplivniku uredili dovozno pot. Ker so dobili od kulturnega ministrstva uradni dopis, so na seji občinskega sveta sprejeli sklep o določitvi javne infrastrukture za kulturo v občini Hodoš. Povsod tam, kjer poteka kulturna dejavnost, jo bodo uvrstili med javno infrastrukturo, problem pa je edinole v Krplivniku, bujajoči. Po njegovih besedah je treba zlasti paziti, da gnojevke ne bi polivali ob neprimernem času, sicer bo moral radenski Izvir v plastenkah povsem nadomestiti pitno vodo. Za Franca Horvata ml. pa je bistvenega pomena zvišanje odškodnine za 3. cono, kar naj bi obračunavali v eurih. Zanj to ne bi smelo biti problem, saj je vanjo zajetih le okrog 35 hektarov vodovarstvenih območij nekaterih kmetovalcev v Gradišču, Gederovcih in Tropovcih. Da bi prišli do celovite podobe razmer, so tišinski svetniki sklenili, da bodo na razširjene seje odborov skušali pritegniti čimveč strokovnjakov s posameznih področij, predstavnikov krajevnih skupnosti, naravovarstvenikov in drugih zainteresiranih. Tako bi na prihodnji seji občinskega sveta lahko sprejeli omenjeni pravilnik, ki ga morajo najkasneje do 30. oktobra letos dostaviti na ministrstvo za okolje in prostor. Vse to pa bo dobro izhodišče za dokončno pripravo odloka o varovanju vodnih virov v Črnskih mejah, Krogu in Fazaneriji. MILAN JERŠEI kjer kulturne prireditve in vaje kulturnikov prirejajo v dvorani gasilskega doma. Taje zaenkrat v lasti gasilskega društva, v prihodnje pa naj bi se dogovorili, kdo ga bo upravljal; morebiti celo občina. Zato je to vprašanje za zdaj ostalo odprto, dokler se ne dogovorijo o podrobnostih. Nobenega dvoma pa ni glede obnove pogodbe o financiranju RRA Mura, čeprav zaradi majhnega števila prebivalcev v njenih organih ne bodo imeli glasovalne pravice. Pred očmi imajo namreč razvojni vidik, saj si lahko v prihodnje obetajo določena posojila iz tega naslova. V razpravi so se dotaknili tudi osnutka grba in zastave občine Hodoš. Obravnavali so kar štiri predloge in se dogovorili, da bodo do prihodnje seje občin- Do izterjave z vsemi sredstvi V podjetju Komunala iz Murske Sobote že nekaj časa resno opozarjajo na P™ blem neplačnikov. Zlas1 gre za neplačevanje računo’ za kurjavo. To pa povzroča soboškemu komun a In emu podjetju obilo preglavic. saj morajo ob zagotavljanju u rihiega olja in nemoteni os krbi z elektriko poskrbe' tudi za redno vzdrževanje celotnega ogrevalnega sise ma. Ker gre za ogro"11 stroške, so se letos odloči ' da bodo neplačnikom o' li energijo, saj da tako ravnanje nekate posameznikov ni prave"« primerjavi s tistimi- 1 no plačujejo mesečne r" ne. Žal je med neplačnik tudi precej špekulantov-kaj pa je tudi takih- >' zmorejo mesečnega vanja kurjave. I n te uporabili vse meto e, čimprej pridejo do izc neplačanih zneske'g na kratiLži Bukovnica • Turistih Strokovna komisija ga društva Bogojina je-P0_ agjjah-nje o najlepše urejenih o« V Bukovniei je na Prve M domačija Pavla Nemca-domačije Ane Puhan, h pa domačija Ide Meric«^ gojini je naj... dom^Lniii* Kočar, potem Jožice J mačija Nade Časar. je najlepša domačija vat, potem domačija re in domačija Anice Zize Svetniki so sp^J® razširitvi javne z ^pli službe v KuznJii zeleno luč za v za socialno de ^pi Sobote za plaCJ Ni^a stroškov. Gre Zza^ Kerčmarja- pi zdravstveni^^ sposoben saa1 oSRrbe nanciranju d gopj’ v občini. - TakoSoZnJ'.zX>-Roman odobf tisOčaK° |j proračuna bodo či medtem iranju ^ji^t kulturnih dr 30. september 1999 LOKALNA SCENA 5 Mevna skupnost Radoslavci Ko bi bilo več Tušev, v 7 Žnidaričev, Zmazkov .^družni, ampak zdravstveni dom na vasi |rJJe so tisti dobri, stari časi, ko je bilo z območja krajevne skup-Radoslavci, ki šteje 647 ljudi, v delovnem razmerju 137 zascu .V1 L jih je zaposlenih 85, od tega nekaj čez 20 v domačih M-,... °bratovalnicah, preostali pa delajo predvsem v ljutomerskih ^ Mura, Murales, Krka, Imgrad ... »Kje pa!« je odvrnil tajnik Janez Rudolf in nadaljeval: »V Go-demarcih imamo še 1.200 metrov krajevnih makadamskih cest, v Radoslavcih 3.500 metrov, v Precetincih 1.400, v Sitarovcih pa najmanj - 200 metrov. Z modernizacijo cest bomo nadaljeva- ^ens^ bistev ’ SajimaJ°84S°-jevnn - ,V ln so nekakšno kra- Precetinci hi Go- litin?!?3 skoraJ enako ve-8^45 V PrVem j® 46> vdru’ Vcipa' 80sP°d'njstcv. Sitaro-%v. 'e osem gospodinj- v teh štirih "'SNSe P°menkoval s taj-Ri na. Sitarovci: \ t N^va. Godemarci: za- ° ^čju KS so po letu 'tirali 8-429 metrov cest> in sicer v 3-480 metrov, Ra-? vPrec - 40’ Sitarovcih 1.009 Mos et'neih 1.600 metrov, ^^^tabili ogromno de-^si s ? $a zhraU sami. Poma-Nvcjb^Prispevkom.v Ra‘ .^dstot? Vatovcih plačujejo J Otiste OD in pokojnin ^tkov °d katastrskega Nhn G°demarcih in Pre-^,višje-«S° bremenitve dva-estodstotkov od plač V Radoslavcih je v neposredni bližini zdravstvenega doma gasilsko-vaški dom, v katerem je večja dvorana za kulturne in družabne prireditve. Gasilsko društvo so ustanovili 1912. leta. - Foto: Š. S. in 30 odstotkov od katastrskega dohodka. Ves denar gre seveda za ceste. Z denarjem, zbranim s krajevnimi samoprispevki (letno je to okrog 7.700.000 tolarjev), so uspeli pokriti le 40 odstotkov vrednosti modernizacije, 60 odstotkov pa so primaknili občani, mimo katerih domačij so asfaltirali ceste. V ta namen je KS sklenila z njimi posebne pogodbe ob višini prispevkov. Najnižji znesek je bil 50.000 tolarjev, najvišji (verjeli ali ne) pa 725.000 to- Mirko Tuš, katerega oče živi v Godemarcih, saj je prispeval za asfaltiranje ceste v zaselek Ma-rinščak 2.000.000 tolarjev! Krajevna skupnost letno obrne okrog 22.000.000 tolarjev (samoprispevek, denar na podlagi posebnih pogodb in letni prispevek občine v znesku 1.500.000 tolarjev za funkcionalno dejavnost). Mar imajo zdaj na območju KS Radoslavci asfaltirane vse ceste? ^BS^činsko društvo slepih in slabovidnih Wa na vest županov ^Prostorov bo stala petnajst milijonov M io s PodPoro Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije W sedm'h občin je Medobčinsko društvo slepih in burska Sobota pred dvema letoma kupilo od po-kv ? V burski Soboti poslovne prostore v velikosti stošti-ii(j Natu? ra4n'h metrov. Tako sedaj imajo v posesti sto osemde-k ,r ,, ^^hov prostorov, ki pa jih je potrebno v celoti preure-’'Re 'hjiJN?118683 nadstropja, kjer so, narediti dostopne z it?Ma J** od ostalih prostorov invalidskega podjetja. Obno-- ^Prosil ° Sta^a Detnajst in pol milijonov tolarjev, društvo pa je Nura., ° Za Pr’spevek občin. že?0"1 STOj0 p0' S p°slali ar" 'n so jiln 'k° bj o, natančen raz-\na število % j 0^in0 ■ Pad*° na P°sa" ^rjNbilo? denar v ta na" \i arska k? Sest bčin, in \?°vci; Petrovci . ‘N^NtiN s prisPe-^ie^bov ""am° okoli °brN Vendar s tem »N Netb« ie Prostorov ne NNob? Predal Pred-NoN^vidnN83 društva > Anton Ton-drustvo mor™ občutimo regijsko nepovezanost in nedogovarjanje županov o financiranju dejavnosti regijskega pomena,« je še poudaril. Zato se bo vodstvo društva ponovno podalo v dogovore z župani, saj, kot pravijo, je članov društva vse več, občine pa so jim dolžne pomagati, kajti, kot je ugotovil predsednik društva, tudi oni pripadajo k občinam in nikamor drugam. Društvenim potrebam pa so že prisluhnili v Lions klubu M. Sobota, ter jim za nakup celotne opreme prostorov namenih dva milijona tolarjev. Društvo pro store nujno potrebuje za razgiba-„„ društveno življenje in za šte- li v'prihodnjem letu, ko načrtujemo položitev asfalta v dolžini 2.400 metrov na cesti Rado-slavci-Precetinci. Upamo, da v prihodnje le ne bo vse breme na naših občanih, kajti potegovali se bomo za državno pomoč iz sklada za demografsko ogrožena območja. Doslej za ceste nismo dobili nič, pač pa le za napeljavo občinskega vodovoda, katerega kraka sta speljana v Precetince, Radoslavce in Sitarovce, ne pa tudi v Godemarce, zato se tam še naprej oskrbujejo iz dveh vaških vodovodov.« S tajnikom KS sva paberkovala v nadstropju stavbe, ki je podobna objektom po naših vaseh, še vedno pa jih imenujemo zadružni domovi. Neverjetno: v Radoslavcih pa se imenuje največja stavba v vasi zdravstveni dom, četudi je v njem zdravnik ordiniral menda le enkrat. V tem. letu je upravna enota rešila vlogo za denacionalizacijo in lastnik pritličja je ljutomerska Vesna, ki ima tam trgovino, nadstropje pa je prešlo v last krajevne skupnosti. Zazdaj je »naseljena« le ena soba, ki kateri je taj,-nikova pisarna, ostali prostori pa so fraj. Morda tudi zato, ker bo treba vložiti kar precej cvenka, preden bodo posodobljeni. Š. SOBOČAN ■ MUR5KH ŠOBO 9000 Murska Sobota Slomškova 33, telefon 069/32-641, 'ax 069/32-624 Vabimo vas v vpisu v JEZIKOVNE TEČAJE ZA MLADINO IN ODRASLE Angleški, nemški madžarski, italijanski, francoski in španski jezik Lenart v Slovenskih goricah Desetletnica mesta Na slovesnosti je bil tudi dr. Podobnik V domu kulture v Lenartu je bila v nedeljo popoldan slovesna akademija ob desetletnici razglasitve Lenarta za mesto. V kulturnem programu so nastopili domače le- larjev. Po toliko sta primaknili za cesto Sitarovci-Kuršinci domačiji Franca Žnidariča in Franca Zmazka. Posebej pa se je izkazal celjski trgovinski podjetnik narške kulturne skupine in Završki fantje. Kot gosta sta se udeležila slovenosti predsednik Državnega zbora R Slovenije dr. Janez Podobnik in poslanec Milan Potrč, ki je pred desetimi leti predal listino o razglasitvi Lenarta za mesto. V imenu mestnega odbora je spregovoril Janez Erjavec, ki je med drugim dejal, da je Lenart s tri tisoč gospodinjstvi pomembno središče tega dela Slovenskih goric in veliko tranzitno mesto. Med 750 pravnimi subjekti pa so lahko tudi ponosni na posamezna kulturna in športna društva; želijo pa si še več uspešnih gospodarskih družb, da bi se lahko zaposlilo več ljudi. Meščane Lenarta pa je nagovoril tudi dr. Janez Podobnik, ki je pohvalil lenarške gospodarstvenike, saj so se po letu 1991, ko je bil skorajda gospodarski zlomj pobrali in postavili na trdne temelje. V nadaljevanju slovesnosti sta predsednik KS Karel Vogrinčič in tajnik KS Jože Zemljič podelila grbe mesta Lenart, ki sojih prejeli: Roman Muršec (za več kot petdesetletno delo v gasilstvu), Edi Golob (za dolgoletno delo v KS), podjetje Letnik - Saubermacher (za ločeno zbiranje odpadkov), Janez Erjavec (za delo v mestnem odboru in skrb za urejenost Lenarta), podjetje TBP Lenart (za zaposlitev kar 700 delavcev). Grbe mesta Lenart so prejeli tudi: Konjeniško društvo Slovenske gorice, Lutkovno gledališče Pika, Kolesarski klub Lenart, Društvo za razvoj kabelske televizije in Trgoprevoz Lenart. Prejemnike grbov in druge je nagovoril lenarški župan Ivan Vogrin. Na slovesnosti so predstavili tudi almanah, v katerem so povzetki o pomembnejših dogodkih v desetih letih, odkar je Lenart mesto. Župan pa je pozneje pripravil v hotelu Črni les sprejem za dobitnike grbov in goste. F. BRATKOVIČ ■ Razdelilnik stroškov CRPOV Potrebnih bo več kot 4,2 milijona sit vilne izobraževalne in socialne programe pomoči članom. Na ministrstvo za delo in socialne zadeve so prijavili kar trideset nalog ali projektov, »...za kar pa dobimo zelo malo sredstev. Le administrativnega dela nam nalagajo vse več in zahtevajo številna upravičevanja,« je bil predsednik Tonček Kos oster tudi do države. ajnovejši izračun za razdelitev stroškov Projektnega sveta CRPOV, katerega koordinator je Občina Puconci, kaže, da bo skupni znesek - plačilo je razdeljeno na deset goričkih občin -znašal več kot 4,2 milijona tolarjev. Pri tem odpade največji delež na puconsko občino, in sicer dobrih 850 tisočakov, pri čemer so upoštevali število prebivalstva (6.578 ali 20,09 odstotka). Po višini zneska (skoraj 843.000 tolarjev ali 19,92 odstotka) je na drugem mestu Občina Moravske Toplice, ki ima 6.523 prebivalcev. Sledita občini Tišina (559,4 tisoč SIT ali 13,22 odstotka) s 4.329 prebivalci in Rogašovci (nekaj čez 491.000 SIT ali 11,61 odstotka) s 3.801 prebivalcem. V zadnji skupini so naslednje občine: Grad (334.000 SIT ali 7,91 odstotka), Gornji Petrovci (321,6 tisoč SIT ali 7,60 odstotka), ■ Cankova (skoraj 286 tisoč SIT ali 6,76 odstotka), Šalovci (257,1 tisoč SIT ali 6,08 odstotka), Kuzma (237,1 tisoč SIT ali 5,60 odstotka) in Hodoš, na katero odpade dobrih 50,9 tisočakov ali 1,20 odstotka. Tako bi ob skupnem številu 32.743 prebivalcev morali zagotoviti več kot 4 milijone 231 tisoč tolarjev denarnih sredstev, ki se zbirajo na žiroračunu Občine Puconci 51900-630-76085. V letošnjem letuje med predlogi za sofinanciranje uvrščen tudi projekt Predelava sadja v sokove. M. JERŠEi Zavrh v Slovenskih goricah MHI Podgrad Krajani Podgrada organizirajo že nekaj let ob koncu poletja enodnevni izlet po Sloveniji, da bi tako spoznali nove kraje, ljudi, zanimivosti... Tokrat se je kar 180 Podgradčanov zapeljalo v Podčetrtek, Olimje in druge zanimive kraje. Da pa so imeli manj izdatkov za hrano (ne pa tudi za pijačo), so hvaležni Prašičereji Podgrad, ki jih je »častila« s pečenim mesom z njihove prašičje farme. (F. KI.) Maistrova soba v kulturnem domu K Osrednja slovenost ob prazniku KS Voličina je bila v soboto na Zavrhu, kjer sta lenarški župan Ivan Vogrin in predsednik KS Voličina Zvonko Čuček odprla obno- vljeni kulturni dom, v katerem je tudi prostor za Maistrovo spominsko sobo. Obnova doma je stala 25.000.000 tolarjev, dela pa so opravili: lenarška trgovsko prodajna zadruga Lipa in podizvajalci. V kulturnem programu so nastopili godbeniki slovenskogoriškega pihalnega orkestra MOL Lenart, Završki fantje in učenci voličinske OŠ. Na slovesnosti na Zavrhu so podelili več odličij. Plaketi za izjemne dosežke sta prejeli TD Rudolf Maister - Vojanov z Zavrha in VVZ - enota vrtca iz Selc, ki letos praznuje 30-letnico. Diplome pa so so dobili: 94-letni Martin Voglar in Franc Ploj, oba iz Črmljenšaka, Avguštin Živko, Franc Grajfoner in Jože Kocbek, vsi z Zavrha, in Terezija Kolarič iz Rogoznice. FBrl FINANCE & GOSPODARSTVO _____30. september 1999. TOM ... .... ... .... . ... ... .... ... .. . . . ... ..... .... ...... ... ... ... . .... Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 21. 9. do 28. 9. 1999 VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI PAPIR 21. 9. 99 28. 9. 99 razlika v odstotkih delnice na trgu A i Blagovno.trgovinski center 14.296,50 14.029,00 -1,87 Dolenjska banka - imenske 20.000,00 ’ 20.350,00 1,75 Droga Portorož 35.296,34 35.198,00 -0,28 Emona Obala Koper 2.252,58 2.287,80 1,56 E tol Celje 21.224,68 21.174,00 -0,24 Interevropa Koper 2.399,90 2.403,50 0,15 Istrabenz Koper 2.970,45 2.975,50 0,17 Kolinska Ljubljana 2.187,54 2.069,60 -5,39 Krka, tovarna zdravil, Novo mesto 28.344,87 27.806,00 -1,90' Lek, razred A 40.187,89 39.224,00 -2,40 Luka Koper 3.321,05 3.266,40 -1,65 Merkator, poslovni center 13.007,80 12.959,00 -0,38 Petrol Ljubljana 26.701,54 27.548,00 3,17 Probanka Maribor 27.600,00 27.400,00 -0,72 Radenska 2.272,25 2.250,50 -0,96 SKB-banka 2.349,87 2.346,70 -0,13 Zdravilišče Moravske Toplice 1.382,47 1.377,00 -0,40 delnice na trgu B Kovinotehna Celje 958,54 902,30 -5,87 obveznice na trgu A BTC hipotekama obveznica 113,60 114,00 0,35 Republika Slovenija, 2. izdaja 104,00 102,78 -1,17 SKB-banka, 3. izdaja 100,00 100,00 0,00 delnice na OTC Cetis Celje 13.500,00 14.000,00 3,70 Coior Medvode 4.400,00 3.998,30 -9,13 Fructal Ajdovščina 2.272,00 2.290,30 0,81 Gorenje Velenje 2.364,21 2.372,60 0,35 Helios Domžale 37.000,00 37.053,00 0,14 Kerna Puconci 2.710,00 2.990,00 10,33 Tovarna sladkorja Ormož 4.300,00 4.300,00 0,00 Veletrgovina Potrošnik 2.500,00 2.000,00 -20,00 kratkoročni papirji del nakupnega bona NB12 (v sit) 4.360,00 4.010,00 -8,03 obveznice na prestam trgu Sl. odškodninski sklad 67,90 67,90 0,00 investicijske družbe TRIGLAV STEBER 1 89,00 90,31 1,47 NFD 1 83,00 89,65 8,01 ZVON 1 66,90 74,53 11,41 POMURSKA INV.DRUŽBA 1 83,30 90,62 8,79 ZLATA MONETA 1 66,20 73,61 11,19 VIPA INVEST NANOS 76,00 78,00 2,63 ATENA TRI 50,20 52,47 4,52. INFOND ZLAT 50,58 51,25 /1,32 KMEČKA DRUŽBA 43,70 45,88 4,99 POMURSKA INV.DRUŽBA 2 33,70 33,39 -0,52 Slovenski borzni indeks SBI 1.922,27 1.909,51 -0,66 Borzni indeks obveznic BIO 106,92 107,00 0,07 Indeks delnic PID-ovPIX 1400,52 1477,08 5,47 Milan Vrečič direktor Pomurke Mesne industrije Podpora vsebinski sanaciji Nadzorni svet bo bdel nad poslovanjem družbe adzorni svet Pomurke Mesne industrije, kjer seje z uspešnim pobotom sredi letošnjega februarja končal stečaj, je na zadnji seji pregledal tekoče poslovanje podjetja in imenoval direktorja delniške družbe. Po uspelem pobotu se je namreč Pomurka iz družbe z omejeno odgovornostjo preoblikovala v delniško družbo, saj je takšno organiziranost predvidel načrt finančne reorganizacije in prisilne poravnave. Preoblikovanje v delniško družbo je bilo nujno zaradi velikega števila delničarjev, ki so nastali s spremembo terjatev v lastniške vložke in nato v delnice Pomurke Mesne industrije. Po besedah predsednice nadzornega sveta Marije Zagožen, ki jo je v svet imenovala Slovenska razvojna družba, ki je hkrati tudi večinski lastnik Pomurke Mesne industrije, sta se za delovno mesto direktorja delniške družbe prijavila dva kandidata. Ob dosedanjem vršilcu dolžnosti direktorja Milanu Vrečiču se je s svojim videnjem-razvoj a Pomurke nadzornemu svetu predstavil še Janko Halb, nadzorni svet pa je vodenje delniške družbe v prihodnjem petletnem obdobju zaupal dosedanjemu vršilcu dolžnosti direktorja Milanu Vrečiču. Kot nam je povedala Marija Zagožen, je trenutno poslovanje Pomurke Mesne industrije zadovoljivo, nadzorni svet bo poslovanje skrbno spremljal, že oktobra pa ga bo temeljiteje analiziral. Nadzorni svet bo podpiral tudi vsebinsko sanacijo podjetja, ki med drugim predvideva, da se izVO^^ da še naprej ohrani vs licence za najzahtevnejše bo mesna predelava, kije sedaj v mestu, preselila h klavnici, s čimer bodo zmanjšali obratovalne stroške, podjetju pa omogočili, L KOVAČ* Pri Rajhovih stavijo na družinsko tradicijo rvi začetki gostinske dejavnosti pri Rajhovih segajo v leto 1886, ko začeli s tipično vaško gostilno, leta 1925 so postavili uglednejšo gostilno sredi vasi, kasneje pa je Geza Rajh, Na-cijev oče, izbral lokacijo, na kateri je zrasla Rajhovina, kjer zadnja tri desetletja uspešno gospodari eden najbolj priznanih slovenskih gostilničarjev Naci Rajh. i Vlagateljem zanimivi pidi, bankam obveznice Z adnjih pet dni so bile za vlagatelje sredstev v vrednostne papirje na Ljubljanski borzi zanimivejše kot delnice podjetij delnice pooblaščenih investicijskih družb ali pidov. Prav ta tri desetletja uspešnega nadaljevanja tradicije so bila preteklo soboto razlog za praznovanje, na katerega je družina povabila, okrog. 500. gostov, predvsem tistih, ki tudi sicer radi pridejo k Rajhovim na poslovno kosilo, intimno večerjo, s prijatelji na praznovanje ali kar tako brez razloga na dobro hrano. Povabljenci so bili deležni izjemnega gostoljubja in navdušeni nad izborom ponudbe, za dobro razpoloženje pa je poskrbela Marko banda. Pomemben del uspeha gostilne je skrit v spoštovanju in razvijanju družinske tradicije Rajhovih, o kateri s ponosom govorijo. Posebno čast so izkazali Nacijevi mami Mariji, ki je še vedno pomemben steber gostilne in poskrbi, da se gostje vsak dan lahko posladkajo s svežimi retaši in gibanicami. Za več kot desetletno zvestobo je gospodar trem zaposlenih namenil posebno zahvalo, izjemne pozornosti družine pa je bil deležen Giderov Tonček iz Blagovnice, ki je vsa tri desetletja najbolj zvesti gost. G. Rajhu sta Obrtna zbornica Slovenije in Turistična zveza Slovenije podelili najvišji priznanji. Razlaga trditve je v gibanju indeksa pidov PIX, ki je od srede do včeraj rasel od 1.407,42 konstantno do 1.477,08 indeksnih točk. Čeprav je borzni indeks SBI padal do ponedeljka do vrednosti 1.902,89 indeksnih točk, seje v torek začel vzpenjati in je končal pri vrednosti 1.909,51 indeksnih točk. Gibanje SBI-ja so povzročile delnice, kjer jih je npr. od 18 delnic iz kotacije A in B naše tabele vrednot izgubilo 13 in le 5 pridobilo. Največ vrednosti sta izgubili delnici Kolinske in Kovinotehne, izjema je bila le delnica Petrola. Tečaj le-te je ob ugibanju o prodaji državnega deleža v Lendavski Nafti, katerega naj bi kupil sam Petrol, v torek skoraj poletel za 3,19 % oz. na vrednost 27.548 sit, kolikor je znašal enotni tečaj delnice. V zadnjem tednu se je veliko trgovalo z obveznicami, največ državnimi, ki so jih okrog nominalne vrednosti v blok poslih kupovale predvsem banke. Gibanje indeksa PIX pa so povzročili predvsem povpraševale! po delnicah pidov, ki so bili za delnice polnih pidov pripravljeni odšteti kar 10 % več kot prejšnji teden. Svetovni borzni trgi so v zadnjih dneh večinoma v rdečih številkah. Vpliv bojazni pred povišanjem obrestnih mer v Ameriki je tako potisnil Dow Joans na vrednost 10.275,5, Nikkei na vrednost 17,325 točk, FTSE100 na vrednost 6.007,20 in Nasdaq na vrednost 2.756 indeksnih točk. V ponedeljek, 27. 9., je bil prvi dan trgovanja z blagajniškimi zapisi Banke Slovenije z nakupnim bonom 13. izdaje z rokom dospelosti 1. 3. 2000. V prvih dveh dnevih ni bilo še nobenega sklenjenega posla, povpraševalci pa so ostali pri vrednosti 500 sit. Odbor za sprejem delnic na Ljubljansko borzo je sprejel dne 24. 9. ’99 sklep o sprejemu 15.227 navadnih delnic v skupni vrednosti 15,227.000 sit izdajatelja Zdravilišče Moravske Toplice, d. d., z odložilnim pogojem, s katerimi se razširi borzna kotacija A delnic z oznako ZMTG. Uprava Ljubljanske borze, d. d., je dne 27. 9. ’99 sprejela tudi sklep, da sprejme na prosti trg 71.888.319 pokojninskih bonov z nominalno vrednostjo 100 sit, ki so izdani iz naslova uslužbenskih certifikatov, ter z odložilnim pogojem 142.485.587 pokojninskih bonov z nominalno vrednostjo 100 sit, izdanih iz naslova pravice do zamenjave delnic pooblaščenih investicijskih družb, vendar je potrebno poudariti, da imajo le-ti pravico izbire. V ponedeljek, 4. 10., pa se bo začelo na prostem trgu trgovati tudi z delnicami podjetja Kruh Koper, d. d., katerega pretežna dejavnost je peka kruha in slaščic. Borzni posrednik IGOR LEBAR ■ Ni prišel samo predsednik države s soprogo, prišla sta družinska prijatelja Štefka in Milan. V njuni družbi so na posnetku vsi Rajhovi: mama Marija med najdražjima gostoma, Naci, hčerka Tanja (v ospredju) in za njo mož Damir Pintarič. Samo mala Valentina in Leon, ki ju bo Rajhovina skoraj zagotovo tudi zasvojila, sta se medtem brezskrbno igrala na dvorišču. Foto: JZ Rajhovi povabljenci so se skoraj stoodstotno odzvali povabilu in »okupirali« dvorišče. Bil je lep jesenski Podpora ne b0 padla z neba -----1 v pričakovanju trWg ((0 l^itozapride^ -----I 2000 tik pred se^ j, ji, vse, ki so letos kdaj bodo dobili 54.000 hektar. Toda podpor neba. Mnogo je takih, daje dovolj, da so do IS-J polnili in poslali v Ju /p^1 imenovani rumeni o ni o kmetijskem gospod2ir ^1 tako. Za pšenice je potrebn , re psf , Zahtevek za izplačilo p . ctii ce in za dodatek ' za tri *’ (vemo, da gre pn * epo()o|)eii "b' larje za kilogram)- ..jfUdivse ' zec je potrebno izpoh»ft ki so prodali rž. & Z Ministrstva darstvo in prehra" tovalc6lfl' .e razce kmetijskim jin> kis J drugam in vsem. genjcein -e ukvarjali s Pro^0 ooO ■J |a Od pričakovanih 2 0 prir«1® do torka na mm1 . na des šele desetina. a ka in S®,) bregu Mure, lju °htevkev' jza|i svojih kmeto kjčan, , po-»»—K zadrugi Dobro drl)gi pa berta Hozjana, k mente- kate-rajo potrebne Omenjenhn^zapišad^^ rem je potre »^ijsko gOd-dresorsko ident'J ^6»^ raS|a davčno štev' 0 katerih■ bene površine. ter od pšenica oziro^ ^^ količino, za ka dodatekk javlja P^^ptdod^Jpbra^ ceni, je P°treb” ozir^ust< godbe s kupe n ^ja-odkupa. T^tt. niso^Lnii^' kakovosti ti, pa morajo P e bodod ^uP11 Podpore sicer n kajk pa tri tolarje J po- ceni. ne nesreče, m godbe zapi&n ocen° josM UJeprl®* > Glede nat0’htevkov ujivo8 1700 prispel'11 za anj otr-seznames e.|agOvne * in oA(. oblastila je PraV’eyfci č^ti, jejo denar , 30. september 1999 GOSPODARSTVO Z Gradisom s Ruja podpisana predpogodba o začetku gradnje Doma starejših občanov v Ljutomeru Cenejši so bili kar trije ponudniki toženi pritožbi in zahteva po reviziji 3ree Prlekije, vendar ji daje trpek priokus dejstvo, da bodo gradili * Pred očmi domačih gradbincev Ptujčani in da bo začetek gradnje :£erjetneje zavleklo reševanje pritožb neizbranih. Kot smo izvedeli, ase Pritožila in zahtevala revizijo postopka domači PGP Ljutomer erSGp Pomgrad iz Murske Sobote. dlo. Marija Gjerkeš Dugonik, ki je dobila v roke tudi dokument o slednji odločitvi nadzornega odbora, pravi, da so preostali ponudniki izpadli zato, ker niso priložili ustreznih garancij, ampak le potrdila o tem, da si bodo garancijo še pridobili. Zahteva 9aranciji , ministrstvo za delo, družino lns°cialne zadeve je šestnajste-8asePtembra izdalo sklep, da je na pogoje javnega razpisa Nadnjo doma kot najugodnej-'Ponudnik izbran Gradis, grad-C"° Podjetje Ptuj. ^obrazložitvi sklepa še piše, sta bili v celoti popolni dve J^bi sedmih prijavlje-,in sicer ponudba Gradisa s F ter podjetja SCT iz Ljub-p med tema pa je izbrani ^udnik postavil ugodnejšo £ m ima dobre osebne refe-■.e in reference predvidenih podizvajalcev. Toda glede na zapisnik o odpiranju ponudb je bila cena izbranega ponudnika višja kar od treh prijavljenih, v nasprotju z obrazložitvijo sklepa o izboru pa v zapisniku, tako pri PGP Ljutomer in še nekaterih neizbranih firmah, ni pripisana pripomba, da bi bila njihova ponudba pomanjkljiva. Podlaga za odločitev komisije naj bi bila analiza ponudb javnega razpisa za gradnjo doma, ki jo je opravil Inženiring biro iz Maribora. Na osnovi te analize je bil v prvem krogu preverjanj ponudnikov in priložene dokumentacije PGP najugodnejši, toda po pretresu kvalitete ponudb je ljutomersko gradbeno podjetje, čeprav z najnižjo ceno del, izpa- Anton Jurša trdi, da so k prijavi priložili popolno dokumentacijo Zakaj si torej domače gradbeno podjetje ni pridobilo zahtevane garancije? Direktor PGP Ljutomer Anton Jurša je povedal: »To, kar vi govorite o garancijah, so neuradne zadeve. Uradno imamo sklep ministrstva, kjer piše, da naša vloga ni bila popolna. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb pa je razvidno, da nam ni manjkala prav nobena dokumentacija. Tudi naša garancija o resnosti ponudbe je bila čisto O. K. Ponudba namreč ne vsebuje drugih garancij.« Po informacijah, ki sojih dobili od podjetja Inženiring biro, so še zadnje dni Gradnja bo zdesetkala proračun Zakaj gradnjo doma ni dobilo domače podjetje, so spraševali svetniki Občinski svet Občine Veržej se je odločil, da prevzame obveznosti in pravice pri gradnji doma starejših občanov v Ljutomerju, ker, kot je povedala Angelca Fras, predsednica odbora za družbene dejavnosti, od tega ne morejo odstopiti. Dom je potreben, so se strinjali svetniki, toda s tem, ko bo občina poravnavala svoje obveznosti, bo morala opustiti vlaganje v druge programe. Letošnji proračun namreč postavke sofinanciranje gradnje doma nima, zato jih bo prihodnje leto zadelo dvojno plačilo, kar pa že predstavlja skoraj deset odstotkov vseh proračunskih sredstev. »Pristopiti k sporazumu ali ne, ni vprašanje, toda problem so finance,« je izjavil župan Drago Legen. Podžupanja ljutomerske občine Marija Gjerkeš Dugonik, vabljena na sejo, je svetnike sez- nanila tudi s tem, da je bil za izvajalca del izbran Gradis, gradbeno podjetje Ptuj, katerega cena pa ni bila najugodnejša. Svetniki so takoj sklepali, da to pomeni tudi višji prispevek občin, ne glede na to, da so bili zneski obveznosti občin v sporazumu »naviti« ali preračunani iz razpisne vrednosti del. V račun pa jim tudi ni šlo to, da je odpadlo domače gradbeno podjetje PGP Ljutomer. »S pravniki se ne da handlati,« jim je odgovorila podžupanja ljutomerske občine Marija Gjerkeš Dugonik in še, »papirji so čisti kot solza.« Povedala je tudi, da naj bi bil PGP Ljutomer pri gradnji doma podizvajalec. Vendar je po zakonu o javnih naročilih ta možnost, da bi bil ponudnik izbranemu izvajalcu podizvajalec, prepovedana. avgusta veljali za najugodnejšega ponudnika, potem pa je nepričakovano prišlo do zasuka. Občinarji pa z lažno tolažbo? In kakšno vlogo je pri izbiri odigrala domicilna občina? Podžupanja ljutomerske občine Marija Gjerkeš Dugonik in v zapisniku o javnem odpiranju ponudb imenovana kot vodja izvedbe javnega naročila je povedala, da si je občina prizadevala, da bi delo dobilo domače gradbeno podjetje, ki je tudi postavilo najnižjo ceno, vendar je imel odločilno besedo pri tem glavni investitor, torej ministrstvo. Direk- Jjdstavitev projekta Vinske turistične ceste Jeruzalem Skozi zakladnico ^jutomersko-Ormoških goric je 27 postaj gostinske in osem postaj posebne ponudbe F J "vodnim nastopom Ljutomerskega okteta so pred-'hn na priložnostni slo-na Jeruzalemu konec tedna Pr°iekt ce'ostne P^ohe Vinske turistične ^alem. Izdelave celo-'t je omenjenega projekta Vftoiektni svet, ki ga vodi Sak«lšek, lotil v lanskem P°'Cg °bčin Ljutomer in Stis Pka cesta najprej še ^1 n^'1. Zato mora projektni alievati s promocijskimi aktivnostmi. Kot smo lahko slišali na predstavitvi omenjenega projekta, imamo v Sloveniji že dvajset zasnov vinskih cest, približno polovica pa jih že rabi namenu, Vinska turistična cesta Jeruzalem pa je najbolj prleška vinska cesta, saj povezuje kraje, turistične znamenitosti in ljudi v treh prleških občinah, ljutomerski, ormoški in razkriški. Z njo naj bi sloves Prlekije ponesli v širši slovenski prostor in še dlje, nrav ta cesta na nai bi nomagala ohranjati življenje v teh krajih, ki že dolgo slovijo po kakovostnih vinih. Koliko se bodo načrti snovalcev te ceste uresničili, bo seveda precej odvisno tudi od odnosa države do vinogradništva, saj zgrešena politika na tem področju lahko kaj hitro pripelje tudi do njegovega propada, s tem pa tudi do propada podeželja. Cesta, ki so jo nedavno odprli, naj bi prispevala k ustvarjanju boljših življenjskih razmer ljudi ob njej, seveda pa bodo morali tudi ljudje sami ustvarjati možnosti za njeno delovanje. Če ob tej cesti, ki poteka skozi vinorodne in turistične kraje Prlekije, še pred dvajsetimi leti ni bilo omembe vredne turistične in gostinske ponudbe, je zdaj ob njej 27 postaj z gostinsko in drugo ponudbo, ob njej pa je še osem postaj posebne ponudbe, vendar snovalci te vinske ceste zagotavljajo, da bo tako prvih kot drugih že kmalu še več. L. KOVAČ, foto: NJ ■ tor PGP Ljutomer Anton Jurša pa je izjavil naslednje: »Prejšnji ponedeljek me je v zvezi z našo ponudbo poklical naš župan in mi sporočil novico. Opozoril sem ga, da je iz zapisnika o odpiranju ponudb razvidno, da gre za razliko v ceni v višini enainpetdesetih milijonov in da bo to moral nekdo plačati, verjetno mi davkoplačevalci. Toda odgovoril mi je, da to njega ne skrbi, da gradnja doma stane bistveno manj (manj od razpisne cene, op. pisc.) in da ima občina v ta namen več kot dovolj denarja.« Tudi napovedi podžupanje Marije Gjerkeš Dugonik, ki jih je izrekla svetnikom občine Veržej, da bo PGP pri gradnji doma lahko podizvajalec ter da bo predstavnik ptujskega Gradisa po podpisu predpogodbe odšel na dogovore o sodelovanju z domačim podjetjem, so slaba tolažba in sploh govorjenje na pamet. Ptujčan je res obiskal komercialiste PGP Ljutomer, vendar le zato, da bi se pogodili o nakupu betona. Kajti po zakonu o javnih naročilih neizbrani ponudnik, ki se je z izbranim prijavil na isti javni razpis, pri teh delih ne sme biti njegov podizvajalec. Pa tudi še neoddana dela ureditve okolice, o katerih je govorila podžupanja, ne stanejo toliko, da bi mogla biti »tolažilna nagrada« domačemu podjetju. MAJDA HORVAT ■ Nižine se zaraščajo Podpora za čiščenje zaraščenih kmetijskih površin o nekaterih ocenah je v Sloveniji zaraščenih približno 140.000 hektarjev kmetijskih zemljišč, med katerimi je vedno več nižinskih. Za preprečevanje nadaljnje širitve zaraščanja in spodbujanje obdelovanja kmetijskih zemljišč so tako pripravili na kmetijskem ministrstvu v okviru kmetijsko-okoljskega programa predlog programa ohranjanja kulturne krajine in biološke pestrosti, v okviru programa Sektorja za razvoj podeželja je pripravljen predlog 30-odstotnega povečanja podpore za napravo pašnikov na kmetijah in za podporo projektu izkoriščanja biomase, potrebno pa bi bilo uvesti tudi čiščenje zaraščenih površin tam, kjer bo potem mogoča nadaljnja kmetijska izraba. Ustavitev procesa deagrarizacije slovenskega podeželja in s tem posredno tudi zmanjševanja zaraščanja kmetijskih zemljišč ter ohranjanja kulturne krajine bo mogoča le ob dosledni izvedbi reforme kmetijske politike. Kmetijsko ministrstvo je pripravilo predloge kratkoročnih ukrepov za preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč, in sicer odlok o opredelitvi območij zaraščanja; v okviru okoljskega programa bodo za preprečevanje zaraščanja za leto 2000 namenili 1,5 milijarde tolarjev; ukrep preprečevanja zaraščanja pa predvideva za prvo leto podpore v višini 42.000 tolarjev na hektar za odstranjevanje zarasti na 36.000 hektarjih zaraščenih površin, za drugo do peto leto ukrepov pa podporo 15.000 tolarjev na glavo živine za ekstenzivno rabo pašnikov 33.000 kmetij. Za ekološko kmetovanje bodo namenili 1,2 milijarde tolarjev. Tržni red za pšenico in rž bo tudi letos podoben kot lani. Država bo neposredni odkup še bolj spodbujala ter tržni red razširila od pšenice in rži na vsa žita, tudi na ajdo, piro, ječmen, tri-tikalo, oves, proso in koruzo, je na novinarski konferenci povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj. Ta tržni red določa tudi odkupne pogoje za oljno ogrščico, buče in sončnice, saj želijo spodbuditi tudi pridelavo oljnic. Ministrstvo želi na ta način ter z uvedbo uredbe glede oljaric razbiti monokul-turno usmerjenost slovenskih kmetov ter spodbuditi raznolikost pridelave. > Z ministrstvom za ekonomske odnose in razvoj pri določanju tržnega reda ni prišlo do večjih razhajanj, razen glede padajoče intervencijske cene za pšenico letnika 1999/2000, ki je z lanskih 23 tolarjev za kilogram padla na 22,25 tolarja za kilogram, kar je v skladu s prilagajanji za vstop v EU. Slednje naj bi se do leta 2003 znižale na 20,40 tolarja za kilogram, pridelovalci pa naj bi bili upravičeni do (letos uvedene) 54.000 tolarjev podpore na hektar. V ponedeljek dogovor kljub temu še ni bil sklenjen. MARJAN HORVAT ■ (IZ)BRANO 30. september 1999, s I i Tl • NA TAPETI • NA TAPETI • NA T Sestal se je lendavski odbor za zaporo cest Čakalna doba daljša od Dolgovaške Župan ne bo podpisal pogodbe K ot kaže, tudi zagotovila iz kabineta ministrstva za promet in zveze ne držijo več. V Lendavi so se namreč znova zbrali člani Odbora za zaporo magistralne ceste G13/1 na odseku od Hotize do mejnega prehoda Dolga vas. Za cesto, ki so jo uničili tovornjaki pred zgraditvijo lendavske obvoznice, zahtevajo od države obnovo cestišča ter popravilo ploč- nikov in kanalizacijskih jaškov v Dolgi vasi. Državnega sekretarja Žareta Preglja kljub obljubam prometnega ministrstva na sestanek ni bilo. Prejeli so le pismo z obvestilom, v katerem jim iz Ljubljane sporočajo, da je komisija pripravila popis škode. Lendavski župan Jožef Kocon in predstavniki vpletenih krajevnih skupnosti so zato preudarili in odločili: država naj do konca leta 2000 obnovi cestišče v Kolodvorski in Partizanski ulici v Lendavi, popravi naj fekalne jaške in pločnike v Dolgi vasi, v obdobju 1999/2000 pa mora obnoviti cesto pri Jula Marofu in v križišču pri Veliki Polani. Zahtevajo tudi obnovitev sporazuma o sofinanciranju in obnovo cestišča med Hotizo in Kapco. Uničen asfalt naj odstranijo in ga nadomestijo z novim, so poudarili odborniki. Prebivalci Lendave, Dolge vasi in Hotize želijo, da država spremeni prometni režim za tovorna vozila, saj jim v Pomurju dovoljuje vožnjo tudi konec tedna, čeprav je po vsej državi v nedeljo vožnja tovornjakom nad 7,5 tone prepovedana. Na najbolj prometnih odsekih pričakujejo tudi zgraditev kolesarskih in traktorskih stez. Odgovor na zahteve bi moral prispeti v Lendavo vsaj do 25. oktobra. Če do postavljenega roka država ne bo reagirala, bodo uporabili že preizkušeno sredstvo - zaprli bodo ceste. Kljub vsemu je župan Jožef Kocon na sestanku o sporazumu o sofinanciranju še dodal, da ne bo podpisal pogodbe, ki bi že letos zagotavljala obnovo cestišča med Hotizo in Kapco. Sredstva so sicer predvidena v državnem proračunu, občina bi morala prispevati 35 milijonov, toda to bi pomenilo, da bi se stvari zavlekle pri obnovi drugih cest, tudi Kolodvorske in Partizanske ulice v Lendavi. Poleg tega je Hotiza na enojezičnem območju, to pa ne bi bilo dobro za odnose z drugimi dvojezičnimi krajevnimi skupnostmi. DEJAN FUJS ■ Kje lahko klopotci klopočejo? Razmišljanje o tem, kaj lahko kdo kje zahteva Po polemiki, ki se v zadnjih dnevih odvija po medijih severovzhodne Slovenije okrog klopotanja klopotcev, se postavlja nekaj vprašanj, na katera ni težko odgovoriti. Ali drugače, nekateri bi ali bodo odgovore težko razumeli. V naši pokrajini, s tem je mišljeno predvsem območje bivše murskosoboške občine, so bila z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih označena vinorodna območja. Na teh območjih je veljal drugačen način gradnje kot pa v naseljih, ki so namenjena predvsem bivanju občanov. Na vinorodnih območjih je bila dovoljena le gradnja vinskih kleti v tlorisni velikosti do 30 m2. Te kleti so se tretirale kot gospodarski objekti namenjeni za pridelavo vina ter shranjevanje sadja in orodja za obdelavo vinogradov in sadovnjakov. Na omenjenih območjih ni bila dovoljena niti gradnja počitniških hišic, še manj pa gradnja stanovanjskih hiš. Po teh ugotovitvah si lahko predstavljamo, da v vinogradih niso bili dani pogoji za bivanje ljudi in tako klopotanje klopotcev ni moglo kaliti nočnega miru tamkajšnjim prebivalcem, ker jih enostavno ne bi smelo biti. Če pa ljudje le bivajo tam, je pa to bivanje na lastno odgovornost, kajti vsi, ki so si tam uredili bivalne prostore na tak ali drugačen način, so to storili brez pravne osnove in tako niso upravičeni zahtevaj kakšnih bonitet za udobnejše bivanje v teh krajih. Te okoliščine bi odgovorni dejavniki v novih občinah morali poznati ali jih preveriti, preden so odločali o nekih zaustavitvah delovanja klopotcev zaradi kaljenja nočnega miru. Na koncu treba dodati, da so nekatere nove občine v svojih odlokih o prostorskih ureditvenih pogojih dovolile na vinorodnih območjih mešano gradnjo, torej med vinskimi kletmi tudi stanovanjske hiše. Ti odloki so v veljavi šele krajše obdobje (eno do dve leti), v katerem še ni prišlo do dograditve stanovanjskih hiš in tako legalnih stalnih prebivalcev v vinorodnih območjih še ni, da bi lahko postavljali posebne pogoje o bivanju v teh območjih. < Z dovolitvijo gradnje hiš med vinogradi je pa omogočena tudi gradnja kurnikov, svinjakov in drugih objektov. Kakšne bodo posledice tega in nevšečnosti takih nepremišljenih odločitev nekta-rih, bo pa pokazal čas tako, kot ga je pokazal s tem »neznosnim« i i Trgatev seje začela Letos dobra kakovost Kleti bodo od vinogradnikov prevzele vse tržne presežke otem ko so pomurski vinogradniki s trgatvijo ranih sort grozdja že končali, zdaj ponekod trgajo srednje pozne sorte. Kmetijski zavod Maribor, ki je pristojen za izdajo dovoljenja za začetek trgatve v vinorodni deželi Podravje, je namreč že določil začetek trgatve srednje poznih sort. V ljutomersko-ormoškem okolišu lahko chardonnay in sivi pinot trgajo od 25. septembra, beli pinot in sauvignon od 27. septembra, druge srednje pozne sorte pa od 1. oktobra dalje. V okolišu Lendavske gorice - Goričko lahko chardon-nay, sivi pinot, sauvignon in traminec trgajo od 25. septembra, druge srednje pozne sorte pa od 1. septembra dalje. Nekoliko pozneje bodo začeli s trgatvijo srednje poznih sort v Radgonsko-Kapelskem vinorodnem okolišu, saj bodo beli pinot, chardonnay, sivi pinot, sauvignon, traminec in modri pinot lahko trgali po 2. oktobru, druge srednje pozne sorte pa po 5. oktobru. Kot svetujejo na kmetijskem zavodu, na osnovi dosedanjih kazalnikov vsebnosti sladkorja v grozdju dosladkavanje mošta ranih in srednje poznih sort ne bo potrebno, izjema bodo le mošti predčasnih trgatev (toča, gniloba), če je bila sladkorna stopnja v povprečju nižja od 80 Oexlejevih stopinj. V podjetju Radgonske gorn ce, kjer imajo trto na 300 hektarjih, so ranino potrgali že prejšnji teden, zaradi toče je bil ponekod pridelek nižji tudi za 45 odstotkov, dobra pa je bila kakovost, saj so v moštu namerili od 18 do 20 odstotkov sladkorja. Potrgali so tudi rizva- Krplivnik nec, medtem ko bodo s trgatvijo nekaterih srednje poznih sort začeli v ponedeljek. Napovedujejo, da bodo letos pridelali okoli 200 vagonov grozdja, od 50 do 60 vagonov pa ga bodo odkupili od zasebnih vinogradnikov. Cena grozdja bo odvisna od kakovosti, za prvi kakovostni razred, kamor spadajo chardon-nay, beli pinot, traminec, renski rizling in sivi pinot, bo izhodiščna cena 90 tolarjev za kilogram, z vsako sladkorno stopnjo pa se bo povečala ali zmanjšala za 2 tolarja. V drugo kakovostno skupino so uvrstili laški rizling, rizvanec, šipon, ranino, kerner Hiša 101 Materialna in duhovna zapuščina keralkova je bila nekoč hiša, ki sta jo v Krplivniku sezidala brata Ferenc in Šandor v prvi tretjini 20. stoletja s podporo strica iz Amerike. Hiša, ki nosi številko 101, je danes muzej in prebivališče več kot 500 etnografskih predmetov, ki so jih našli na podstrešjih in v skednjih, ter dokumentov, ki izvirajo še iz časa, ko je Krplivnik spadal pod madžarsko oblast. Etnografska razstava z naslovom Tipična hiša je bila postavljena na pobudo Zavoda za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi in Madžarske narodne samoupravne skupnosti nekdanje občine Hodoš - Šalovci, poleg tega pa sta jo podprla tudi skupščina in samoupravni urad Železne županije. Starine, kot so kamni za mletje žita, stope za phanje prosa, vrči za pol bokala, skrinja za shranjevanje bale, česalo za obdelavo konoplje in druge stvari so zbrane iz treh vasi: iz Do-manjševec, Hodoša in Krpliv-nika. Stanovanjsko hišo, spremenjeno v muzej, sestavljajo predprostor, katerega zidove krasijo etnografski predmeti, kuhinja s predmeti, značilnimi za obdobje med svetovnima vojnama, na hodniku je predstavljena zgodovina Orsega, zadnjo sobo stanovanjske hiše pa polnijo predmeti, ki so pred nedavnim zapustili podstrešja. Enocelična zgradba poleg hiše ima vlogo rezbarske izbe. Pred izbo je stojalo za su- in mešano grozdje, izhodiščna cena za te sorte pa je 75 tolarjev za kilogram, seveda z dodatkom oziroma odbitkom 2 tolarjev za sladkorno stopnjo. Grozdje bodo pridelovalcem plačali v več obrokih, odvisno seveda od prodaje. Tudi v družbi Kapela, Vinogradništvo in vinarstvo so rane sorte že potrgali, v soboto pa bodo začeli trgati chardonnay. Predčasno bodo potrgali grozdje v tistih vinogradih, ki jih je prizadela toča, takšnih pa je približno polovica. Letos morajo pridelek pospraviti s 110 hektarjev vinogradov, površine lastnih nasadov so zavestno zmanjševali, zato pa dajejo večji poudarek dolgoročnemu sodelovanju z zasebnimi vinogradniki, saj želijo s tem nadomestiti lastni izpad. Nekaj ranih sort so že odkupili, pravijo, da bodo odkupili vse tržne presežke na svojem območju, teh pa bo po nekaterih ocenah okoli 200 ton. Odkupne cene bodo akontacijske in bodo na ravni lanskih, grozdje so razvrstili v tri kakovostne razrede, od vsebnosti sladkorja šenje loncev za kisanje mleka. V bližini je postavljen tudi čebelnjak. Predstavljeni zemljevidi in dokumenti, ki jih lahko najdemo v madžarskih arhivih, je zapisal avtor knjižice Na robovih Orsega Laszslo Gone, ter na kraju samem zbrani originalni spisi in etnološki predmeti ponujajo pokušino iz materialne in duhovne zapuščine prebivalcev madžarske narodnosti, večinoma avguštinske evangeličanske vere. DEJAN FUJS ■ Pa bo odvisna tudi cena posameznih sort. V Ljutomerčanov! kleti so rane sorte grozdja že prav tako Potrgali in s kakovostjo so zadovoljni, saj so v posameznih sortah namerili od 85 do U0Eox-lejevih stopinj sladkorja, iz tega grozdja pa bodo pridelali vrhun-ska vina. Dobro kakovost napovedujejo tudi za druge sorte, zat° sojih prijavili za vrhunska vina. Čeprav bi s trgatvijo char-donnaya lahko začeli že 25. sep tembra, so začetek trgatve preložili na 1. oktober, saj je grozdje zdravo in želijo doseči cim boljšo kakovost. V Ljutomerčanu imajo vinsko trto na 330 hektarjih, na njih bodo pridelali okoli 1.800 ton grozdja, odkupovali pa bodo tudi tržne presežke na svojem območju. Odkupili bodo od 550 do 600 ton grozdja, odkupne cene so določene, nastavljene so tako, da spodbujajo h kakovosti, izhodiščna cena pri 64 Eo stopinja11 je 50 tolarjev za kilogram, cena kilograma najbolj kakovostnega grozdja pa lahko doseže tudi 133 tolarjev. V družbi Vino/bor v benda vi, ki deluje kot profitni center v okviru Kmetijskega gospoda1' stva Lendava, bodo z odkup010 grozdja začeli konec tedna, & no bodo določili ob prevzel Prevzemali pa bodo le kako^ stno grozdje, iz katerega želi)0 dobiti kakovostna in vrhuns vina. . Prevzeli bodo lahko ok°' 200 ton pridelka lendavskih^ nogradnikov. Grozdje len^ vskih vinogradnikov pa bo vsa leta doslej odkupovala tK tamkajšnja kmetijska vendar nam do konca redakc ° ni uspelo dobiti informadJ6 pogojih odkupa. LUDVIK KOV^ Kvalifikacijski turnir plesne šole Devžej AC LEPOŠA, Ivanocijevo nas. 2, Murska Sobota zaposli tigovca za prodajo vozil Volvo in Mazda najmanj 5 let delovnih izkušenj avtomehanika z znanjem nemškega jezika in najmanj 5 leti delovnih izkušenj Prijave pošljite na naslov: AC LEPOŠA, Ivanocijevo naselje 2, 9000 Murska Sobota lpravi|3V^Ji'n lesna šola Devžej iz Murske Sobote je P1^ standa'' - not v telovadnici OŠ III kvalifikacijski turni ^jgieži*0 £ izka' latinskoameriških plesih. Turnirja se Je petdeset plesalcev in plesalk vseh mladins । ^urska ^9° zali so se tudi člani plesnega kluba prv° 0 Tako sta Borut Ropoša in Sanja Balažič zaS® |(1 in mesto v standardnih oz. latinskoameriških P standar ^pd^ Anastazija Bohar pa sta si priplesala PrV0 v(g Karo sto mesto v latinskoameriških plesih. Ni ^orvat1 Rarniak sta zasedla četrto oz. sedmo, TOm 30. september 1999__________________________(IZ)BRANO 9 Drugi Pomurec, v čigar telesu bije srce darovalca Življenje s tujim srcem ali bi še živel, ko ne bi tvegal torek, 19. januarja 1999, ob 21.30 je imel 56-letni Martin Raj lz Gomilice nujen telefonski klic z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, od koder so ga vprašali, ali je še pripravljen 7'^iantacijo srca. Odgovoril je, da je, saj se je na ta poseg že ^pripravljal - zdravstveno in psihično. Potem je zvedel, da .^^včimkrajšem času v Ljubljano, kjer ga čaka srce darovalca. Odurna operacija .Ljubljano me je peljalo vozilo, z menoj pa je 4 Zena kozina. Znano je, da je srcatvegan poseg, saj ene?a vnaprejšnjega jam-/uspela, zato so svojci zaskrbljeni kot enih ponoči so me centru pripravili na c!io; kako je bilo potem, pa u ' »krog devetih dopoldne budili iz narkoze. Bil ^eda zmeden in šele po d Urah sem se prav zavedel, m Prsih ne bije več moje “»sta.. J cialistični pregled v bolnico v Rakičan. Tam so mu predpisali zdravila in dieto ter prepovedali delovno obremenitev. Bolezen oziroma pešanje srca pa je napredovalo. Leta 1997 so mu zdravniki povedali, da ga bo rešila edino transplantacija srca. Torej novo zdravo tuje srce; Gre za poseg, ki ga že nekaj let opravljajo na kliničnem centru v Ljubljani, vendar ni nobenega jamstva, da bo prav vsak organizem sprejel tuje srce. V to tveganje je zavestno šel tudi Martin. Nekdanji zidarski mojster, trgovec in gostilničar 56-letni Martin Raj iz Gomilice, v čigar telesu že osem mesecev bije tuje srce, počasi okreva. Neizmerno je srečen, ker so dobili v kliničnem centru v krajšem času srce darovalca, ki je bilo primerno za presaditev v Martinovo telo. - Foto: Š. S. KETA«ANKETA•ANKETA * ANKE Ko zavozimo za avtobus... K akor da v sistemu brezplačnega osnovnega in srednješolskega šolanja že učbeniki in drugi učni pripomočki ne bi stali preveč, morajo učenci, ki niso iz kraja, kjer je občina ali država postavila šolo, vsak mesec odšteti še zajeten kup de- narja za prevoze. Mesečna vozovnica iz Ljutomera do Murske Sobote stane 13.280 tolarjev, iz Rakičana do Murske Sobote pa 6.972 tolarjev. In ko človek vse preračuna, ugotovi, da bi bilo morebiti med šolanjem bolje bivati v katerem od dijaških domov in tako privarčevati znesek, ki bi ga bilo potrebno odšteti za avto- bus. \ n°> ampak tuje zdra-je te dni - dobrih Po transplantaciji al Martin Raj. Sca 01, življenju nam ne gre kot si želimo. Živ-Vartina Raja je bilo težko. uresničil skoraj vse, ^.^ako zadal za živ-mu je začelo pešati W najprei ugotovila zdravstvenem domu V|ga napotila na spe- Ljudje: Manj se grebite »Ob božji pomoči in pomoči darovalca je prišel trenutek, ko seje bilo treba odločiti. Odločil sem se za operacijo. Ob pomoči zdravnikov in medicinskega osebja ter ob pomoči svojih domačih počasi okrevam. Vsem sem hvaležen.« Taki smo. Ko smo mlajši in zdravi, se »grebemo«. Tudi Martin je bil tak. Rodil se je v revni kmečki d ružini,,v katerj je bilo šest otrok. Po osnovni šoli se je šel učit za zidarja k odranskemu mojstru Jerebicu. Potem ko je naredil pomočniški izpit, je zida-ril na Gorenjskem. A se je 1965. vrnil domov in se poročil z Rozino iz Trnja, nato je odšel v tujino (Avstrija, Nemčija, Švica). S svojimi in ženinimi prihranki sta sezidala v Gomilici stanovanjs-ko-poslovni objekt. Po petih letih sta se vrnila, nato je Martin zaprosil za obrtno dovoljenje za samostojno gradbeno obrt in uradno zaposloval sedem ljudi. Poskrbel je tudi za dodatno izobrazbo in 1980. leta sta odprla zasebno trgovino. Sedem let pozneje pa še okrepčevalnico. Zaradi bolezni sta trgovino zaprla, okrepčevalnica pa je odddna v; najem. Kdo je darovalec? To in še veliko drugega je naredil Martin Raj v poklicnem življenjulmel je tudi veliko novih poslovnih načrtov. Potem pa ugotovitev, da mu srce peša. Mnogi načrti so se začeli sesuva-ti. Moral je izpreči. Življenje s tujim srcem se nadaljuje veliko bolj umirjeno, kot je bilo tedaj, ko je imel svoje srce. Kdo je darovalec? Tega Martin seveda ne ve. Se pa darovalca velikokrat spomni, kajti dobro ve, da je umrl, a njegovo srce ni zastalo, ampak utripa v'drugem telesu. .2^. 'M ŠTEFAN L SOBOČAN ■ Antonija Berden, ravnateljica Dijaškega doma Murska Sobota V našem dijaškem domu v Murski Soboti prebiva 61 dijakov, za dan mesečne domske oskrbe z vsemi obroki prehrane in napitki pa je potrebno odšteti okoli 1200 tolarjev. Naši dijaki prihajajo iz oddaljenih krajev, z mariborskega in ormoškega območja, nekaj jih je tudi iz Ljutomera. V dom prispejo v nedeljo zvečer, domov pa se odpravijo ob petkih. Največjih potuje z avtobusom, to pa pomeni, da so na poti vsaj osemkrat na mesec. Naši dijaki obiskujejo soboško gimnazijo, ekonomsko šolo, tehniško šolo, nekateri pa tudi zdravstveno šolo v bližnjem Rakičanu. Slednji največkrat uporabljajo za prevoz do Rakičana avtobuse, tako da morajo vsak mesec odšteti še denar za prevoz do šole. Vsota denarja, ki jo naši dijaki morajo porabiti za avtobusne prevoze čez šolsko leto, gotovo ni majhna. 'S es teljem že^ ce sp “oimirci znajo dobro plesati ^0Ga^i_ . ,. | Sloveniji najbolj plesno izobra- | bota. Kot pravi, se je z razvojem ^Plesni učitelji brez licenc Id I M M h.°Zeta Martinca veselil že od malih nog, resnično pa se je 1L v / navdušil koncem 50. let, ko je obiskoval plesne prire-^PoufVezdi v Murski Soboti. Resneje pa se je začel ukvarjati • drug'h P°,etu 1964, ko je diplomiral na šoli za !|M Pri Združenju plesnih učiteljev Slovenije na takratni tclcsno kulturo. ženi. Pred osamosvojitvijo Slovenije je začel delati v lastni plesni šoli. Na mojo trditev, da je kakovost plesnega znanja na naših zabavnih prireditvah kljub temu danes na precej nizki ravni, me je zavrnil: »Nikakor se ne mo- ;%Cs Snojih SV°p,Tli Plesalci na eni od plesnih prireditev u£c'kih plesnega Sivpovedal: »Pravi šolah se je začel X^.Wu\964.Najpwj Vštevanjem p'esa S' "edeljah. Sčaso-$ Razširilo tudi na dru-^t^^erju. N tem ob-šdružabne plese. Pare za plesna v. S d4 'n ^1 sam tekmo- Pa sem 'se bodi' v V 70. letih je začel tudi plesne vaje za odrasle, katerih seje udeležilo tudi do 140 ljudi. V tem obdobju je treniranje za tekmovanja opustil in se posvetil predvsem učenju družabnih plesov na osnovnih in srednjih šolah. V več kot treh desetletjih svoje dejavnosti je mlade pripravil za 153 maturantskih plesov in meni, da je doslej naučil plesati že nad 150000 ljudi. Zaradi rem strinjati s to trditvijo. Plesno znanje Pomurcev je na visokem nivoju. Ce ima kdo za sabo kakovostni začetni tečaj, je to že neka splošna plesna izobrazba, s katero lahko greš na plesišče.« V 60. letih so se po sogovornikovih besedah mladinski plesi po Pomurju kar vrstili. Svojo dejavnost pa je predstavljal tudi na šolskih in drugih prireditvah. Center plešne dejavnosti v Po- demokracije v Sloveniji odnos političnih struktur do plesne dejavnosti precej spremenil. Prej je marsikdo, še posebej V klasičnih plesih, videl dekadenco za socializem in so jih v skladu s tem tudi negativno obravnavali. Danes se na družabni ples gleda precej bolj pozitivno, vendar ga jezijo »divji« plesni učitelji: »Plesni učitelji z diplomo, ki smo končali šolanje, smo združeni v Združenju plesnih učiteljev, trenerjev in vaditeljev Slovenije. Imamo obveznost, da se ves čas izpopolnjujemo in vsako leto obnovimo licenco z dokazovanjem znanja. Vendar pa so se po letu 1988 pojavili divji plesni učitelji. V Pomurju sta danes le dve uradni plesni šoli s plesnimi učitelji z licenco, in sicer Martinec in Dev-žej. Pravi plesni učitelji učijo svetovni plesni program na enak način po vsem svetu. To vključuje standardne in latinsko-ame-riške plese, rock and roli, disco, tehno in drugo. Če hočeš mladim dati neko plesno znanje, to potem zahteva tudi nekaj truda, izkušenj in znanja.« ’ Jože pravi, da sta njemu osebno duhovno najbliže dunajski valček in rumba, najbolj pa se razgiba ob rock and rollu. O plesu govori ves čas navdušeno, temperamentno. Plesanje ga sprosti in poživi. Fizično je še vedno v dobri kondiciji. Jernej Motoh, Gimnazija Murska Sobota Pravzaprav moram povedati, da se v primerjavi z mojimi sošolci vozim do šole najdalj časa, prihajam namreč iz Žalca. Za prevoz le redko uporabljam avtobusni prevoz, saj je zelo drag, skoraj enkrat dražji od vlaka, za katerega plačam 700 tolarjev. Poleg tega daje železnica mladini 30-odstotni popust. V bistvu odštejem za vožnjo z vlakom v obe smeri toliko kot bi moral plačati za avtobusno vozovnico v eno srr Magda Strmšek, Srednja strojna in tekstilna šola Murska Sobota Čeprav avtobusni prevoz iz našega kraja ni najbolje organiziran, je zelo drag. Avtobusi so dandanes veliko bolje opremljeni in udobnejši kot včasih, toda morebiti je tudi zato potrebno odšteti zanje več de-'narja, to pa za proračun dijaka ni ravno najbolj sprejemljivo. Avtobusno podjetje sicer ponuja mesečne vozovnice, dijaki imamo popust, toda cena je še vedno previsoka. Do Murske Sobote se vozim iz Vidma, kolegi, ki obiskujejo šole zunaj Murske Sobte, pa se potem morajo voziti še nekaj kilometrov, kar je zopet dražje. Večkrat potujem tudi z vlakom in zdi se mi, da ima železnica nižje cene. Ivan Hanc, direktor soboškega Avtobusnega prometa V začetku šolskega leta je kupilo za primestni promet mesečne vozovnice 1750 učencev, Avtobusni promet pa ostaja eden od glavnih prevoznikov šolarjev od doma do njihovih šol. Resda je železniški prevoz nekoliko cenejši, toda pri tem je potrebno upoštevati, da država »železnico« subvencionira, to pa pomeni, da razliko v ceni na koncu plačamo davkoplačevalci iz svojega žepa. Pri našem podjetju imamo vrsto ugodnosti za učence, imamo posebne popuste za člane našega kluba, popuste za povratne vozovnice, veliko smo o tem tudi oglaševali v medijih, oktobra bomo začeli prevažati tudi študente. Žal je pač tako, da moramo imeti ekonomsko ceno, saj se račun drugače ne bi izšel. DEJAN FUJS ■ 1O PORTRETI 30. september 1999, flSI Marija Kosednar iz Murine Tovarne moških oblačil »V ta zlatnik je vtkano moje delo« Med letošnjimi 208 dobitniki Murinega zlatnika je tudi Marija Kosednar iz Murske Sobote ilo je leta 1974, pred 25 leti, ko je prišla na svoje prvo delovno mesto v takrat največji pomurski delovni kolektiv. Tisto leto je končala vajensko šolo v Soboti, kjer se je izučila za krojačico, takoj po končani šoli, ko so se Murini delavci vrnili z letnega dopusta, pa je že bila sprejeta v Muro. Bili so to zlati časi za mlado generacijo, saj se ji ni bilo potrebno ubadati s problemom iskanja zaposlitve. Delo je takrat iskalo delavce, po krojačih in šiviljah pa je bilo še posebno veliko povpraševanja, saj so v Muri takrat širili proizvodnjo in zaposlovali nove delavce. Marija je odraščala na vasi, doma so imeli kmetijo in delo ji ni bilo tuje. Med šolanjem za krojačico je stanovala pri teti v Soboti, vendar je ob koncu tedna poprijela za vsako delo na kmetiji. Tudi ko seje zaposlila, se je po službi tako rekoč vsak dan vozila v rojstne Ivance, kjer so potrebovali njeno pomoč. Tako ji delo v tovarni ni delalo posebnih težav, čeprav je še zelo mlada začela delati pri tekočem traku. Vtovarnfmoških oblačit' se je začela njena poklicna pot, ki ji je ostala zvesta četrt stoletja, in upa, da bo tu dočakala tudi upokojitev. Želja po spremembi Ni še dopolnila 18 pomladi, ko je morala dnevno po osem ur dan za dnem opravljati enako delo, zato je začela razmišljati o spremembah. »Ne vem, kako bi 30 ali 35 let vzdržala pri istem opravilu,« iskreno pripoveduje Marija, »zato sem se vpisala v dveletno delovodsko šolo in jo tudi končala.« Je pa še naprej ostala v proizvodnji, vendar je delala različna dela. »Bila s etn nekakšen skakač«, pravi, »saj sem vskočila povsod tam, kjer je bilo potrebno koga nadomestiti.« Enajst let je delala v proizvodnji, zdaj pa je že štirinajsto leto zaposlena v modelirnici. Tukaj se je znašla povsem po naključju, Ob tradicionalnem Dnevu Mure, 24. septembru, so tudi letos pripravili priložnostne slovesnosti, na katerih so podelili zlatnike zaposlenim, ki v tovarni delajo že 25 let, ob tej priložnosti pa so podelili tudi 27 zlatih znakov kakovosti sodelavcem in sodelavkam, ki so s svojim delom prispevali k dvigu kakovosti poslovanja. Murine zlatnike za 25-letno zvestobo podjetju je prejelo 208 zaposlenih, s tem simboličnim darilom pa so jim izkazali pozornost in se jim zahvalili za njihov prispevek pri razvoju Mure, ki se danes uvrša med največja saj je prišla le začasno nadomeščat, potem pa je tu ostala. Dela pri izvoznem programu, pri tako imenovanih dodelavnih poslih, kjer pripravlja modele za pri-krojevalnico in dalje za proizvodnjo. Delo je zahtevno, vendar, če ga človek opravlja z veseljem, nobeno ni pretežko. Med pogovorom se je Marija s spomini večkrat vračala v preteklost, tudi v čase, ko je v Muri spoznala svojega življenjskega sopotnika. Ustvarila sta si družino, prišli so otroci in kot vsaka mlada družina, so tudi Kosednarjevi želeli iti na svoje. Ni bilo lahko, vendar s pridnostjo in vztrajnostjo se da marsikaj doseči. Veliko oporo je našla predvsem pri možu, ki je znal poprijeti, za vsako delo. Otroka, sin in hčerka, sta prišla na svet drug za drugim, skrb zanju pa sta si z možem delila. Če bi Marija morala vse postoriti sama, bi bilo težko. Včasih so bili boljši časi Kljub dvema otrokoma so se Kosednarjevi odločili, da si us-, tvarijoiasten dom. Pred kakšni-’ mi 15 leti so začeli v Soboti.gra-diti hišo. Takrat je bilo veliko; lažje kot v zdajšnjih časih, pripoveduje Marija. Mogoče je bilo dobiti ugodna posojila, tudi podjetje je podpiralo reševanje stanovanjske problematike svojih delavcev, na pomoč so priskočili še starši in hišo jim je uspelo dograditi. Marija zatrjuje, da življenje v tistih časih še ni bilo tako drago in tudi dopuste so si lahko privoščili. Mura je bila nekoč sinonim za dobre plače, delitev dobičkov je bila pravilo in Murini delavci so se včasih lahko primerjali z bolje plačanimi poklici. Kosednarjevi se tudi zdaj ne pritožujejo, pa vendarle ni tako kot včasih. Na dopuste ne hodijo, saj je pri hiši vedno potrebno kaj dograditi ali popraviti, pa tudi šolanje otrok ni poceni. Marsikateri stvari se je treba odreči, Jožef Durič - dolgoletni mojster v tovarni Mura Štejp življenja V Muri so delili zlatnike - v zahvalo delavcem, ki že petindvajset let delajo v podjetju udi Jožef Durič je bil med njimi, dolgoletni mojster v tovarni ženskih plaščev. Pa je ob tem dejal: »Pozornost do delavca je to, vendar pa bi si za petindvajset let dela v Muri zaslužil nekaj drugega. Morda bi bilo koristneje, da bi mu napri-mer plačali aktivne počitnice v zdravilišču ali mu dodelili nagradni dopust. Nekdaj smo ob tej priložnosti imeli proslavo in je pel pevski zbor, danes pa podeljevanje zlatnikov izgublja ton slovesnosti in vse bolj postaja dolžnost, običaj.« In Jožef sije nekaj dni po tistem, ko je prejel zlatnik, zaželel družinski izlet v neznano, potovanje po Sloveniji in sosednjih državah, da bi videli znamenitosti iz zgodovine ali novejšega časa. »Upam, da si bomo to enkrat lahko privoščili.« Bilo je več sloge in razumevanja Jožef je svojo poklicno pot začel kot vajenec pri krojaškem mojstru Štefanu Benku, ki je imel delavnico na Lendavski ulici in pozneje v ulici Staneta Rozmana. Po končani poklicni šoli seje zaposlil v Muri, tovarni moških oblačil, in po dveh letih delaje dobil tovarniško štipendijo ter odšel na dveletno šolanje v srednjo konfekcio-narsko šolo v Zagreb. »Stanoval sem pri zasebnikih. Menjal sem tri stanovanja, saj je bilo prvo takšno, da si med vrata lahko porinil dva prsta. Prvo leto sem imel devetinšestdeset tisoč dinarjev štipendije in polovico sem porabil samo za stanovanje in ogrevanje.« Šolanje je končal z odličnim uspehom in se ponovno zaposlil v Muri. Avgusta petinsedemdesetega leta je Mura odpirala novo tovarno ženskih plaščev s štirimi velikimi in dvema malima le okoli petinštirideset, male pa okrog trideset delavk. V njej je dobil delovno mesto mojstra. Začetek je bil težaven, saj so nanovo postavljali organizacijo dela in se učili delati z novo opremo. »Smo pa imeli zelo obetavne razvojne možnosti in dva dobra direktorja, Ludvika Gumilarja ter Vlada Rataja, sedaj oba pokojna. V tistem času je bilo več sloge, razumevanja in strpnosti, pa tudi več pripravljenosti za delo zunaj delovnega časa.« Jožef se je potem odločil, da bo nadaljeval višjo šolo ob delu ter se zaposlil na centru poklicnih šol. V tistem letu mu je umrl oče in od petih otrok je kot najmanjši v družini prevzel družinske obveznosti. Zaradi prevzetih obveznosti, pa tudi ukvarjanja z nogometom ter mladostniške neodločnosti šolanja ni končal. Enainosemdesetega se je vrnil v Muro. Ženske trpijo Kot mojster je začel delati že pri štiriindvajsetih letih. Zaupa Jožef Durič se je rodil v Martjancih leta 1952. Prve štiri razrede osemletke je končal v marijanski šoli, višje razrede pa na prvi in potem nanovo ustanovljeni tretji murskosoboški osemletki. Na željo staršev se je začel učiti za krojača. Jožef je v mladih letih igral nogomet in bil je dober tudi v keglanju, nadaljne ukvarjenje s športom pa mu je preprečila bolezen. Duričevi živijo v stanovanjskem bloku v Stari ulici v Murski Soboti. Jožef si je z ženo Terezijo leta dvainosemdeset ustvaril družino. Ima dve hčerki, starejša Maja bo stara sedemnajst in obiskuje gimnazijo, mlajša Mateja jih šteje devet let in je učenka tretjega razreda. Žena je kot učiteljica praktičnega pouka na tekstilni šoli letos ostala brez zaposlitve. Prosti čas družina pogosto preživlja v sadovnjaku, ob katerem imajo še zelenjavni in okrasni vrt. Leži na desni strani ceste med Martjanci in Moravskimi Toplicami. V bližini je tudi gozd, kjer včasih gobarijo. vendar če se tolar prav obrne, se da shajati. Sin je že končal srednjo ekonomsko šolo, odslužil vojaščino in se vpisal na izredni študij ekonomije, saj ni mogel dobiti niti mesta za opravljanje pripravništva. Tudi hčerka, kije še na ekonomski šoli, bo nadaljevala študij, Marija pa se prav boji za prihodnost svojih otrok. »Zlatnik, ki sem ga prejela, je priznanje za moje minulo delo, je zahvala za vse, kar sem prispevala k razvoju tovarne. V njega je vtkano moje delo in mi bo za vedno ostal drag spomin na kolektiv, v katerem sem pustila najlepša leta svojega življenja,« nam je povedala Marija Kosednar. Ko mlad človek konča šo an si pridobi poklic, vendar ne zaposlitve, je to za nJeg večje razočaranje. Sama zočaranja ni žem sta prav srečna, . dobro gospodari inza zaposlitev svojim delavce Cepca. »»»»;* se z možem rada poda grad v Bogojino, kjer ra trsov žlahtne trte, pa d Ivance, kjer s» preuredili v hišico, se družina Kose® rada zapelje. Manja je nejša, ko se zbere vs; ko se pogovarjajo o rečeh in skupaj nacrtujej dnost. Za slabim bro, pravi, zatoJiost.I da tudi mlade čaka P nje, vsaj takšno, kot ga ših letih doživljala sam ■ LUDVIK K°VA ■ bila281"* kvalifikacijo. »ToJe .arSflioz velika preizkušnja, ve ,^111 dogovorom, razlirne-teteve^0 določeno mero avtor Neuspeli.« Naročila pre j((|e- nih je jemal kot ob« lovno dolžnost, neza j/ delavcev pa je Pos 11 ti z izrekanjem vni skupini in skupn nosti. nih mu je bilo devetindvajset delavk, ki so končale dvomesečni tečaj šivanja v Murinem centru. Le dve starejši delavki sta imeli »Naše delaV^^/' menjene. Po s« zahtevnost d tkov.5 za dvajset pa dosti manjše, večalo števi o z stnih mater' ^jc^aša^ pijo,sajneZ*%pO^ in ne omiliti Z dodatno Pp ]6gtZ b ?a^ je težko.« P° eLeZad^ delaVkna^oSp°^ žino, otro .T mučijo »Le redkez $ Povrh P vnosti Pa s »IM 30. september 1999 KULTURA ^va pesniška bera Troje glasov, Pesniki se predstavijo: Karel Turner, Ernest Ružič, Robert Titan Felix pa ne iz province B110®'se še spominjamo pred leti udarne pomurske revije za kul-turo Separatio, že nekaj časa pa izhajajo kot njene edicije pe-Ultdd n'^e zb'rke Pomurskih avtorjev, ki imajo tako možnost prebi-^>berta T™ knj'zne okjave. A za Karla Turnerja, Ernesta Ružiča ter Turne' zdaleč ne velja, da so »začetniki«. Še več: za $e samos,oina zbirka, Ernest Ružič je doslej objavil - kot 0 ert Titan Felix - kar pet knjižnih enot. Cetrtek Pa S0 se pred 1 nini občinstvom pred-žrajsu',PredPr°storu soboške Edicii dvorane v skupni knjižici »iu eParatio 4 s pomenlji-GIasovi province, ^ibid °6ra tre^ avtorjev’ ki »Ulm °dala Parček k prazno-^Učit^e obletnice Pri' lisone,.kmurja, vsekakor Pasovi n °ddaljeni’ pozabljeni liskar°v'nce’ temveč zrela Stroje P°Ved’ za katero se skri-■ tazličnih avtopoetik. Turnerja, ki H0]|as °v" kar Porcelanasto Pfidih ironičnosti VprndeVanJu večnih bivanjs-eP%atn zd’’ da nam jih pri-%(l. na8ajiv, hudomušen ^iPsaiJ^Ptenljivo pravi v pe- \i!!^’blasor tebi U’ cemi, h^temi, dase zbu^i (< .%i spe-a krvnika ostaja po-"Si daJ’ Pesnik jo sicer tu ^evjn, r.eza> naj prežene Sli >a Stl dolgčas v vsej tej 0^tere: U|enih priložnosti«, e Turner vedno zdra- vo, a ne ceneno porogljiv. Poezija, ki se da brati vedno znova, pa tudi vedno znova drugače odzvanja. Povsem drugačne so lirske refleksije Ernesta Ružiča pod skupnim naslovom Bele kače. Gre za kratke, z murnovsko ža-lobnostjo nabite goričke impresije, v katerih se »krog v trikrako naročje skotali .o« A v teh kraji-narskih utrinkih se vedno znova pojavljajo bele kače kot podobe temnega, slutljivega in hkrati zarečenega. Pesnik namreč pravi: »Bele kače. Bele ladje. Bele noči. Beli travniki, kjer brusimo koso vijolične smrti...«. Smrt se zmeraj pritika kot asketskem izrazu nekaj zares presenetljivih podob. Povsem drugačen izraz, ki večinoma spominja na himničnost, pa lahko pripišemo Robertu Titanu Felixu, ki objavlja svoja Prstena pisma. Že v prvi pesmi napove svoj (pesniški) čredo: »V samoti vstopam v spomin svetov.'« Res je: pesnik vedno znova črpa iz izvirov krščansko-židovskega izročila in vso to bo-, gastvo gnete v skorajda orgelsko orkestracijo. Njegovi široki, rit-mizirani, retorični verzi govorijo z odmevi notranjega, podza-vednega jezika in se prestopajo kot silna reka v svetove mističnosti in mitičnosti. Pesnik se odprtih, a hkrati boječih oči podaja v »skritosti in globočine«, kjer pa vedno znova odkriva sam sebe. To so torej pesmi, v katerih se pesnik kot »ne-ime« obrača k (pra)luči, ki pa ga ne bo »razmehčala.« Pa ne samo njega: nikogar. Niti strašljivega Elea-zarja ben Jaira, tega bojevnika iz križarskih vojn, ki se pojavlja kot podoba grozljive »molčljivosti sveta«. In če že svet molči v svoji že kar bogokletni otrplosti, odzvanjajo vanj pesmi kot klici, kriki in hkrati odrešitve. In to velja za pesmi vseh treh omenjenih avtorjev, saj se pridušajo kot »glasovi iz province«, torej iz ničnosti, temveč kot »netivo, ki sva vedno midva«. Torej pesnik in bralec. Kot vedno. Besedilo in foto: MILAN VINCETIČI ^udernistično 'kovno polje 'J^eriiu"'1 petek se Je v vv Ljutn nteTa Trstenjaka odPr,a razsta-b„u?Slikarja Žarka ,, “‘“Oljane in bo na og-H J"- oktobra. Razstava sa-posebnega naslova, saj Vrežčevega likov-zadnjih let. Sli-^arka Vrezca raste iz zaokroženega idioma zasnovanega sliko-'H 14Uresničuje se v deja-čutno vzdrhtele ^'ure in vanjo vtisnjene ki 1 dinamic-®®d dvodimenzional-Površine in jo spre-nenavadnih pro-^ordinat. '^^zee se je rodil leta , 'ani- '969. leta je 0 za oblikovanje, nato 'ta' na Akademiji za /Uraetnost. dalje je razsta-N^?T'b''žno sedemdesetih Si J^^zstavah doma in drugim ga je pot ^in J tudi v Madrid, New Na v EVANJELICKA BOHOSLOVECkA FAKULTA UK BRATISLAVA-MACHNAS SVETLO A NIANSY (vyber malych plastik a vinjet) Žarko Vrezecv pogovoru z gosti in organizatorji razstave. (mednarodnih) razstavah sodeluje od leta 1972, tako je že, obiskal poleg vse JEvrope tudi ZDA, Kubo in Panamo. Za svoje delo je doslej prejel trinajst nagrad, zadnji dve sta bili lani na 18. Mini Print Internationalu v Cada-quesu in na V. mednarodnem bienalu umetnosti miniature v Vnuknutic, ko^-chrom, 26x19x2 cm. 1999 Gornjem Milanovcu. TKB Kulturnica (pra)slutljivost ali bojazen, tudi kot zanikanje in beg, ki pa znova pripelje na začetek tega trikrake-ga kroga, v katerega Ružič naniza v že kar Jesen Mnogokrat letni časi ne ubogajo koledarjev, letos pa se je jesen potrudila in pred tednom kar potiho prišla. Ponavadi jo povezujemo s časom trgatve, zorenjem, tudi s staranjem. In ne boste verjeli, v poeziji kot najžlahtnejši človeški izpovedi, zavzema motiv jeseni eno najpogostejših upesnitev. Spomnimo se samo Kosovelove Balade, Murnovega verza »tam nekje pa po snegu zadiši«, medtem ko je Nace Kranjec Pajlin zapisal, da »senokoše, senokoše, / že so pokošene; rože, rdeče rože/ že so posušene.« Jesen inspirira tudi mnoge krajinarje, pa tudi iz šolskih dni se preradi spominjamo, da smo posedali z vodenimi barvicami pred risalnimi listi in nerodno mešali barve, da bi posnemali krošnje. Tudi mene kot pesnika je jesen navduševala - pa tudi rojen sem v vinotoku - zato vam ponujam v branje pesem, ki se mi je utrnila še pred nastopom jeseni. Kdove, morda pa bo prav taka? Jesenska Kajpada vrže balonar čez stol in si posmuka sejmarski nakit Še prej si pogrize ličilo ter se pretegne da odfrčijo gumbi in modrc Kot bi trenil izstopi iz polnega krila ki ji zadeva na bokih s pepelom roke ki še ni končala s potovanjem Ne da bi črhnila pohodi kombinežo in mi sede nasproti ta jesen ki ji beži nitka na nogavicah MILAN VINCETIČ ■ Iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo Panonski Portreti Evgen Titan v Bratislavi Napis na zloženki je jasen; cel oktober bo trajala razstava vsestranskega Evgena Titana s pomenljivim naslovom Svetloba in odtenki izbora malih plastik ter vinjet v bratislavski Evangeličanski bogoslovni fakulteti. V zloženkije prof. Valerija Perger zapisala, da »v novejšem času ustvarja cikluse železnih figur in grafik, v katerih se tesno naslanja na aktualno problematiko sodobnega človeka do narave.« Toliko. Več pa seveda na bratislavskem razstavišču. I IJIgKfOPIAH g 94 _ l ITHRTRO^ EVGEN TITAN 3.-31.10. 1999 Drugače kot v romanih seje Godina človeku približal v svojih novelah, objavljenih v knjjgah Preproste zgodbe (1950), Krivda JarCekove Kristine (1955), Dajmo živeti tudi drugim (1962, satire), Viragova Verona (1966) in Ljudje (1971, izbor novel) ter v romanu Bele tulpike, ki v njegovem pripovednem opusu zavzema posebno mesto. Podobno kot v romanih se tudi v novelah Godina ne podaja v labirinte človekove duševnosti; za razliko od romanopisja pa ga v novelistiki ne zanimajo »velike« družbene teme, ampak skuša zaobjeti človeka kot posameznika, soočenega s samim seboj in svojim bivanjem. V tem človeku - največkrat je vzet iz pisateljevega rodnega okolja, pogosto je tudi socialni obrobhež, t.i. mali človek - išče tisto eksistencialno tkivo, ki ne določa le njega in njegovih dejanj, ampak,naj bi bilo značilno in zavezujoče za človeka v obče. Kolikor je Godinov novelistični junak človek iz zemlje, je z njo povezan ne romantično idealizatorsko, ampak elementarno in stvarno: »Kaj boš sanjaril tu, če ti razjeda molj drevo, če ti olušči jelen skorjo, če ti podkoplje lisica korenine in ti trga zajce in fazane.« Kot tak pa je še bolj povezan z naravo (reko) in v njej najdeva svojo osrediščenost in uravnoteženost. Godinov novelistični junak tudi ni premišljevalec o življenju in razumski urejevalec dogodkov, ampak se intuitivno in refleksno odziva-na dogodke okrog njega. To ne preseneča, saj je njegov avtor psihološki in eksistencialni agnostik, ki poudarja apriorno nespoznavnost človekove eksistence in njegove duševnosti: » K človeku se skrivajo stvari, katerih ne bo nikoli razumel, nikdar jim ne bo prišel do dna.« Pomembna gonilna sila Godinovih novelističnih junakov je tudi erotika. Godina ve, da »nekaj je v človeku, kar ga vrže iz tira, da še sam ne ve. In ljubezen! Ljubezen je sploh čudovita stvar; nepričakovana je. Ustvarjena je iz nič in je močnejša od vseh zemeljskih sil”«. Zato v številnih novelah ali krajših zgodbah popisuje različne oblike teh “»iztirjenj”: npr. Elo, kije v tujino ne ženejo le socialni razlogi, ampak tudi nezadovoljnost v vsiljenem zakonu ter eksistencialni nemir; npr. mlado in preprosto Modličevo Jelo, ki jo razburakjo detelje ne-ppznani ji valovi erotične strasti; npr. podnarednika Markoviča, ki ga nesrečna ljubezen odvrača od službenih dolžnosti in žene v neznano; npr. Viragovo Verono, ki jo erotični nemir in ljubezenska zavrnitev »prvega in pravega« požene v samomor. V novelah je Godina ustvaril svojstvene in prepoznavne like, ki so predvsem elementarna bitja, ki hočejo in morajo - četudi za najvišjo ceno - slediti svoji lastni naravi in elementarnosti. Do tega imaio no nisatelievem FERDO GODINA mnenju tudi vso pravico in ta pravica se sme zoperstaviti celo krščanskemu moralno-etičnemu sistemu, ki ga pooseblja npr. ple-banoš Čakič. Poleg romanesknega prikaza nekaterih družbenih procesov, ki so zaznamovali slovensko povojno življenje (npr. prelom z informbirojem, reakcija otrok na vojne travme ter družbeno povzpetništvo staršev, socializacija vasi in politično-ekonomsko emigracija na podeželju) in novelističnih podob človeka pa je Godina v literaturo slovenskega socialnega realizma prispeval še svoj najboljši in najodmevnejši (pet ponatisov) roman Bele tulpike 19632, 19725, 19764, 1980% 19926) ter svojstven lik duhovnika v njem. Roman je bil končan že leta 1941, pa je zaradi zgodovinskih okoliščin mogel (prvič) iziti šele leta 1945. V romanu, pisanem v obliki fiktivnega dnevnika kaplana Arpada Zrima, je Godina izoblikoval lik duhovnika, ki zaradi nekonvencionalnega načina življenja pride v spor z utesnjujočo in togo cerkveno hierarhijo, po spodletelem ljubezenskem razmerju z židovsko mladenko ter vse večjem oddaljevanju od pričakovanih oblik duhovniškega obnašanja pa je ob duhovniško službo. Prepoznavno je, da je pri oblikovanju lika Godina mislil na Prešerna (v nekaterih potezah je Arpad anti-Črtomir, v trenutku Arpa-dove izključitve in Črtomirove pritrditve je naravna scenografija identična: Prešeren - »Izmed oblakov sonce zdaj zasije...«, Godina - »Izza oblakov je posijalo skozi okno sonce...«), kakor je za »junakovo« uporništvo zoper zatohle in utesnjujoče razmere mogel najti zglede pri Cankaiju, le da je ta upor pri njem prenešen za župniščne zidove. Tudi za bolestno navezanost Arpada na mater je Godina mogel najti zglede pri Cankarju, vendar je ta motiv zaznavno tematsko in idejno razširil, tako da je mogoče pritegniti Frančku Bohancu, ko pravi, da je »tak odnos med materjo in sinom duhovnikom edinstven v slovenski literaturi.« Godina je z Arpadom Zrimom, tavajočim v trikotniku Cerkev-ženska-mati (»Svojo bodočnost sem videl pred seboj nejasno. Bila je v megli. Matere sem se bal, Rahelo sem ljubil, dekana Jerebica pa sovražil.«') ustvaril zanimiv lik romantičnega upornika, skreganca z inštitucijo, idealista, načelnega in hkrati notranje razklanega človeka, zaradi patološke navezanosti na mater akcijsko paraliziranega in nesposobnega odrešilnega dejanja, zlomljenca, ki v spopadu z okoljem in v boju s samim seboj ostane poražen. V takšnem položaju so naslovne bele tulpike eksistencialna metafora za nedosežno mladostno idealiteto in življenjsko harmonijo,- »/.../ Bom mogel utopiti bridkost nad svojim zavoženim življenjem in to bridkost nadomestiti z belimi tulpikami? /.../ Tulpike bi rad trgal, rad bi jih imel v rokah in jih odnesel domov. /.../ Stopam v vodo. Noge se mi pogrezalo V mehko, travnato dno Do fulnik le ne morem « AKCIJE 30. september 1999, 0H ... in sedanjosti Mesto ob meji in Muri Pod fotografijo iz začetka 60-ih let so zapisali: »Radgona - prijazno mestece ob naši meji, ki privablja tudi vedno več turistov, obenem tudi razgibano občinsko središče Pomurja.« V začetku 60-ih let je bila podoba mesta Gornja Radgona precej drugačna kot danes. To je bilo majhno, mirno mesto ob meji z Avstrijo z močno kmetijskim zaledjem in začetki industrializacije. Zato je samoocena Radgone in rad gonske občine leta 1964 v Pomurskem Vestniku v dokaj obsežni predstavitvi takale: »Kljub temu da je nesporna perspektiva občine v kmetijstvu, vendarle to samo ne bo moglo zaposliti vsega aktivnega prebivalstva. Zato so razumljiva prizadevanja, da bi se v občini razvila tudi industrija. Tej so bili dani doslej trdni temelji. Med najpomembnejšimi je treba navesti Elrad, ki postaja odločilen faktor v strukturi naše razvijajoče se radijske in televizijske industrije.« Danes je mestno središče vse bolj razgibano. O prijaznem mestecu, ki privablja turiste, pa bi lahko razpravljali. Poleg Elrada omenjajo kot perspektive industrijskega razvoja še opekarno, gradbeno podjetje, kombinat s proizvodnim obratom Mesoizdelki in druge obrate, ki so dajali iz leta v leto vsakdanji kruh vse večjemu številu prebivalcev občine. Veliko so si obetali tudi od razvoja turizma ob bližini sosednje Avstrije, s katero se je meja v tem obdobju vse bolj odpirala. V teh letih so se namreč opazno izboljšali odnosi med Slovenijo in Avstrijo in vse več Avstrijcev je pogledalo čez mejo, kako je v socializmu. Za razvoj turizma so poudarjali pomen geografske lege in naravne lepote. V letu 1960 je obiskalo 5000 turistov, naslednje leto že čez 7000. Veliko pa so si obetali tudi od novega hotela v Radgoni, ki naj bi ga dogradili v naslednjem letu. Na področju kmetijstva je bil v teh letih velik poudarek na kooperaciji kmetovalcev, da bi čim bolj izkoristili zemljo in mehanizacijo. V Vestniku je zapisano, da bilo leta 1964 zasejano 635 hektarjev pšenice v kooperaciji kmetovalcev z odborom za kooperacijo pri radgonskem kombinatu. Še leto pred tem so si belili glave, kako bi v občini dobro izkoristili en kombajn, v naslednjem letu pa je bila skrb, kako priskrbeti dovolj kombajnov. ože Fujs iz Veščice pri Murski Soboti je, kot je sam povedal, ezerme-šter, torej človek, ki se razu- me v veliko reči. Po osnovnem poklicu je (bil) sicer čevljar; kar dvajset let pa je delal kot ključavničar. Po upokojitvi je predvsem ljubiteljski vrtnar, ki je vzgojil ducat angelskih zvonov, pijanic, datur in kristavcev. Tiste, ki se ne razumete v rože, smo s tem nizanjem malo zavedli, saj ne gre za štiri vrste, ampak eno, ki pa ima toliko (ali pa še več) imen. Posadil je tudi limonovec, ki ga je za trud bogato nagradil z okrog 100 sadeži - limonami, katerih sok je nepogrešljiv za pripravo čaja. Jože, ki je mojster za vse, je sam izdel tudi manjši rastlinjak oz. steklenjak, v katerem so pozimi na toplem »shranjena« drevesa, ki bi sicer na hladnem umrla. Povedal je tudi, da je poročen in da imata z ženo Ireno hčerko Ireno, ki si je ustvarila družino v Ljubljani. - Š. S. Z 50 Z 19.30 11.00 11.00-13.00 11.00 -17.00 11.00-15.00 13.00 15.00 150? Starost starosti ama sem že v tistih letih, da bolj kot kdaj prej zaznavam okoli sebe ljudi, silno nezadovoljne s svojo starostjo. E J na starost, ki jo poveličujejo in ji pripisujejo vrednost, je mladost. Toži se jim po njej in grizejo se do obisti, jaz paji”1 ponudim nasvet. Recite si: za svoja leta ter po vsem, kar sem v življenju že doživel in naredil, zelo dobro izgledam. Nimam razloga, da bi se v svoji koži, pa čeprav gube lezejo nanjo, slabo počutil. Povem vam, da včasih ali za nekaj časa tudi zaleze, pa ne samo pri prijatelju, priznam, da tudi pri meni. Sprejemanje samega sebe v letih in koži, ki jo vsak ima, je tisti prvi korak k zbliževanju generacij. Le tako, da najprej cenimo, starost, ki jo živimo, bomo mogli spoznati vrednost vseh starosti ter postali dovzetni za resnico, da komaj vse tri generacije, stari starši, otroci in vnuki predstavljajo celoto. Način življenja nas je razmetal in odtujil. Vsaka od treh generacij živi v svojem kotu, vsak v svoji zlati kletki. Komaj se še poznajo med seboj; to vrzel pa si polnimo sšto-vilnimi predsodki, nezaupanj^ češ da z današnje mladine nikoi nič ne bo ali pa, stari ljudje so nam samo v breme in nimajo dni bi kaj več prispevati, čas je, dase zbližamo in spoznamo. Toda ^ ko? Še v nas živi zapoved, M? vezuje otroke: spoštuj očeta m mater. In če jo podpremo še z N' potkom za starše: ne počni st^1 zaradi katerih bi otroci zgubili jo ljubezen do tebe, potem nami pokazana prava pot. Ostane os le še, da hodimo po njej. Praznujemo mednarodno ■ -^Hude^ In dan, posvečen starun v-Naj nam bo dano, da bom0?3 rost doumeli kot dOločilni°0^ Ijenja vseh, ki tlačimo to M H, FOTO:JZ S® ji vestnik na INTERNETU: LATOGATOBAN A VESTNA Hodoš, 7. oktobra 1999 HODOŠ, 1999. OKTOBER 7-KE - javna redakcija VESTNIKA v občinski sejni sobi (a VESTNIK nyilvanos szerkesztosege a kozseg gyulesterme - urednik VESTNIKA vas posluša v županovi pisarni (a VESTNIK szerkesztoje meghallgatja Ondket a pogarmester irodajaban) - novinarji VESTNIKA na terenu v občini Hodoš (a VESTNIK ujsagiroi Hodoš kozseg teruleten) - priprava časopisa MALI HODOŠKI VESTNIK (a MALI HODOŠKI VESTNIK - KIS HODOSI VESTNIK cimu ujsag keszitese) - mladi fotografi na terenu (az ifju fenykepeszek a terepen) - okrogla miza HODOŠ 2001 (kerekasztal beszelgetes HODOŠ 2001- ben) - DRUŽABNO SREČANJE s krajani: tekmovanje VESTNIKOVE ženske ekipe proti moški ekipi v kmečkih opravilih in kulturni prog ol(Oci1 Sodelujejo: mešani pevski zbor KD Orszeg, citraf vrtca in podružnične osnovne šole Hodoš, folk10 skupina iz OŠ Prosenjakovci. r. K „či csafL. (TARSAS TALALKOZO a helybeliekkel: verseny a VES IN, ^^niirn1" HODOŠ ferfi csapata kozt paraszt munkak včgzeseben ® 0f£, Kozremukodnek: az ORSEG” muvelodesi egyesulet nšp1^11 citerasok, a hodosi ovodasok es iskolasok, a partosfalvi e« csoportja.) Predstavitev MALEGA HODOŠKEGA VESTNI^' (A MALI HODOŠKI VESTNIK - KIS HODOSI VESTNIK be KRAJANI HODOŠA IN VSI DRUGI, ^A VABLJENI NA VSE DOGODKE ČETRTKO’ VAŠEGA IN VESTNIKOVEGA DNEVA! MEGHIVJUK HODOŠ KOZSEG LAKOSAIT ES MINDAN^Vj AZ ONOK ES A VESTNIK NAP CSUTORTOKI ESEMENYE 30. september 1999 KMETIJSTVO Mresiranje semen ozimnih žit Vsaka občina po svoje j^iurskih občinah na različne načine spodbujajo kmetijstvo a^gano je napovedovati, kako bo potekala letošnja jesen-ska setev, vendar koetijci upajo, da se ne bodo ponovile težave, ki so bile prisotne ob lanski setvi. Zaradi slabega ki je oviralo tudi spravilo sladkorne pese in koruze, pjv-0Va'ciz ozimnimi žiti niso mogli zasejeti vseh načrtovanih pJS'n’ 2at° tudi ne preseneča, da so letos spomladi sladkorno !ia°.2asejali na večjih površinah. Za letošnjo jesensko setev je ^lzevse nared, ječmen je v glavnem posejan, v prvih dneh ok-nai bi se že začela tudi setev pšenice. Prodajalci so se ^^skimi pšenicami dobro založili, pri tem so v glavnem Jeva|i PriPoročen sortni izbor, medtem ko je potrebno po-2a nekatere sorte rži in tritikale predhodno naročilo. Puconci, Rogašovci, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana ^fnbendel0-Valc'labko sli®imo 1^$ naračun cen semenskih ^tkant'|ne^rat v'^e od cene ^inazat16 P^enice’ vendar jih da bodo navkljub ^80°fS^a^ kakovostno seme. Stokrat ar^V Za k'lo9ram se gi-^hostarh0606 semenske pšeni-^tskh Žit:vendar so v večini ' °bdin del sredstev iz ^t6siran3 Proračuna namenili za bnd S6rnenskega materiala ° Pr'd6l0valci prišli do 0^ah3 Serriena- Pa ne v vseh P°nekod semena fesjpa Ocl0 regresirali, višina re-16 °d občine od občine semenskih žitih bodo ostali tudi v občini Kuzma, kjer več pozornosti namenjajo izboljšavi kakovosti tal, za regresiranje zavarovalne premije so prispevali 20 odstotkov, za kmetijstvo pa letos v občini namenjajo 2 milijona tolarjev. Za 15 tolarjev pri kilogramu bodo ceneje prišli do semena pridelovalci ozimnih žit v puconski občini, ti pa so letos že bili deležni tudi regresa pri zavarovalni premiji, saj je občina k plačilu primaknila 30 odstotkov potrebnih sredstev. Brez regresa pri jesenski setvi bodo ostali pridelovalci rogašovske občine, saj v občinskem proračunu sredtev za ta namen niso predvideli, so pa pridelovalcem plačali 20 odstotkov zavarovalne premije ob zavarovanju posevkov pred točo. So pa veliko bolj radodarni v občini Šalovci, kjer kilogram semenskih žit regresirajo z 20 tolarji, pri zavarovanju posevkov so letos pokrili 20 odstotkov zavarovalne premije, za kmetijstvo pa namenjajo 10 milijonov tolarjev. Za regresiranje jesenske setve niso rezervirali sredstev v tišinski občini, so pa zato za setev ajde in nekaterih alternativnih poljščin primaknili 20 odstotkov sredstev. Polno ceno za semena ozimnih žit bodo morali plačati tudi kmetje tur-niške občine, katerim pa je občina plačala 20 odstotkov zavarovalne premije pri zavarovanju posevkov. Regresiranja semen ozimnih žit niso predvideli tudi v občini Velika Polana, kjer več pozornosti namenjajo uvajanju alternativnih pro- ^Cl’ Inkova, ^nik N, da i \ ^eltlncih so nam VPPfc namenjajo 10 lHA0111,za enako viši- VaHiisaLVobeh občinah ik\o, sai'h m krmnih zit ne ®°letos del sred- Čk Zava>Ud' Za zavar°vanje ^°bčiniDn^ s°vbel-ob^" 30 odstotkov, v feAtie D 1 Pa 20 odstotkov 'let°sZa Vorenšovski ^^'Znih J-?006 fo|arjev, se-06 b°d° re9resi’ QMn^krepov- Občina \i Dclstotkc»' let°s ze Primak-*o>ijiTr^ ^'Agre °bpin' D°brovnik Prel-’za regresiranje j Jde)e^ IJe Pa so primak-'•V krovci 15 t |Zlt delezni re' i arjev za kilo-'M^Za?6"1 ko bodov Ahai)ev Po kiie9res na m en i I i K^^u-Vobeh Zavarn Za9ot°vili tudi V''hoj>vob?mijiprimak-°bčin lnsk|b sred- ^nili i JnPa s° zavaro-■ °«a»po A, '"Snal"’*'01« tolarje« načine '^%'^ont^ pridelavo. ^^P^^enili S^v^šaiiza3?6 prem|Je bpini k u 20 °dstot- % Pa Za maj0 v pro' V ' nekaj iVPriSh Pa sn’ Pr'Zavar°-\>i20Pridel°val- l Ni.B° °dst°tkovk 1 ezre9resapri gramov v kmetijstvu. Tako so regresirali setev domače koruze, pri zavarovanju posevkov pa so iz občinskega proračuna pokrili tudi 20 odstotkov zavarovalne premije. Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer, Radenci Tudi v prleških občinah pri regresiranju semenskih žit niso poenoteni. V radgonski občini regresov ni, zavarovalno premijo so letos regresirali z 20 odstotki, v poljedelstvu dajejo poudarek apnenju, za kmetijstvo pa v občinskem proračunu namenjajo 15 milijonov tolarjev. Kar 25 tolarjev po kilogramu pšenice znaša regres v občini Križevci pri Ljutomeru, kjer pa letos niso regresirali zavarovalne premije, za kmetijstvo pa so namenili kar 11 milijonov tolarjev. Regresov za semena ozimnih žit nimajo v ljutomerski občini, so pa pridelovalcem letos plačali 20 odstotkov zavarovalne premije. Takšen delež zavarovalne premije so pridelovalcem letos pokrili tudi v radenski občini, kjer več pozornosti namenjajo izboljšanju kakovosti tal, saj regresirajo nakup apnenčeve moke, pokrivajo pa tudi polovico stroškov analiz zemlje. Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici, Veržej V novi občini Razkrižje jim sredstev zmanjkuje na vseh področjih, zato je za kmetijstvo na voljo le 1,3 milijona tolarjev. Prednost dajejo živinoreji, trajnim nasadom in zelenjadarstvu, za regresiranje semen ozimnih žit pa jim je zmanjkalo sredstev. Tudi pri Svetem Juriju ob Ščavnici jesenske setve ne bodo regresirali, za zavarovalne premije so letos že primaknili 20 odstotkov, za kmetijstvo pa imajo v občinskem proračunu na voljo 1,5 milijona tolarjev. 1,6 milijona tolarjev pa so za kmetijstvo letos namenili tudi v verženski občini, kjer semena ozimnih žit pridelovalcem ne bodo regresirali, so jim pa letos že plačali 20 odstotkov zavarovalne premije pri zavarovanju posevkov. I BABIČ, L KOVAČ ■ Lendava, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci Na občini v Lendavi so nam povedali, da v kmetijstvu sredstva občinskega proračuna namenjajo za tiste programe, ki so prednostni, to pa sta vinogradništvo in sadjarstvo. Semenskih žit tudi v prejšnjih letih niso regresirali in tudi letos za to niso namenili nobenih sredstev. So pa iz občinskega proračuna letos.že pokrili pridelovalcem kružnih žit 20 odstotkov zavarovalne premije. Regresa pa bodo deležni pridelovalci žit v moravsko-topliški občini, kjer bodo za kilogram semena primaknili 10 tolarjev, občina pa je pridelovalcem pokrila tudi 30 odstotkov zavarovalne premije pri zavarovanju posevkov. V mestni občini Murska Sobota semen ozimnih žit letos ne bodo regresirali, večji poudarek dajejo subvencioniranju obrestne mere v kmetijstvu, regresirali pa so setev strniščnih posevkov ter zavarovanje posevkov, saj je občina zavarovancem plačala 30 odstotkov zavarovalne premije. V proračunu mestne občine so letos za kmetijstvo namenili 10 milijonov tolarjev. Tudi pridelovalci ozimnih žit v odranski občini regresa za seme verjetno ne bodo dobili, saj sklepa o tem v ustreznem organu niso sprejeli, pridelovalcem so letos že regresirali zavarovalno premijo v višini 30 odstotkov, za kmetijstvo pa v občinskem proračunu namenjajo okoli 6 milijonov tolarjev. Odkup žit v Pomurju letine 1999 etos je pridelovalcem pšenice vreme zelo nagajalo, saj je bilo veliko padavin, in to ravno med žetvijo. Letošnja celotna sezona pridelave pšenica je bila »čudna«, kar se pozna pri pridelkih, ki so ponekod za polovico manjši oziroma nižji kot lansko leto, in tudi pri skupnem odkupu. Še posebno lepo se vidi, koliko pšenice v Pomurju je bilo odkupljene v prejšnjih letih in koliko v letošnjem letu. V lanskem letu smo imeli zelo visoke pridelke, kar pa na žalost za letos ne velja. V preglednici 2..so prikazane odkupljene količine pšenice v letih od 1995 do leta 1999, s tem da to niso zadnje številke, saj so nekateri kmetje pripeljali pšenico tudi v avgustu. Zadnja kolona v preglednici 2 pa je razlika v odkupljenih količinah leta 1999 in 1998. Vidimo, da na našem območju nismo dosegli niti 50 odstotkov lanskih odkupljenih količin. Kar se pa tiče kvalitetnih parametrov, lahko govorimo o dobri kakovosti pšenice. Niso to sicer uradni rezultati, se pa ne bodo veliko razlikovali. Tako v poskusih Kmetijske svetovalne službe kot tudi po teh podatkih lahko vidimo, da so števila padanja ustrezna, odstotki beljakovin so nižji kot lansko leto pa tudi hektolitrska teža je nižja. Zanimivo pa bo tudi, ko bomo imeli kompletne podatke, koliko je bilo zavrnjene pšenice, ki ni ustrezala kvaliteti, in koliko je bilo prevzete pšenice, ki je bila pod minimalnimi pogoji -pomeni, daje bila obračunana po 15 STI/kg. METKA BARBARIČ, univ. dipl. inž. kmet., KSS za Pomurje ■ Preglednica 1: Prevzem pšenice v Pomurju letine 1999 Odkupno mesto Teža bruto kg Odst, vlage HT kg/1001 Odst, prim. Odst, beljak. Število padanja Pod min. pogoji MLINOPEK 9.194.400 13,61 75,48 5,57 12,28 261 ni podatka ČRNCI 3.945.360 13,72 74,03 4,71 13,74 241 22.720 kg LIPOVCI 10.403.440 14,45 75,33 3,90 12,22 237 1.037.100 kg LJUTOMER 4.459.800 13,93 77,33 3,60 12,86 271 246.228 kg LENDAVA 4.469.900 ' 15,94 77,01 3,05 11,50 95 4.402.580 kg Skupno 32.472.900 14,33 75,83 4,16 12,52 Preglednica 2: Odkupljene bruto količine pšenice v letih 1995-1999 v Pomurju Odkupno mesto 1995 1996 1997 1998 1999 Razlika 98/99 MLINOPEK 12.057.995 12.228.205 12.939.455 18.468.280 9.194.400 49,78% LIPOVCI 24.015.110 23.903.975 20.790.030 19.803.830 10.403.440 52,53% LJUTOMER 4.646.070 3.948.690 4.537.890 8.603.849 4.459.800 51,83% APAČI 5.998.990 4.784.870 5.329.720 9.881.680 3.945.360 39,92% LENDAVA 0 0 „ 0 11.072.040 4.469.900 40,37% POMURJE SKUPAJ 46.718.165 44.865.740 43.597.095 67.829.679 32.472.900 47,87 % Cene semen ozimnih žit Semenska SKZ Klas KZ redarski dol pšenica Križevci pri Ljutomeru Cankova Ana 81,50 Marija 81,76 81,50 Žitarka 81,76 81,50 Demetra 81,50 Soissons 85,19 85,50 Justus 81,76 — Profit 85,19 85,50 Murka 90,00 — ■ Krona 81,76 85,50 Renan - 85,50 Semenski ječmen Plaisant 79,32 77,10 Rex 79,30 78,80 Gotic 90,00 — Astrid — 74,00 Tritikale Binova 107,67 — Semenska Semenarna pšenica Kalia Murska Sobota KZ Turnišče Ana 85,00 — Marija — 87,91 Žitarka 85,00 87,91 Soissons 85,00 87,91 Justus 85,00 87,91 Profit — 87,91 Murka 85,00 — Krona 85,00 — Lenta 85,00 87,91 Lara 85,00 87,91 Brutus 85,00 87,91 Renan - 87,91 Semenska rž Danko 100,00 97,42 Marder 110,00 — Semenski ječmen Plaisant — 83,16 Rex 85,00 — Gotic 85,00 — Astrid — 83,16 Tritikale Almo 100,00 — Opomba: KZ Turnišče nudi pri nakupu nad 500 kg semena žit količinski 3-5% popust Semenska KZ Radgona pšenica Gornja Radgona* KZ Dobrovnik Žitarka 80,33 84,80 Soissons 80,33 84,80 Brutus — 84,80 Justus 80,33 — Profit 84,51 — Krona 80,33 — Renan 80,33 — Semenski ječmen Plaisant 80,48 — Rex 80,48 — Alpha 80,48 ' —• Gotic 80,48 ,— Opomba: Cene veljajo do 15. 10. 1999. Semenska SKZ pšenica Murska Sobota SKZ Črenševci Ana 82,00 83,30 Marija 82,00 83,30 Žitarka 82,00 83,30 Demetra 82,00 — Soissons 82,00 83,30 Justus — 83,30 Profit 82,00 87,00 Srpanjka 82,00 — Krona 82,00 83,30 Lenta 82,00 83,30 Lara 82,00 — Renan 82,00 — Pinka 72,00 — Semenska rž Danko 91,00 — Semenski ječmen Plaisant 78,00 82,50 Rex 78,00 — Alpha 78,00 — Astrid — 82,50 Tritikale Almo 91,00 — IZ NAŠIH KRAJEV 30. september 1999, na kratko*na kratko*na kratko Ljutomer Na ljutomerskem Glavnem trgu so postavili nov klopotec. Tak in podobni klopotci pa sicer klopotajo tudi že na mnogih vinogradniških pobočjih in vrhovih ter oznanjajo bližajočo se trgatev in jesen. Rane sorte grozdja so sicer že začeli trgati. Vinogradniki pravijo, da bo letošnja kakovost vina morda slabša od lanske, kar bo posledica vremskih razmer. Držimo pesti, da ne bi bilo ravno tako. K izboljšanju lahko še nekaj prispeva lepo vreme. (J. Ma.) Krog Na gramoznici pri Krogu je bilo medoobčinsko tekmovanje gasilskih vodnoreševalnih enot. Vsaka ekipa je imela nalogo priveslati 500 metrov dolgo progo od enega do drugega obrežja in prepeljati tovor na cilj. Pomerilo se je sedem šestercev, sedem osmercev in osmerec športnih društev. Čeprav ni šlo za državno tekmovanje, so vse ekipe, ki so prišle iz občin Murska Sobota, Beltinci, Lendava in Ljutomer, pokazale veliko stopnjo izurjenosti in znanja, zato je vodja tekmovanja Štefan Ve-reš izjavil, daje uspelo. Najboljšim ekipam so podelili odličja. (J. Ž.) Maribor V hotelu Areh pod vznožjem Pohorja je bilo srečanje seniorjev, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s pisateljevanjem. Udeležilo se gaje okrog 100 piscev, ki so prisluhnili nasvetom pisatelja Marjana Pungartnika in Alen ki Glažarjevi, ki je predavala o poeziji. Druženje je bilo zares prijetno in seveda koristno za vse pisce. (J. Ka.) Melinci Na Muri med Melinci in Spodnjim Krapjem še vozi brod, ki ni le turistična znamenitost, ampak je nepogrešljiv kmetovalcem, ki imajo svoje posesti na drugi strani Mure. Brod vozi vsak dan med 7. in 19. uro, v zimskem času pa med 9. in 16. uro. Brodnika sta Franc Tkalec in Jožef Jerebic, ki opravljata delo v okviru javni del. Seveda ne le da upravljata (vozita) brod, ampak lepo skrbita tudi za okolico. (J. Ž.) Voličina V tem slovenskogoriškem kraju, kjer župnikuje priljubljeni g. Tonček Fras, obnavljajo zvonik farne cerkve sv. Ruperta. Denar za obnovo so zbrali farani, ki jih je sicer kar 2.200, dva milijona pa je primaknila lenarška občina. Predračunska vrednost del je pet milijonov tolarjev. (L. Kr.) Genterovci Pri Mesaličevih v Genterovcih so prikazali nekdanjo ročno mlatitev rženih snopov, ki so zrasli na njivi Franca Mesaliča. Gospodar in žena sta mlatce tudi pogostila s pereči, kruhom, namazanim z zaseko, in vinom. Ročno so izdelovali tudi ritovi-ne za prekrivanje strehe. Pa rž? Ljudje so se že preobjedli belega pšeničnega kruha, spet si želijo temnega rženega kruha; dobili ga bodo pri Mesaličevih. (J. Ž.) Družina Janka Harla se se greje z trdimi gorivi Justina Harl je živa priča, ki je kamen iz »rude« - kamnoloma vlačilazv^Jl o Harlovih v Oseku, smo se pripeljali čisto po naključju, ko smo povpraševali po nekdanjih kamnolomih, domačini rečejo »rudah«, v kate rih so v Oseku več stoletij lomili kamen, s katerim so gradili temelje zgradb in bližnje cerkve, med njimi tudi cerkev Sv. treh kraljev pri Benediktu. Kot je znano, je v Oseku več stoletij deloval eden redkih kamnolomov, kjer so kamen lomili pod zemljo. Izkoriščali so ga na način, kot to delajo pri kopanju premoga, kjer zavarujejo odkopane rove z lesenimi podporniki. O tem pričajo še ohranjeni rovi in udrtine na površju zemlje. Janka Harla smo srečali ob kupu nažaganih drv pri gospodarskem poslopju, ki je povezano s hišo, grajeno leta 1901. Kot nam je povedal, se pozimi vedno grejejo s trdimi gorivi. Povedal je, da seje rodil 1930. leta v Brengo-vi. Leta 1962 se je poročil z Justino, ki je po svojih starših podedovala 6 ha veliko posest. Žena je delala in gospodarila na posesti, sam pa je hodil v službo. Bil je zaposlen kot gradbenik pri Stavbarju, Konstruktorju in nazadnje v Centrovo-du v Lenartu, kjer je dočakal upokojitev. Čeprav v službi ni imel lahkega dela, je doma poprijel za vsako delo. Z ženo Justino sta vzgojila sedem pridnih otrok, ki so že vsi svojem kruhu. Naj povemo, da smo z obiskom pri Harlovih našli nekoga, ki se še živo spominja lomljenje kamna v znamenitem kamnolomu v Oseku. To je Jankova žena Justina, ki nam je o tem povedala: »To je bilo težaško delo. V »rudi« so delali samo moški. Jaz sem dobri dve leti z voli vlačila s poseb- .. ki: enooka. * no pripravo, ki smoji ten men iz kamnoloma. Kanin1 ^so tudi drobiž so mi naklada i111 kamen tudi razkladali *n ga jcanU’ »kubike«, kot so rekli skla 0 prodajo. Koliko so plačevali z: kamna, ne vem, ker je obraC gumama. Kamen so takrat lom čevi ,rudi’.« ^»mrER^* LUDVIK KRAMBt t. t Kolesa nekoliko drugače »Župnišče in giimlo sta zelo stara, zato so mnogi menili, da ju je treba podreti. Ker pa je objekt zgodovinska vrednost, je podiranje preprečil Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor. Ob njegovem pristanku smo se odločili za temeljito prenovo. Naredili smo nove strope iz polnil in namestili novo ostrešje. Nadaljevali bomo, ko bo kaj več denarja,« nam je povedal cerkveni ključar Ivan Merčnik. Zvedeli smo tudi, da bodo za obnovo dobili denar s prodajo gradbenih parcel. Na enak način so si pomagali tudi pri nekaterih drugih naložbah, razen za obnovo zvonika. Ključar je sicer menil, da bi v prihodnje morali kaj več prispevati župljani sami, »saj so objekti, ki jih obnavljamo, v korist in ponos vseh občanov«. - Foto: L. Kr. • g - Življenje Alojzije Jurkovič iz Župetinec pri Svetem Juriju ob Ščavnici je bilo težko, živeli na se razšla z možem, morala sama poskrbeti za življenje petih otrok. Dlje časa so z a|enkost Potem ko pa je spet prišla nazaj v domači kraj, se je posvetila tudi urejanju takih (bile) odprtine v predprostoru hlevov. Skupaj z necakinjimm možem Otom Arihom ga Vrha sta odprtino zakrila z deskami, vmes pa sta vstavila štiri kolesa od kmečkeg pajgevina mi sicer ni stekla (in prav je tako, drugače bi bila zadeva izmaličena), piha pa ne vec- ojstran'P ki da nabira (le kje se ne), toda redoljubna Alojzija večkrat vzame v roke brezovo me o ^snernali $ j, »omrežje«. Ženska iz Župetinec ne bo nič huda, če jo bodo po objavi te fotografi)6 ' Pot° kolesa vgrajujejo v ograje, zdaj pa dokazujemo, da je iz njih mogoče narediti tudi O O N Navade se spreminjajo. Nekoč bi bil smrtni greh, ko bi sveže slive dali zobat svinjam, kajti slive so osnovna surovina za žganje -slivovko. Iz sliv pa je mogoče narediti tudi kompot, marmelado pa na prostem ali v pečeh jih mogoče posušili za zimski priboljšek. Zdaj je žal (ponekod) drugače. Na Ženiku pri Svetem Juriju ob Ščavnici smo ogovorili, nato pa fotografirali tri člane s Helclove domačije: Silvo, Borisa in Terezijo. Ta je tudi povedala, da bodo nabrane slive, ki jih je pri njih letos kar veliko, kar pokrmili svinjam. Zaenkrat pa še ne vemo, ali so jih hotele iesti, saj so tudi živali že izbirčne. - Foto: L. Kr. n a kratk Domajinci Projekt gradnje vodovoda v tem kraju so prijavili na republiški natečaj glede demografsko ogroženih območij. Ker so se prijavili v zakonsko predpisanem roku, lahko pričakujejo v 10-kilometrskem obmejnem pasu 50-odstotno financiranje te pomembne naložbe. Gre za 220 metrov dolg odsek vodovodnega omrežja med Beznovci v pucon-ski občini in Domajinci, zato se dogovarjajo s sosednjo občino. M. J. Skakovci Vaška skupnost si že nekaj časa prizadeva, da bi tablo za označitev naselja, ki je nevar- ____ -festa^ napastzavo^^ na prvotno m st^ hitrosti na ,^ila „ sekupanal.1’ ,ohili»® et ra od min> u< nosi p. j' In nameravaj poljske P«« Za d?ie v^i^ Kraščih,kl ^3 Pr°j sev je že dokumenta J tem kraju P"P skušah stnikovP^^ virno cen . 30. september 1999 IZ NAŠIH KRAJEV Podobe življenja: Franc Pintarič iz Gornje Radgone 'Odvrtel osemnajst fcoč predstav Je S kinoprojektorjem fcPintaričse ie rodil H i eta V ^ratovc'h- V Elektroi.e Janjem radgonskem tiikarj VU se 'Zl|čil za elek-‘>8aln • e muje ve,iko P°’ v°jakih» sai se mu veliko urifi hprave 01 Popravljal vojaške 3^'n'se zaP0Slil v .°tserv‘ser raznih aku-Paratov in naprav. Naj-'et pa Je zbral kot •liljc n Ja- Rad priznava, da 'tlijo Rokovnem področju Si. ®agal Zvonko KJemen- C''je Prvi, ki je imel v teh fe 51956. leta črno-bel tele-prejemnik, kar je tudi C°arazvoj podjetja: izde-te'evizijskih ‘n sa' » aMen in elektronskega moj učitelj je bil ■E' elektronike Drago Ko-k ^di njemu se imam za-y?a sem po opravljeni de-za elektroniko v abral dovolj znanja :’tnc ]>■ zaposlitvi pa je ime rie konjiček - pre-4 'umov v radgonskem »V k K vPeIjal 1960. leta S^kar. Pomagal sem ^lSj Potem pa sem po- °st°jni kinooperater. % sta mi pomagala 'Ser^' Kampuš in mlad %lad anko Tušek. Ko sem prijatelji rekli: ab| &aj nimaš nič od a sem vztrajal. Tudi Nin a re družine. Izraču-39 letih odvr- X 7°°0 kinopredstav in filmov" Mladinski ekumenski pogovori Franc pa ni bil zgolj predvaja-lec filmov, ampak je kinoprojektor tudi popravljal in vzdrževal ter tako prihranil radgonskemu kupček denarja. Nekoč je tudi izdeloval radijske aparate, še vedno pa ve popraviti napako na slehernem televizijskem sprejemniku. L. KRAMBERGER I Franc Pintarič je odrvtel čez 18.000 kinopredstav in videl je čez 1.000 filmov. - Foto: L. Kr. V gostišču Anton v Cerkvenjaku so se je sešlo 60 potomcev rodbine Lasbaher (Lasbacher), ki izvira od Negove. Tokrat že šesto snidenje sta organizirala Ida Lasbaher iz Maribora in Gerhard Lassba-cher z Dunaja. Lasbaherji so prišli iz Slovenije, Avstrije, Nemčije in Švice. Izdali so celo svoje glasilo Lassbacher, v katerem je prikazan tudi rodovnik, ki sega 400 let nazaj. Najmlajši udeleženec je bil star pet let, najstarejši pa 80. - Foto: L. Kr. užbi za vse starosti« SKUPAJ PROTI © 080-1200 POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI na kratk I Cankova V novoustanovljenem odboru za komunalo in infrastrukturo so Štefan Flisar kot predsednik ter člani Mirko Grah, Štefan Vrbovški, Alojz Grah in Alojz Vučak. Za člane odbora za socialo, družino, zdravstvo in romska vprašanja pa so imenovani: Albin Kerec, predsednik, Dragica Jošar, Milan Baranja, Emilija Vogrinčič in Bernarda Železen. M. J. Vi ste luč sveta vi ste sol zemlje Mlade je nagovoril tudi senior Evangeličanske cerkve v R Sloveniji aznoterost prekmurske krajine, ki iz ravninskega dela prehaja v pestrost Goričkega, se gotovo odraža tudi v pluralizmu verovanja in sobivanja. Pravkar končano praznovanje okrogle obletnice priključitve Prekmurja k matici Sloveniji ne more mimo priznanja zaslug katoliških in evangeličanskih duhovnikov, ki so s pisano besedo in kulturnim delom med našimi predniki ohranili jezik in narodovo kulturo pokrajine med Muro in Rabo. To prizadevanje je odsev zgledne ekumenske zavzetosti in medsebojnega spoštovanja prekmurskega človeka. Tudi ekumenski pogovori mladih, ki jih vsako leto organizira zdaj ta, zdaj druga druga verska skupnost, imajo že tradicijo. Letošje srečanje mladih je gostila Župnija sv. Helene na Per-toči. Dopoldanska sv. maša, ki jo je daroval dr. Slavko Janežič iz Maribora (dolgoletni in neutrudni delavec za edinost na Slovenskem), je bila ubrana na ekumepizem - sodelovanje krščanskih verskih skupnosti. Popoldne pa je bila na župnijskem dvorišču okrogla miza pod geslom Vi ste luč svetza, vi ste sol zemlje. V pogovoru so sodelovali mladi predstavniki adventistične, binkoštne, evangeličanske in katoliške Cerkve. Iz lastnih izkušenj so razmišljali, kako živijo vero s pričevanjem; čeprav samo kakor lučke, da vznemirjajo ta svet, ki žal poleg napredka in znanja rojeva toliko teme in brezupa, ki ne prizanaša tudi naši prekmurski mladini. Srečanje in druženje, pa aplavz ... so mlade spodbudili, da vztrajajo in v smislu gesla srečanja postanejo luč in sol novega 'tisočletja. Mladi, ki so upanje vsake skupnosti, s svojimi navdihi in elanom (kljub razlikam med nami) so in bodo graditelji prihodnosti ter medsebojnega spoštovanja in sodelovanja. Spodbudne misli za naprej je vsem namenil tudi senior Evangeličanske cerkve Geza Erniša. Po pogovoru je bilo v cerkvi sklepno ekumensko bogoslužje, v katerem so z molitvijo in pesmijo sodelovali mladi. Srečanje pa so sklenili s pogostitvijo in v prijateljskem vzdušju. In nasvidenje spet prihodnje leto na novem mladinskem ekumenskem srečanju. DRAGO VOGRINČIČI Na cestnem odseku med Melinci in Gornjo Bistrico so začeli z navo-zom gramoza. Cestišče, ki bo skupno z bankinami široko šest metrov, nameravajo kmalu asfaltirati. Gre za 3,1 kilometra dolgo cesto, od tega 2,5 kilometra v beltinski občini, 0,6 kilometra pa v sosednji črenšovski občini. Predračunska vrednost naložbe je 65 milijonov tolarjev. Stroške naj bi si občani razdelili glede na dolžino cestnega odseka. Foto: M. JERŠE Vodovod v Gančanih ¥ DrUštv° upokojencev Bakovci ob 15. obletnici ustanovitve pripravilo srečanje članov, \ Va^ega doma. V kulturnem programu so nastop, e pevke plesna skup.na .n so- pozdravil predsednik sveta Krajevne skupnost. Bakovc. Stefan Veres. odbora DrušteV uPokojencX°muria [one ^vinec 5 V 'UŽnim Posameznikom. Dobili so jih Kristina Jančar za vede no de o v odboru .n "k"0 vodenje organizacije, Cilika Bratkovič za deset etno vestno delo v odboru .n > inp11/6 ba|inark v Jastn9o č|anstv0 pa so bi|i sprejeti trije zasluzm odbornik.: Jože Maucec, anc Benko. M .ifršf Na posnetek smo ujeli zasipavanje jarkov, v katerih je položen cevovod v kraju. Delavci beltinskega podjetja Gomboc so hiteli, da bi to naložbo, vredno 32 milijonov tolarjev, čimprej predali v uporabo vaščanom. Foto: M. JERŠE 16 REPORTAŽA 30. september 1999, Trije krogi ene družine .... ružina more živeti tri kroge. V prvem krogu (»to —J sem jaz«) so družinski člani to, kar so, brez lepotičenja. Drugi je »to smo mi«, ustvarjen med člani družine z medsebojnim delovanjem in iskanjem skupnih ciljev. Kraj bivanja družini daje tretji krog, ki pa ga ta z naravnanostjo »tu smo v sobivanju«, v skupnosti z ljudmi iz soseščine, dopolni in vtisne pečat kraju samemu. Gerenčerjevi iz Velike Polane živijo življenje družine v troedinosti treh krogov, svojo odprtost pa so potrdili s pripravljenostjo razgrniti svoj portret bralcu članka. Rojstvo otroka potrdi družino - oče Jože o hčerki Blanki Prvorojenstvo se najbolj pomni. Oče Jože s poudarkom: »Naša Blanka se je rojevala zelo dolgo, od jutra pa do poznega večera, rodila se je malo pred deseto. Petindvajsetega januarja šestinsedemdesetega leta.« Otrok se je rodil in zunaj je bil rahel sneg, oče pa je s prijatelji slavil. Blanka je bila živahen otrok. Še sedaj je v družinskem albumu fotografija, kako je očetu in stari mami, ki stajo pripeljala na cepljenje, ušla v rože pred zdravstvenim domom. Oče je hitro ugotovil hčerkino nadarjenost za petje in že v osnovni šoli jo je uvajal v vokalno petje, toda na pot glasbenega šolanja ni želela. »Pozneje pa nama je malo očitala, zakaj ni glasbeno izobražena. Pa sva ji rekla: .Spomni se, ko sva te skorajda silila.’« V srednji šoli je bila tiha, zato se je oče spraševal, kako ji bo v življenju, če bo bolj v ozadju. Sedaj je že pred diplomo druge stopnje na visoki ekonomski šoli, smer marketing, in tudi že priložnostno zaposlena; «... sedaj že malo bolj sili v ospredje, kar morda mora biti,« godi očetu. V njegovih očeh je Blanka po lastnostih bolj po njem kot po materi. Je dobra pevka v komornem pevskem zboru Glorija, kjer je tudi solistka. Drugorojeni v letu prvorojenke - mati Marija o sinu Damirju »Tudi Damirje privekal na svet pozimi, desetega decembra. Z Blanko sta rojena istega leta. Še vedno me marsikdo vpraša, ali se nisem zmotila.« Damirovo zgodnje otroštvo je zaznamovala mamina bolezen in njeno dolgotrajno zdravljenje. Prva leta svojega življenja je zato preživel pri stari mami v Veliki Polani, družina pa je imela stanovanje v bloku v Turnišču. »Včasih me je celo poklical za teto,« se tistih dni, ko so bili narazen, spominja Marija. Damirje bil drobižek, kot je še sedaj, drugače pa je bil priden in so ga otroci in učitelji imeli radi. »V petem razredu sem ga učila tudi jaz. Ničesar mi ne očita, medtem ko mi Blanka še vedno večkrat reče, da sem ji dala štiri za takšno znanje, za katero so drugi dobili pet. Nekaj časa je bila zato užaljena. Ne vem pa, ali je še danes.« Damir je srednjo šolo nadaljeval v Mariboru, sedaj pa je, prav tako v Mariboru, študent četrtega letnika elektrotehnike avtomatike. Ob petkih in sobotah ali ko ima priliko, rad skoči na igrišče. Ponudbo staršev, da bi postal glasbenik, je tudi on Od kukarce do zlejvanke v Odrancih • od kukarce Iz časov naših babic Na tekmovalnih igrah so se najbolje izkazale Radgončanke C e so znali odranski moški »oživeti trate« s petjem - o tem zanimivem dogodku smo pisali v prejšnji številki -, so se žene in dekleta prav tako izkazala z zanimivo etnološko prireditvijo, ki so jo poimenovali Od kukarce do zlejvanke. Na prireditvi, ki jo je organiziralo Društvo kmečkih žena Odranci, vodi ga Majda Hajdinjak, so obudili stari način trganja, ličkanja in luščenja koruze, prikazali so izdelavo izdelkov iz ličja (cekarji, predpražniki, košarice, omele idr.) in predstavili jedi iz koruzne moke. Bilo je nešteto koruznih dobrot, ki so jih ob koncu ponudili na pokušnjo tudi obiskovalcem. Razen tega so pripravili tudi delavnice za otroke in kultumo-zaba-vni program s tekmovalnimi igrami, na katerih so poleg domačink sodelovale še ekipe žena s Kapele, Gornje Radgone, Ižakovec in Števano-vec iz Porabja na Madžarskem. Tekmovale (igrale) so v hitrosti ličkanja zavrnil, potem pa se je naučil igranja bas kitare in nekaj časa igral v ansamblu. »Uživa v ribičiji, saj takrat pozabi na čas. Ob vodi najde svoj mir.« Sobota je dan za gorice in mamo -Damir o mami Mariji »Sobota je dan za gorice in midva z mamo sva največ skupaj prav v goricah.« Marija je učiteljica slovenskega jezika v osnovni šoli v Veliki Polani. Letos je praznovala ab-rahama in njej v čast so posadili slivo, pod njo pa dali listino z njenim kratkim življenjepisom. »Sicer ne vem, kdo bo kdaj to potem pogledal,« se sprašuje Damir. Rada poje in je članica komornega zbora Glorija, rada pa tudi rešuje križanke. »Tako kot jaz grem na ribičijo in pozabim na čas, tako se tudi ona usede in rešuje križanke ...«Je dobra kuharica, saj skuha odličen paprikaš in dostikrat ustreže sinovi izbirčnosti pri hrani; in tudi pri hiši največ postori. »Potem pa moramo vsi za njo, da ne bi izgledalo, da mi samo sedimo ...«je Damir govoril o mami. Nasplošno je dober ati - Blanka o očetu Jožetu »Včasih pa si skočiva v lase, kar je verjetno povsod tako,« je začela Najprej so na polju prikazali trganje koruze ter sekanje in zlaganje koruzinja, tako kot so to delali nekoč, ko še ni bilo strojev. in luščenja koruznih storžev z rokami in starimi pripomočki, nazadnje pa so se pomerile še v skladanju studenca iz koruznih storžev. Vse to je bilo dokaj zanimivo in zabavno, največ točk pa je osvojila ekipa žena iz Gornje Radgone pred Kapelo (I) in Odranci. Blanka. Že zgodnja leta jo je spravljal h klavirju in jo s petjem dostikrat izpostavljal pred razredom, dajo je potem bilo sram. Je učitelj glasbe in uspešno vodi pevski zbor Glorija. Pri petju je zelo strog, prepoveduje pa tudi pitje šumečih pijač. Domov prinese vsa razočaranja, ki jih doživi ob vodenju zbora, če na primer kdo ne pride na vajo ali nastop. »To ne dela prav, da potem mi to moramo prenašati.« V zgodnji mladosti je bil aktiven športnik, nogometaš, potem pa si je izbral umirjen hobi - čebelarjenje. »Pridobivamo kvaliteten med. Ko je prevzemal čebele od pokojnega dedka, nam je rekel: ,Nič se ne bojte. Jaz bom to delal, nekaj rojev bo, tako za hobi.’ Ampak sedaj moramo pri vsakem opravilu biti mi zraven, še posebej pri jemanju medu.« Oče Jože se je rodil avgusta leta enainpetdeset in je skrben, zaščitniški oče. Pogovarjajo se, ko sedijo ob čebelnjaku Jože: »Smo družina tradicionalnega značaja in vrednot. Radi smo doma in skupaj, predvsem ob sobotah in nedeljah. Sosedje bi nas morda opredelili za bolj tiho družino, kar pa ni res, saj se tudi znamo skregati. Vse naokrog imamo zelo dosti dobrih prijateljev, vabimo in smo vabljeni. Smo odprti, s tem da na- Župan odranske občine Ivan Markoja je v pozdravnem nagovoru dejal, da se počuti srečnega, ker imajo v občini tako iznajdljivo in delavno društvo, ter nesrečnega, ker si je prišlo ogledat zanimivo prireditev premalo domačinov. Res škoda! Besedilo in foto:JOŽE GRAJ ■ ših problemov in načrtov ne nosimo navzven.« Marija: »To, da sva bila z Jožetom od malega navajena skromnega življenja, sedaj prenašava v družino. Otrokom pa seveda ta način, kot ga imava midva, ne odgovarja več. Oni želijo nekaj več, ker je danes drugače, kot je bilo nekdaj. Ampak vsega se ne da imeti, še posebej ne sedaj, ko študirata. Marsikaj bi si še radi privoščili, ampak ne gre, saj štipendij nikoli nista imela. Navajeni smo skromnejšega življenja. Povezuje nas tudi glasba. Moja družina je bila že od nekdaj glasbeno naravnana, tako tudi Jožetova. Vsi tukaj že vedo, da je bil njegov pradedek in dedek muzikant. Smo tudi delovni. Pred leti smo obdelovali njive in pomagali gospodariti še staršem. Toda vse ni šlo.« Blanka: »Mislim, da smo precej navezani eden na drugega, ali bolj ati in mama na naju, čeprav sva že odrasla. Dosti si imamo povedati, največkrat kadar sedimo za mizo ali zunaj pri čebelnjaku. Naš ati ima celo ideje, kako bi nas vse zadržal na tej parceli, kako, bi si eden hišo nadzidal, drugi pa zgradil zraven,» da ne bi slučajno kateri pobegnil.« Damir: »Čeprav ati pravi, da smo tradicionalna, povprečna družina, pa vendar mislim, da smo družina, ki hodi v korak s časom.« Blanka je za mesto Kraj bivanja družini izbereta starša in ji s tem bolj ali manj določita tudi stil njenega življenja. Jasno je, da se v Veliki Polani ne da živeti tako, kot na primer v Ljubljani. Kraj bivanja je torej odločilen za družino. »Mestno življenje mi je bilo ves čas študija neprijetno. Motila me je naglica, srečevanje na ulici, ne da bi se pozdravili, četudi smo zadevali eden v drugega. Komaj sem čakala, da končam študij in grem spet domov. Vedno sem si želela živeti nekje na vasi. Sedaj smo tu, kjer vsi vse vemo in kar tudi ni vedno najbolje,« je govorila Marija. »Od vsega začetka sem vedel, da v mestu ne bi mogel živeti, pa čeprav je za glasbenika bivanje v mestu obetavnejše. Vedel sem, da se v velikem mestu ne bom mogel zlahka uveljaviti, čeprav so inšpektorji javno povedali, da če bi delal v Mariboru, bi bili tega veseli. Človeku pa je morda prirojeno, da se v svojem poklicu poskuša uveljaviti in doseči nekoliko širino,« smo razumeli Jožeta. Damirje že v srednji šoli živel na dveh krajih. »V Mariboru sem P®' ral, kar je ponujalo mesto, v e Polani pa kar je dajala vas. a tudi sedaj in zaenkrat mi to us r Polana je fajn, vendar pa tu z izobrazbo najbrž ne bom o šole, sem bila zadovoljna® kar mi je dajala Velika Poan sta nisem poznala. Ko pase! šla v Maribor, sem začela to, da bom ostala na vasi, mamo moti mestni vrvež, zelo ustreza. Zanimivojese J različne ljudi, tudi različni velikem mestu imaš u kupu, šole, trgovine, dališče ... in zdi se mi, osebno zadovoljiš," JePre|3 C Blanka. Gerenčerjev! Veliki Polam da’1 glasbeniB^^.1 Gerenčerjevi so P ustvarjaniu turnem in glasb^ poiani^ razpoznavni v Velik venidele Polana je P° niih 'n (e v doma0'., postala poznana n grenil U «»k ,ud,s . in tudi v tujini. se|ja,116 »To počnemo iz ve d materialnih razlog nas in naše delo spr J večina krajanov/ J v0 os »Sled za nami Pa\iodras^ tudi po naših učen^, |l in gredo v svet,« je P teljicaMarija-Do ja|eV njeni učeno ne.sP^, pem, saj je le popi8 dela«* in a„h8pWne d*sBjairf' Se nekaj je.kar ni|i,SW mer jih bodo lju J nekd3 učenci so P^.-ters^11 ve. »Delamo^ tranje želje in P drnimi^to Pred šestim.^ je Jože poda pres^ J predvsem zato, j tvilo.kijetakm 'p^^j vladalo v po^^ namenom, d sprei” rešil pred tem, da 9 skladišče. ^ndid^ Tudito.da e egalio na, je bila P^^šekje'11^ ”Morda .^lli šel tak domal ^0 spet kandidira, . beseda. Tekmovalna igra v luščenju z ročnim luščilcem, skoraj ne vidimo več. One so še dokaj vešče v izdelovanju cel gih izdelkov iz ličja. Kaj pa mladi? ..dru- carjev. Pre JETNIK, 3Q september 1999 KRONIKA Na mejnem prehodu Razkrižje se je dogajala sramota slovenske države Zgodilo seje Brez opravičila na sodišču g ■ - J^ 9r°zen vik in krik, kričalo se je vseprek stvari je težko razumeti. Na primer to, da greš iz |^J avenije v Slovenijo, recimo z Razkrižja na Razkrižje, pa . m°ra^ Pez meini prehod, kjer te obravnavajo, kot da bi Mih3 Nemogoče!? Pa je! Žal ob takšnih prilož- »|j6n tP°PU3Paj°tud' živci " ljudem, ki so hočeš nočeš izposta-du akstlemu režimu, ter uradnim osebam na mejnem preho-IC'?tom 'n carinikom, kadar ne znajo ali zmorejo gledati 12lvljenjsko. In pretekli četrtek smo lahko na sodišču v eru slišali skoraj neverjetne pripovedi prizadetih. Skrivali k' ie Povod za vlo-lehouZens^e ovadbe zoper 52-iz Razkrižja, ioJ9°dil 2< aPrila leta 1997, *iCo'N2e^ »Bc,ki i kanCy Novak iz Črenšo-tedajv službi na mej-Tegacj6 °du ^azkrižje - Banfi. ^ali 6 S° pr' Marijini hčerki po-i^p^0^30’ Kritina je bilazlo-H[o .n*ei doma- Potrebno jo je ^onepRepeliatiz enega nadru-1’ProsiljRaZkrižja' Za prevoz so 1^6 Zasebnega prevoznika laseje pamUna iz Strooje vasi. Le-^fei 31 Prot' Cmagerjevim po k' vod' čez mejni pre-!^iniiaZkr!Ziu' Ker je promet s ^stavil V°Z'''tam PrePovedan, se ^at n.a odstavnem pasu in šel Sil? lahko gre k Cmage-^l dalCa^9a Je brez Problemov Srn, 16' čez Približno pol ure, ^isti na'°z''' kritino, se je vra-V p°t'- Tedaj pa je carinica od Un za kritino. Šofer se ta Pravil nazai k Cmagerje-da mu niso dovolili faradi računa. ,Bla. - mi ^tesvinje!? ^dal ■njen mož Adolf sta se ^nin"1 b''0 j'ma ie jasno, da p^Dil J1 n^ov' hiši, saj kritine ( °nadva> ampak hčerka ^■Sed/1"907'9' Belec v LJut0" t riern a sta v avto in vsi trije s Ca° Se zape|iali na mejni naj bi ji P°vedala. %tirax ni’amPak da morajo K. Un za kritino, če želijo, Marija in Adolf Cmager pri delu na domačem gruntu. Imata kmetijo z nekaj manj kot 3 hektarji zemlje. Ukvarjata se z rejo svinj, vinogradništvom, pridelavo kumaric, paradižnika in drugih povrtnin. Vse je lepo obdelano. Po mnenju razkriškega župana bi si zaslužila državno odlikovanje, ker še vztrajata v takšnih razmerah na svoji kmetiji. (Foto: J. G.) da jih spusti dalje. Marija ji je dejala, da ne potrebuje nikakršnega računa, saj vozijo strešnike iz Slovenije v Slovenijo, z Razkrižja na Razkrižje. Carinica pa naj bi ji pokazala z roko in pojasnila, da od tam naprej ni Slovenija, ampak Hrvaška. Marijo je to zelo razjezilo in razkačilo. Obrnila se je proti možu in rekla: »Poglej, kaj mi delajo te svinje!« In carinica naj bi ji zabrusila: »Ti si svinja hrvaška, na Hrvaškem živiš, pa ukradeno robo voziš!« Ko je policaj, ki je medtem odšel v pisarno, zaslišal prepir, je pri šel ven in čez čas vrnil šoferju dokumente. Marija pa mu je dejala, naj kar odpelje naprej, ker delavci že čakajo. Tako je tudi storil. Po neprespani noči je Cmage-rjeva poklicala takratnega šefa mejne policije Flisarja in upravnika carine Horvata v Mursko Soboto ter jima povedala, kaj se je zgodilo. Onadva sta že vedela za primer. Odgovorila sta ji, naj se ne sekira in upravnik naj bi se ji celo opravičil za neljubi dogodek ter obljubil, da bo naredil red. Prav tako naj bi ji zatrdil, da za njih ni carine. Marija je vseeno morala na zatožno klop Marija je odstopila od namere, da bi tožila carinico, kazensko ovadbo zaradi razžalitve zoper njo pa je podala Nancy Novak. Predlog je po uradni dolžnosti prevzelo tožils tvo. Marija naj bi užalila carinico z naslednjmi besedami: »Kaj si misliš žaba nesramna, tega še nisem doživela!« Obtoženka je zanikala, da bi rekla prav to, in to carinici, ampak da je le svojemu možu dejala tisti stavek o svinjah. In ko je tudi sodnik Mitja Berce, ki je vodil postopek, dejal, da bi znorel, če bi moral s sodišča iti domov vsak dan skozi carino ter da nismo vsi enaki pred ustavo, je carinica predlagala, da odstopi od tožbe, če se ji Cmagerjeva opraviči. Marija pa je, kot da bi jo to užalilo, vprašala: »Kdo bi se moral opravičiti: jaz ali vi? Jaz nisem žalila ...« Postopek se je zato nadaljeval. Carinica je v svojem zagovoru na sodišču med drugim povedala, da je ravnala v skladu s predpisi, saj je šofer pripeljal blago na mejni prehod s hrvaške strani, zato je sklepala, da je hrvaškega porekla. Trdila je, da ni videla praznega tovornjaka, ko je peljal k Cmagerjevim in da ni rekla Mariji, češ »od tu naprej je Hrvaška«. Trditev carinice, da omenjenega dne ni peljal čez mejni prehod prazen tovornjak, je na zaslišanju ovrgel policaj Jože Plohl iz Lipe. Opisal je tudi prepir in dejal, da »je bil grozen vik in krik, kričalo se je vseprek«. Sicer pa je menil, da je carinica ravnala po njegovem mnenju v skladu s predpisi. S priznanjem, daje dovolil vožnjošoferju tovornjaka k Cmagerjevim, pa je svojo sodelavko nehote spravil v negotov položaj. Ali torej takrat ni bila dovolj budna pri svojem delu ali pa je namerno trdila, da ni videla tovornjaka, s čimer bi se dalo sklepati, da je morda pripeljal k Cmagerjevim nekje čez zeleno mejo (na črno). Konec brez opravičila in stiska rok Potem ko je pričal tudi Marijin mož Adolf (potrdil je vse njene navedbe), je sodnik poklical v sodno dvorano še Stanka Ivanušiča, župana Občine Razkrižje, ki je bil prav tako posredno vpleten v ta neljubi dogodek. Povedal je, daje prav tedaj, ko so pri Cmagerjevih nalagali strešno kritino, prišel k njim po določenem opravku kot nekdanji podžupan Občine Ljutomer. Ker pa so imeli Cmagerjevi delo, se je poslovil in dejal, da bo prišel kdaj drugič. Na mejnem prehodu je carinico prosil, naj poskušajo razumeti tamkajšnje ljudi in naj jim ne delajo po nepotrebnem težav, ampak naj bodo tolerantni in potrpežljivi. Kasneje, ko je zvedel, kaj se je zgodilo, si je celo očital, da ni še on kaj pripomogel k neljubemu dogodku. Dodal je še drugo zgodbo, in sicer o tem, kako ni upal k Cmagerjevim nekdanji predsednik komisije za mejo s Hrvaško Toš, ki se je najavil na obisk, potem pa se je ustavil pri tabli, na kateri piše državna meja in prosil njega, naj gre po Cmagerjeva. Eden izmed članov komisije je tedaj dejal: »Tu se danes dogaja sramota sle-venske države.« Nancy N. je ob vsem tem najbrž zaslutila, da s tožbo ne bo uspela, zato je predlagala umik, in to celo brez opravičila. S tem je bila zadeva končana, ne da bi si »nasprotnici« segli v roke. Na sodišču v Ljutomeru se sramota slovenske države na srečo ni ponovila. JOŽE GRAJ ■ Ljutomer: V smrt z lestve 54-letni Alojz Brunčič s Cvena je 26. septembra po lestvi sestopal (šel dol) s skednja. Med hojo pa mu je spodrsnilo in ... z glavo je udaril ob steno poslopja in se tako hudo poškodoval, da je na kraju samem umrl. Rakičan: Nesreča na Cvetkovi V sredo, 22. septembra, ob 12.50 se je zgodila prometna nesreča na Cvetkovi ulici v Rakičanu. Takole je bilo: 55-letni voznik kmetijskega traktorja Štefan N. iz Martjanec je nameraval obvoziti osebni avto, ne da bi se prepričal, če to lahko varno stori. V trenutku, ko je zapeljal na nasprotno stran vozišča, ga je namreč že prehiteval 27-letni avtomobilist Mojmir Z. iz Črenšovec. Posledice: traktorist je s priklopnikom trčil v desni del osebnega avta, pri čemer se je voznik avta hudo telesno poškodoval, gmotne škode na vozilih pa jeza 100.000 tolarjev. Mala Polana: Nesreča avtomobilista V torek, 28. septembra, ob 2.30 seje 22-letni David B. iz Do-kležovja peljal po lokalni cesti Mala Polana-Kapca in zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča zapeljal v obcestni jarek. Voznik in njegov sopotnik 21-letni Denis R. iz Gornje Radgone sta se poškodovala, na avtu pa je nastala manjša škoda. Plešivica: Ogenj na podstrešju 26. septembra ob 12.15 je izbruhnil požar na podstrešju stanovanjske hiše Janeza Jesenika v Plešivici (kraj ob vinski cesti Sve-tinje-Železne Dveri). Ogenj je zajel celotno poslopje, škode pa je za štiri milijone tolarjev. Vzrok šsa še ugotavljajo. ,n 080 1234 o« e* BREZPLAČEN KUC - VSAK DAN OO DO K" Indija v Lukavcih (2) K ■— ---•vv,.-, -HM Mec dvojček Razigran ______________ naše pisanje sinčka je želel Odkar sta zakonca Košič iz Lukavec izgubila sinčka Ivana, še posebej budno pazita na dvojčka Aleksandra, ki močno pogreša bratca. - Foto: J. Z. Tudi to se dogaja • tudi to se dogaja n j M iz9ubi|a?0 °biskali družino Košič v Lukavcih, ki je WCer n Ornai tr'letne9a sinčka Ivana. Kot smo si-v prejšnji številki, je zavedno zaspal S. L? fla J, uradno i™ An-Jk °Vedai ip .oliko dopolnimo naše pi-SaPtP J Sta s sorodnikom Gra- \S in L?rares nabiralagobe, in S°d5 pa: a’ da so užitne, sta vrgla L^bi ki*e rii6nHSla tudi strupena zelena porušili kaj k 3 Zel° Podobna sivkam. Kifej^Sga HUdeaa’ so gobe pripravili 17. ure zaužili. Č^^i, da: v°ička Ivan in Aleksan-li ^ri>- °kr°9 1 j6 S'nku lvanu Postalo na- S^0ie obaLf °Zdia' k'30 9a ‘am ta k r°ka in zeno Suzano b°z otrok 'n Zen' nar°čil, naj ga Orn kaj narobe, nato pa se je vrnil na Razkrižje, kjer je pomagal pri delu, pozneje pa je ostal še na večerji, tako da se je vrnil ob 23. uri. Ker ga žena ni nič poklicala (sami telefona nimajo), je sam poklical k sosedovim, a se ni nihče oglasil, ha kar je poklical svojo sestro, ki je obljubila, da bo šla pogledat, kar je tudi storila. Pozneje (po 19.30) mu je povedala, da je otrok padel s postelje, se jokal, a je zaspal. Ko se je Zvonko vrnil ob 23. uri z Razkrižja, so že spali vsi: žena in oba otroka. Nič hudega sluteč je legel, utrujen od dela, k počitku še on. V četrtek sta z ženo ugotovila, da ima Ivan drisko. Menila sta, da zaradi lekadola, ki sta mu ga dala. Sčasoma je ta prešla. V soboto se mali Ivan ni vedel bistveno drugače od svojega bratca Aleksandra in ob 22. uri ga je oče pred spanjem še pogledal. V nedeljo ob sedmi uri, ko ga je spet šel pogledat, je bil hladen in prepeljal ga je v zdravstveni dom, a je bil žal že mrtev. Zvonko Košič je ob našem obisku dejal, da se čuti krivega, ker sta s sorodnikom nabirala tudi gobe, za katere nista bila prepričana, da so užitne. Veliko sta jih vrgla vstran, a se je, kot vse kaže, »prikradla« tudi strupena zelena mušnica. Žalostno in pretresljivo je, dajo je zaužil nesrečni Ivan, ki je zaradi tega umrl, zaradi cesarje staršema seveda zelo hudo in sta vsa iz sebe, a nista sama, saj ju prihajajo bodrit sorodniki, sosedje in botrina. Tudi ob našem obisku jih je bilo nekaj. Zdaj so vsi upi usmerjeni k sinčku Aleksandru, ki so ga prejšnji četrtek pripeljali s Kliničnega centra Ljubljana povsem zdravega. Kupili so mu tudi igračko (telefon), a ga ta le ne zaposluje tako, da ne bi spraševal po bratcu. Starša mu pra vita, da »ajčka« v zemljici. ssi Z aradi anonimnega telefonskega klica, češ da bo v gor-njeradgonski občinski zgra- dbi vsak čas eksplodiralo eksplozivno sredstvo, so policisti in kriminalisti opravili pregled objekta, vendar eksploziva niso našli. Neznanec je preiskovalce nategnil. Ti pa ga bodo, ko ga bodo odkrili. V Gornji Radgoni so našli zapuščen osebni avto, za katerega so posumili, da ga je nekdo ukradel. Med poizvedovanjem so policisti zvedeli, da avto Fiat Uno, reg. številka MS 35 24V, ne pogreša nihče drug kot javni zavod Zdravstveni dom Lendava. Glede na to, da je bila sneta plastika na električnih kablih, logično sklepajo, da je nekdo s spajanjem kablov pognal motor in se pripeljal do Gornje Radgone. V noči na 26. september je nekdo v Gornji Radgoni protipravno vzel osebni avto VW Golf Cabriolet, reg. številka LB SRT 1, katerega lastnik je avstrijski državljan, in se odpeljal v neznano. V večernih urah istega dne so avto našli v nekem kraju na območju policijske uprave Nova Gorica in vozilo so metem že vrnili lastniku. Neznanec, ki je vlomil v prostore NK Beltinci, je ukradel več računalnikov, tiskalnik, računski stroj, telefaks, telefonski aparat in drugo opremo. Skupna škoda znaša okrog milijon tolarjev. V LB Pomurski banki v Murski Sobo ti so med štetjem denarja našli ponarejen bankovec za 100 mark. Ugotovili so, da je »prišel« v banko z bencinske črpalke. Iz prodajalne KZ Gornja Radgona v Stogovcih je vlomilec ukradel 18.000 tolarjev in motorno žago, tako da znaša skupna škoda 70.000 tolarjev. Iz Apač poročajo o vlomu v prodajalno Agro. Vlomilec je odnesel 180.000 tolarjev in tri motorne žage, zato znaša skupna škoda okrog 600.000 tolarjev. Vlomljeno je bilo tudi v apaški Euro-desegn, od koder je izginilo 5.000 tolarjev in GSM aparat, vreden 85.000 tolarjev. Podjetje Gozdarstvo Gornja Radgona je oškodovano za 10.000 tolarjev. Škodo je naredil neznanec, ki je s silo odprl zabojnik in stikal po omari; našel ni nič, povzročil pa je več poškodb na zabojniku. V Radmožan.cih so neznanci, domnevno ilegalci, odpeljali z dvorišča dva avta in ju potiskali 100 metrov, seveda v upanju, da bodo vžagli. Ker pa avta nista zalaufala, so ju pustili. Pa vendarle: škode, ki je nastala z nasilnim odpiranjem, je za 50.000 tolarjev. V Juršincih je nekdo vlomil v prostore KZ, a odnesel ni ničesar. Iz trgovine Mesnine, ki jo ima v Juršincih Ivan Č., pa je vlomilec sunil iz blagajne gotovino, bone Perutnine Ptuj in slipe Aktive ter lastnika oškodoval za 300.000 tolarjev. ŠSi 18 ŠPORT 30. september 1999, Razmišljanje Sabahudin Peljto - trener OK Pomurje Sobočani za sredino lestvice Tokrat brez zmage Osmo kolo prvenstva v prvi in drugi državni nogometni ligi prekmurskim ligašem ni prineslo pričakovanih rezulatov. Mura, Potrošnik, Črenšovci in Nafta so namreč iztržili skromne tri točke. Najbolj nezadovoljni so bili pri soboški Muri, saj so njihovi nogometaši v Fazanariji z novincem Dravogradom osvojili le točko, čeprav so že imeli tri v žepu. Sobočani so sicer tekmo dobro začeli, saj je Vogrinčič že na samem začetku dosegel vodeči zadetek, tik pred polčasom pa je Ristič povečal vodstvo. Pričakovati je bilo, da bodo nogometaši Mure znali obdržati prednost iz prvega polčasa, kar pa se ni zgodilo. V drugem polčasu so popustili, pobudo na igrišču so prevzeli ambiciozni gostje iz Dravograda ter nevarneje ogrožali vratarja Nemca. Njihova prizadevanja niso bila zaman, saj je Goga najprej znižal vodstvo, v sodniškem podaljšku pa je rezultat izenačil. Tako je Mura na zadnjih dveh tekmah s Korotanom in Dravogradom v podaljških izgubila štiri dragocene točke. Vzroke za slabo igro na zadnjih treh tekmah bodo morali pri Muri analizirati in tudi ustrezno ukrepati, saj so bili gledalci po tekmi v Fazanariji zelo nezadovoljni. Nogometaši Potrošnika iz Belti-nec so gostovali v Velenju pri Rudarju ter z najminimalnejšim rezultatom in golom Graniča na začetku tekme ostali praznih rok. Beltinčani so sicer imeli tudi svoje priložnosti, ki pa jih Adjei in Bedo nista izkoristila. V moštvu Potrošnika tokrat ni bilo poškodovanih Popesca in Vorobjo-va, Halilovič pa ni pravočasno dobil ustreznih dokumentov za registrirajo. V moštvu Potrošnika pa se je v drugem polčasu pojavil Simon Baranja, ki pa najbrž ni dovolj pripravljen za tekmovanje, saj doslej ni treniral. V nedeljo na tekmi s Korotanom, kjer računajo na prvo zmago, naj bi Beltinčani nastopili v popolni postavi. Oba prekmurska drugoligaša sta igrala neodločeno. Črenšovci so gostili moštvo Zagorja in po vodstvu gostov v prvem polčasu so v drugem polčasu zaigrali boljše in z golom Hartmana rezultat izenačili ter s trenerjem Nikolo Škrbičem osvojili prvo točko na domačem igrišču. Škoda je, da Črenšovci v prvem polčasu niso igrali tako dobro kot v drugem, ko so si ustvarili številne lepe priložnosti, ki pa jih žal niso izkoristili, sicer bi si zaslužili vse tri točke. V moštvu Črenšovec pa se je poznala tudi odsotnost poškodovanega Pucka in kaznovega Krapca. Nafta iz Lendave, ki je ostala brez trenerja, je v Izoli igrala z novincem Avtoplusom Korte in iztržila točko. Po vodstvu domačinov je v drugem polčasu rezultat izenačil Tompa. Novi trener Nafte je postal Milan Koblencer, ki bo moštvo že vodil na nedeljski tekmi z Jadranom Čepičem. V sedmem kolu prvenstva v tretji državni nogometni ligi vzhod so Renkovci zabeležili novo zmago. Tokrat so prepričljivo premagali novinca Hotizo in tako povečali vodstvo na šest točk. Prepričljivo zmago so dosegli tudi nogometaši Kobilja, ki so premagali Kemo iz Puconec. Odranci so gostovali na Kuzmi, kjer so osvojili tri točke in edini zmagali na gostovanju. Z minimalnima rezultatoma pa so zmagali Bakovci nad Turniščem in Čarda nad Goričanko Big Fun iz Rogašovec. Lesoplast iz Križevec je na gostovanju v Veliki Polani osvojil le točko. Z neodločenim rezultatom se je končala tudi tekma med Bratonci in Beltransom iz Veržeja. Zanimivo je, da ima po sedmem kolu kar pet moštev enako število točk, kar pomeni, da bo tekmovanje zelo zanimivo. Še vedno pa sta brez zmage Tromejnik Slovenica iz Kuzme in Turnišče. V soboto se začne prvenstvo v prvi državni moški odbojkarski ligi, kjer tekmuje ekipa Pomurja iz Mur- Hokej na travi - Panonski pokal Slovenija na Madžarskem brez točke V Zanki na Madžarskem je bilo mednarodno tekmovanje v hokeju na travi za 7. Panonski pokal. Sodelovale so štiri reprezentance, med njimi tudi Slovenija. Slovensko reprezentanco, ki jo je vodil predsednik Milan Regvat, selektor je bil Vitomir Fujs, njegov pomočnik pa Jože Črnko, so sestavljali naslednji igralci: Janko Kulič, Alojz Smodiš, Zoran Zrim, Matej Časar, Boštjan Puhan, Gregor Forjan, Robi Mesarič, Boštjan Obal, Franc Maučec, Martin Kulič, Boštjan Stanko, Tadej Zelko, Aleš Županek, Boštjan Po-štrak, Dejan Kuzma, Aleš Kuzmič. Slovenija, ki je imela najmlajšo reprezentanco, igrali pa so tudi na travnatih igriščih, česar naši niso vajeni, je izgubila z Madžarsko z O : 2, s Hrvaško z 1 : 3 in s Slovaško z 2 : 5. Vrstni red: 1. Hrvaška 9, 2. Anton Buzeti - trener RK Pomurka Krog - Bakovci Uvrstitev okrog sredine V soboto se začenja prvenstvo v državni moški 1. B-ligi, kjer kot novinec sodeluje ekipa Pomurke Krog - Bakovci. Za tekmovanje v višjem rangu so se vestno pripravljali, zato kljub nekaterim težavam 1.SNL Rezultati - 8. kolo Tabor Elan 8 6 1 8 6 1 1 1 20:3 19 18:7 19 Bakovci Goričanka 7 4 1 7 2 3 2 2 10:5 8:5 13 9 Mura: Dravograd 2 2 - Koper 8 5 2 1 23:7 17 Kema 7 2 3 2 9:11 9 Rudar: Potrošnik 1 0 Šmartno 8 5 1 2 18:13 16 Polana 7 2 3 2 7:12 9 Maribor: Publikum 2 : 1 Triglav 8 5 0 3 14:7 15 Beltrans 7 1 4 2 12:10 7 Primorje : Olimpija 6 : 0 Železničar 8 4 2 2 9:5 14 Bratonci 7 1 3 3 8:14 6 Domžale Gorica 0 2 Aluminij 8 4 1 3 12:8 13 Hotiza 7 1 1 5 6:19 4 Korotan : Pohorje 4 :O Šentjur 8 3 3 2 9:8 12 Tromejnik 7 0 3 4 8:15 3 Maribor 8 8 0 0 29:7 24 Zagorje 8 3 2 3 12:10 11 Turnišče 7 0 0 7 3:19 0 Rudar 8 5 1 2 15:10 16 Jadran 8 3 2 3 7:10 11 Primorje Olimpija 8 3 3 8 4 0 2 4 17:12 18:15 12 12 Drava Rogoza 8 2 2 8 2 2 4 4 10:11 6:11 8 8 1.MNLMS Gorica 8 4 4 2 13:11 12 Črenšovci 8 1 3 4 6:22 6 Rezulati - 6. kolo c Dravograd 8 3 3 2 10:11 12 Nafta 8 1 2 5 6:16 5 Serdica: Pušča 6 0 Mura 8 3 2 3 11:9 11 Avtoplas 8 0 3 5 3:18 3 Rakičan Prosenjakovc 2 : 0 Korotan 8 1 5 2 15:14 8 1. Gorica 8 0 1 7 5:22 1 Ljutomer : Apače 1 : 3 Publikum Domžale 8 1 5 8 2 2 2 4 9:11 8:18 8 8 3. SNL vzhod Hodoš : Tišina 1 : Ižakovci: Grad 1 : 3 0 Potrošnik 8 0 4 4 3:13 4 Rezultati - 7. kolo Cankova : Lipa 1 : 1 16:6 Pohorje 8 0 2 6 4:21 2 Bakovci : Turnišče 1 : 0 Apače 6 4 2 0 14 Kobilje : Kema 3:0 Rakičan 6 4 2 0 13:6 14 2. SNL Polana : Lesoplast 2 : 2 Serdica 6 4 1 1 23:6 13 Rezultati - 8. kolo Čarda : Goričanka 1 : 0 Lipa 6 4 1 1 16:8 13 Črenšovci : Zagorje 1 : 1 Tromejnik : Odranci 1 : 3 Tišina 6 3 3 0 21.13 12 Avtoplus : Nafta 1 : 1 Renkovci: Hotiza 3 0 Ižakovci 6 3 1 2 10:8 10 Rogoza : Tabor 1 : 3 Bratonci : Beltrans 3 : 3 Grad 6 3 0 3 11:5 9 Šentjur: Železničar 1 : 0 Renkovci 7 6 1 0 13:3 19 Cankova 6 1 2 3 14:11 5 Drava : Koper 1 : 4 Čarda 7 4 1 2 14:6 13 Pušča 6 1 1 4 9:17 4 Jadran : Aluminij 2 : Odranci 7 4 1 2 14:6 13 Hodoš 6 1 1 4 7:22 4 I. Gorica : Šmartno 1 : 3 Lesoplast 7 3 4 0 16:9 13 Ljutomer 6 1 0 5 9:24 3 -r- _• —F . i—i z-i . n 7 O A n n-7 17 Drnccnial/nvfi A 0 0 K 4-97 n Mali nogomet - PL Rezultati - 4. kolo Triglav : Kupšinci 3 : 4 Mpfpnr • Tronnvci 2 : 3 ske Sobote. Sobočani so se kljub finančnim težavam za novo tekmovalno sezono vestno pripravljali, doživeli pa so nekatere igralske spremembe. Sicer pa smo se pogovarjali več o tem in željah v novi tekmovalni sezoni s trenerjem Sa-bahudinom Peljtom. Ste zadovoljni s pripravami za novo tekmovalno sezono? »Za novo tekmovalno sezono smo se dobro pripravlili, saj smo trenirali tudi dvakrat dnevno. Program priprav smo kljub težavam v celoti uresničili. Odigrali smo tudi nekaj prijateljskih tekem, s katerimi sem bi zadovoljen.« Izgubili ste nekaj kvalitetnih igralcev. Kako jih boste nado- Madžarska 6, 3. Slovaška 3 in 4. Slovenija O točk. Na naslednjem turnirju, ki bo na Slovaškem, naj bi sodelovale tudi ženske reprezentance vseh štirih držav, pobuda pa je tudi, da bi na moškem turnirju sodelovali tudi reprezenatnci Jugoslavije in Romunije. (FM) Nepričakovan poraz Triglava V drugem kolu članskega prvenstva v hokeju na travi je pripravila presečenje ljubljanska Svoboda, ki je v Predanovcih premagala domači Triglav s 3 : 2 (2 : 2). Strelci: Bratec, Kaluža in Jug za Svobodo ter Puhan in Obal za Triglav. Lek iz Lipovec pa je premagal ekipo Moravske Toplice Soboto s 4 : O (O : 0). Strelci: Maučec 2, Kavaš in G. Forjan. Po dveh nepopolnih kolih vodi uspehi ne bi smeli izostati. Več o novi tekmovalni sezoni smo se pogovarjali s trenerjem Antonom Bu-zetijem. - S pripavami ste začeli zelo zgodaj, v začetku avgusta. Kako ste z njimi zadovoljni? »Kondicijski del priprav smo opravili na igrišču v Krogu. Zadnji teden avgusta smo se preselili v telovadnico soboške tretje osnovne šole. Skupinske priprave pa smo opravili od 16. do 19. septembra v Monoštru na Madžarskem. Zaradi slabe udeležbe na treningih nismo mogli v celoti uresničiti programa.« - Ali ste moštvo za tekmovanje v višjem rangu okrepili? »V glavnem bodo nastopali lanskoletni igralci: Simon Husar, Boštjan Ritonja, Leon Hegeduš, Matjaž Zanjkovič, Aleš Vereš, Simon Buzeti, Simon Sedonja, Andi Sa- mestili? »Res je, klub so zapustili trije kvalitetni igralci: Asim Demirovič, Aleks Berdon in Samo Bačvič, ki so odšli k ravenskemu Fužinarju. Vrnil se je Sašo Topovšek, ki nekaj časa ni igral, iz Ljutomera pa je prišel Štefan Marič. V moštvu pa želimo uveljaviti mlada in zelo talentirana reprezentanta Grega Horvata in Andreja Tota.« Kaj pa pričakujete od tekmovanja? »Tokrat so naše ambicije skromnejše. Želimo si uvrstitev od četrtega do osmega mesta, torej v sredini lestvice. V kolikor ne bo finančnih težav, mislim, da bi te želje lahko uresničili.« (FM) Lek pred Triglavom in Svobodo, vsi imajo po 3 točke, Moravske Toplice Sobota pa so še brez točke. V drugem kolu mladinske lige v hokeju na travi pa so igrali: Moravske Toplice (d): Murska Sobota 0 : 5, Moravske Toplice : Lek 4 : 0, Triglav : Svoboda 1 : 2 in Triglav (d): Svoboda 2 : 0. Vodi Svoboda s 7 točkami pred Triglavom (d), ki imajo 6 točk. Sledijo: Murska Sobota, Moravske Toplice in Triglav po 3, Lek 1 in Moravske Toplice (d) brez točke. (FM) Košarka V prijateljski mednarodni tekmi je ekipa Miarte Lindau iz Lendave premagala drugo ekipo Vajde iz Čakovca z 79 : 72. Strelci: Neuvirt 15, Zrna in Gašperič po 14. (FH) pač, Leon Sapač, Dušan Koiman-ko, Aleš Kolmanko, Darko Buzeti, Borut Vereš in Boštjan Hanc. Klub je zapustil dolgoletni član Darko Okreša. Novi igralci pa so: Denis Roškar, Tomaž Sečko, Peter Škra-ban in Tomaž Merica. Za slednja dva še ne morem trditi, da sta zaradi indiferentnosti okrepitev. Pretirane resnosti pa tudi ni videti pri štirih lanskoletnih igralcih. Sicer pa imamo težave pri delu zaradi šolskih obveznosti in službe.« - Kaj lahko pričakujete od nove tekmovalne sezone? »Pričakujemo uvrstitev nekje v sredini lestvice. Moja želja in želja nekaterih igralcev je, da bi pomurskemu rokometu z domačimi igralci vrnili ugled in primemo mesto v slovenskem prostoru, kot gaje nekoč že imel.« (FM) Mura: Dravograd 2:2 Murska Sobota - Mestni stadion v Fazaneriji, gledalcev 1.200. Sod* Čeferin (Kranj). Strelci: 1 : 0 Vogrinčič (3), 2 : 0 Ristič (41), 2:1 ’ 2 : 2 Goga (90). Mura: Nemec, Ošlaj, Cifer, Gabor (Baranja), Pima’ Dvoršak, Vogrinčič, Mesarič, Dominko, Ristič (Fras). Rudar: Potrošnik 1:0 Velenje - Igrišče ob jezeru, gledalcev 600. Sodnik: Kos (Prevalje). ST* 1 : 0 Granič (8). Potrošnik: Kuzma, Novak, Ulen, Tratnjek, Ernisa, Pevnik (Baranja), Cener, Kokaš, Bedo (Širec), Kendič (Utroša). Druga državna nogometna liga Črenšovci: Zagorje 1:1 Črenšovci - Igrišče Črenšovec, gledalcev 200. Sodnik: Vivod (Doic ■ ca: 0 :1 Baš (45), 1 :1 Hartman (84). Črenšovci: Karoli, Pintarič, a B. Horvat, Vori, Plej, Kustec, Gruškovnjak, D. Horvat (D. Horvat), Kuzma (Tratnjek). Avtoplus: Nafta 1 :1 Izola - Mestni stadion, gledalcev 300. Sodnik: Brence (Maribor). Peršič (13), 1 :1 Tompa (71). Nafta: Magdič, Hozjan, Gyurkač( ° Drvarič, L. Horvath, Gabor, Baša (J. Horvath), Horvat, Zver, Sker renčer. Tretja državna nogometna liga Čarda : Goričanka Big Fun 1:0 Martjanci - Igrišče Čarde, gledalcev 150. Sodnik: Koren (Renkovo^ lec: 1 : 0 Kerec(19). Čarda: Fekonja, Čarni, Meničaninjakm^^ Cigut, Vogrinčič, Horvat, Kerec, Titan, Smor (Matuš). Goričanka Nemec, Buček, Gider, F. Vogrinčič, Ficko, Gumilar, Šuša(Raisar’ nar, Kren, Poredoš, Turza (Kolar). Kobilje: Kerna 3:0 Kobilje - Igrišče Kobilja, gledalcev 300. Sodnik: Tompa (Turnišče)■ 1 : 0 Ritoper (57), 2 : 0 Trajber (67), 3 : 0 Trajber (73). KohiU®: per, S. Bukovec, Muler, J, Bukovec, Nemet, Laci, Danč (Pren $ (Kocet), Trajber (Gregorec), Radikovič. Kema: Kamnik, Kuplen, Maček, Sočič, B. Banfi, Rakar, Kuhar (Vlaj), Bočkorec (Gombosi, Kutoš. Polana : Lesoplast 2:2 Velika Polana - Igrišče Polane, gledalcev 250. Sodnik: Klinc 0:1 Kerčmar (23), 0:2 Kutoš (49), 1:2 Imre (52), 2:2 Klujber (6W-R. Žižek, D. Žižek, Biro, Laki, Z. Hozjan, Imre, K. Hozjan, Baranj Klujber (Horvat, Zver), Kerčmar (Pal). Lesoplast: Basarič, Cahu Ulen (Zakoč), Cor, Čerpnjak, Tibola, Kerčmar, Oršoš, Kutoš, a Tromejnik Slovenica : Odranci 1:3 Kuzma - Igrišče Tromejnika Slovenice, gledalcev 120. (MS). Strelci: 1 : 0 Šalamun (3), 1 : 1 Kavaš (8), 1 : 2 Kerčmar ( Virag (69). Tromejnik Slovenica: Škrbič, Bence, Zrim, Šalama ’ p |# Hajdinjak, Šinko (Štrtak), J. Horvat, B. Horvat, Cener (Zrim), vat). Odranci: Marič, Kerčmar (Zakojč), S. Virag, Berendijaš, Sil. Hozjan, D. Virag, Marinič (Vegič), Gostan, Pozderec, Kavas- Bratonci: Beltrans 3 : 3 ;s# Bratonci - Igrišče Bratonec, gledalcev 100. Sodnik: Plošnik (pa ci: 0:1 Modlic (15), 1:1 Panker (17), 2:1 M. Horvat (30), 2-^ (37), 2:3 Sunčič (69), 3:3 Antolin (85). Bratonci: Bagaroš, Kre> " Gjbrek, D. Horvat, Zlatar, Forjan, Duh, M. Horvat, Tkalec (Ma p^Ko/ Panker. Beltrans: Balažič (Kosi), Hanžekovič, Modlic (Mb Osterc, Fras (Kavaš), B. Osterc, Cmrečnjak, Puhar, Sunčic, Bakovci: Turnišče 1 : 0 g# Bakovci - Igrišče Bakovec, gledalcev 50. Sodnik: Karmel 1 : 0 Verban (22). Bakovci: Gergorič, Holcman, Kološa, Donša (Ulen), Petrovič (Titan), Fajdiga, Benko, Verban, ^e^ertik),™ Dominko, Lutar, Prendl, Mujdrica, Pucko, Ternar, Haubar Vegič (Fekonja), Starčevič, Zver. Renkovci: Hotiza 3:0 lič(^) Renkovci - Igrišče Renkovec, gledalcev 250. Sodnik: M1 $ Strelci: 1 : 0 Kocet (17), 2 : 0 S. Bojnec (48-11 m), 3 Renkovci: A. Lebar, Trček (Horvat), Kerman, Graber(Sin Bojnec, Litrop, R. Bojnec, A. Ritlop, Kocet, S. Lebar, D. R1 Petkovič (Oletič), Albin Lackovič, Jakšič, Farkaš, Antolin. Kerek (Gy6rkeš), Robert Lackovič, Ritlop (Cigan), Hozjan-. g:: 1 Prosečka vas :ijček 1 Černelavci: G- M^’ Bulls : Videm 4 . q0 JuniorSNV: F|afJ % 4 3 15:8 Liga Triglav Lendava Rezultati - 5. kolo Nedelica.: Panonija 0 : 3 Lakoš : Bistrica 1 : 5 Čentiba : Petišovci 7 : 4 Kupšinci Videm 4 A 0 Olimpija: Dobrovnik 1 : 2 4 A A 0 Bistrica 5 3 1 1 16:6 10 Junior SNV 4 4 A 9 1 Panonija 5 2 3 0 11:7 9 Bulls 4 L Z . 0 1 Čentiba 5 3 0 2 15:12 9 Prosečka vas 4 n Nedelica 5 3 0 2 10:10 9 Ivanci 4 1 2 Dobrovnik 5 2 1 2 9:10 7 Flamingo 1 Lakoš 5' 2 1 2 7:10 7 G. Metuljček 11 Olimpija 5 1 1 3 8:9 4 Tropovci 4 1 0 Petišovci 5 0 1 4 2. MNL Lendava Rezulatti - 5. kolo Kapca : Žitkovci 2 : 1 Nafta vet. : Dolina 2 : 1 Graničar : Mostje 5 : 2 8:20 1 Černelavci Meteor Triglav 2. MNL Rezulatti Slatina: N JI; 4 O1 fk^ lako^J:': Nafta vet. 5 4 0 1 9:5 12 Bogojina: Doklej 2: Žitkovci 5 3 0 2 10:6 9 Gančani: Graničar 5 2 1 2 12:8 7 Rotunda: ša« 5 0 , Kapca 5 1 3 1 11:11 6 Roma 6 a2 1 c. 4 Mostje 5 1 1 3 9:14 4 Dokležovje b Z 7 R 3 4 , Dolina 5 1 1 3 6:13 4 Gančani 6 m; 0 0 9:9 I?-'? Slatina Bogojina Šalovci Makoter Rotunda 6 6 6 6 I2 12 d 10 > 30. september 1999 ŠPORT Košarka ženska Creativ štartala z zmago ^ošu6?ko!u Po/enstva v držav-ativ v Mu Je Rdenska - Cre-Hrastv S°boti gostila ekipO 68:33) e 'n zma9ala 8 78 : 66 $če|i „. Ost'telji so tekmo slabo ^doL-809°stje povedli z 12 : ^poe.C'n'.Pa prv' koš dosegli %ni tih mirtah 'are. V na-^iše, v z P’a 80 domačini zaigrali Maj j,acetku drugega polčasa Brazilki' 'n Povedli za deset e- Čeprav je gostom us- pelo dvakrat izenačiti, so si gostitelji v končnici priigrali zasluženo zmago. Junak srečanja je bil Oček, ki je bil daleč najboljši strelec. Strelci: Oček 27, Meško 12, Karlo 12, Besedič 10, Ulaga 8, Bratkovič 4, Želj 3, Nidrl 2. (FM) Visok poraz Pomurja Skiny V drugem kolu prvenstva v prvi slovenski košarkarski ligi za ženske Ke9«jan|e ^age Radenske Ini m . Jem 80 začeli v drugi Z%eta ke9|^ški ''SL kjer WKadenska in Nafta. V pr-Mala Atenska doma pre-5060) °stanj s 5 : 3 (5087 : so zmagali: Šeb-'tekJ ^arc 859 in Emeršič so še: Kučan 853, Drvarič 841 in Steržaj 834 podrtih kegljev. Nafta iz Lendave pa je gostovala v Trbovljah in izgubila z drugim moštvom Rudarja s 5 : 3 (5285:5153). Za Nafto so zmagali: Radakovič 905, Peric 891, Matko 855; tekmovali so še: Matjašič -Felšo 817, Horvat 857 in Žalik 828 podrtih kegljev. (RD, MŽ) °d tod in tam iii^sL' V 2aiaegerszegu (Miint m so gostovali nogo- MNZ Murska So-? 2 nonPri)ate|t3kib tekmah po-Oi °nčaiA 6canie nogometašev O-e s°bm sk-ln ^navs. Med tre- GabortkazaSobočane ?pXv9DOniet7 v Prvem krogu ie m drzavn' ligi malega kr°qn h ' Copot’ Kurnik>-lige v UiNga|!, Mizarstvo Širo-% ^i Da « ^arc° Pol° z 11 : Vs° P^agaii Oplot- Mi01 ^rniri,,a Zenskem °dboj-J ^enartu i® med Mm Oni6r. v e 0Vaia tudi ekipa 30 '\?lnTabor magale Kemiplas Maribora- vfina- Ma^^ski t l 'V povratni Po- VHr^sGio.jNŠ) XX Lesc' /A^m letal-M^ihteke^iebilaza- b Mi im Zas®del t uba Damjan hMl^Zad -re^e mest°. v % v d Si. s Prvenstvo L r J9®1 ie zagotovil BjSe eP;ezentanci. if^C^^vto^^^bilebor- So^kem ke9Ua-6 Pobote. Zlasti so se izkazale članice, ki so z 287 podrtimi keglji zasedle drugo mesto. Člani pa so podrli 316 kegljev in zasedli sedmo mesto. (TK) Namizni tenis - Na četrtem memorialu Urha Straška na Ruju je sodelovalo 80 igralcev iz Hrvaške in Slovenije. Med osmimi Pomurci je Radgončan Xi Jia v kitajskem finalu izgubil dvoboj in zasedel drugo mesto. Tretje mesto sta si razdelila Kovač (Kerna) in Horvat (MTS). Med osmerico sta se uvrstila Unger in Rihtarič. (M. U.) Badminton - Na prvem članskem C turnirju, ki je bil v Ljubljani, so med 38 tekmovalci sodelovali tudi člani Mladosti iz Lendave. Najuspešnejši je bil Pešehonov, ki je kljub poškodbi zasedel šesto mesto in se uvrstil na B turnir. Žalik in Skledar sta pristala med 9. m 12. mestom, Pal pa je bil sedemnajsti V Mariboru je bil turnir mladih igralcev (do 13 let). Izkazal seje Lendavčan Iztok Utroša, saj je zmagal pri dečkih, Kezeleje bil šesti. Pri dekletih je Gjurkačeva zasedla osmo mesto. (F. Bobovec) Judo - Mladi judoist Lendave Rene Žunič (do 50 kg) bo v oktobru nastopil v slovenski kadetski reprezentanci na odprtem prvenstvu Strasbourga v Franciji. Z ekipo pa bo tudi lendavski trener Ivan Breznik. (F. B.) Košarka v tretiem krogu slovenskega košarkarskega pokala je ekipa Radenske Cmativa v Trbovljah premagala Rudarja z visokim rezultatom 90 : 65 (53 : 3^ Strelci za Radensko Creativ: Besedič 26, Oček 22, Karlo 16, Meško izr Hlača8 Niderl 2, Balažič 2. v nadalievanju prvenstva v 1. SKL za pionirje je ekipa Creativa Sobote visoko premagala Rogaško z 99 : 47. Strelci: Horvat 24, Brinar 21, Voroš W Fuis 16 Korošak 11, Muhič 5, Mandič 2 in Kerec 2. (DF) so Sobočanke gostovale v Ljubljani pri mladi ekipi Ježice in doživele visok poraz 83 : 51 (43 : 23). Ljubljančanke so presenetile z dobro, hitro in učinkovito igro in bodo marsikomu nevarne nasprotnice. Strelke: Svetina 20, Ori 13, Horvat 8, Ghšič 5, Huzjak 4, Pušenjak 1. (FM) Speedway Lekše četrti, Koren osmi V Petišovcih pri Lendavi je bila pred okrog 1000 gledalci zadnja, finalna dirka v speedwayu za državno prvenstvo posameznikov, ki jo je organiziral Speedway team klub Lendava. . Po pričakovanju je zmagal Lju- Pokalni nogomet Mura v četrtfinalu z Olimpijo Odigrane so bile tekme osmine finala za pokal Nogometne zveze Slovenije, kjer so sodelovale štiri pomurske ekipe: Mura iz Murske Sobote, Beltrans iz Veržeja, Od- Karate V Vojniku je bil 7. spominski karate turnir Zdravka Pavlije in Petra Paveliča. Med 180 karateisti iz Slovenije so sodelovali tudi člani KK Murska Sobota in dosegli lep uspeh. V katah je pri ml. mladinkah zmagala Tina Mlinarič, pri članicah je bila Mateja Recek druga, pri ml. deklicah Natalija Voroš četrta, pri st. deklicah Nina Meolic četrta in Blanka Hegdduš peta in pri ml. dečkih je Jure Banfi peti. V borbah je bil pri st. dečkih Goran Trajbar (50 kg) četrti, Robert Žekš pa peti. (IT) Na mednarodnem odprtem prvenstvu Budimpešte so med 228 tekmovalci 8 državnih reprezentanc nastopili v slovenski reprezentanci tudi člani KK Civitasa iz Murske Sobote. Lep uspeh je zopet dosegel Matej Škandali, saj je med kadeti v absolutni kategoriji zasedeel prvo mesto. Robert Sočič je bil osmi. Med mladinkami v borbah je Nuša Ladinek (60 kg) zasedla tretje, Nina Gabor (nad 60 kg) četrto, med mladinci (do 78 kg) pa Dejan Zečevič osmo mesto. Ekipno je bila Slovenija, v kateri je nastopila Gaberjeva, druga. (D. Škandali) Slovenija teče za zdravje Priznanje OSZ Moravske Toplice V Moravskih Toplicah je bila sklepna prireditev Slovenija teče za zdravje, ki jo je organizirala Občinska športna zveza Moravske Toplice. Pred prireditvijo je generalni sekretar Olimpijskega komiteja -Združenja športnih zvez Slovenije Tone Jagodic izročil posebno priznanje Občinski športni zvezi Moravske Toplice za odlično organizacijo tekaških prireditev. Na zaključni prireditvi Slovenija teče za zdravje v Moravskih Toplicah je sodelovalo 320 tekačev in 23 pohodnikov iz celotne Slovenije. V teku na 4 km je bil pri moških najhitrejši Bojan Brus iz Že-povec pred Slavkom Kumekom iz Gornje Radgone, med ženskami pa je prva pritekla na cilj Sonja Roman s Hodoša pred Lucijo Cvetko iz Murske Sobote. V teku na 11 km sta bila pri moških najhitrejša Milan Kotnik in Geza Grabar (Tešanovci), pri ženskah pa Darja Kokalj iz Lukovice pred Polonco Horvat iz Murske Sobote. (Feri Maučec, Jure Zauneker) bljančan Matej Ferjan, ki si je pred zadnjo dirko zagotovil naslov državnega prvaka. Od Lendavčanov se je najbolje izkazal Gerhard Lekše, ki je s 14 točkami zasedel peto mesto. Jožef Koren je bil s 13 točkami ranči in Črenšovci. V četrtfinale se je uvrstila le Mura, ki je v Mariboru 'po podaljških premagala drugoliga-ša Železničarja s 3 : 2 (2 : 2, 1 : 1). Strelci: Pima, Cipot in Dominko. Korotan iz Prevalj je v Veržeju premagal tretjeligaša Beltrans z 8 : 0, drugoligaš Elan pa v Novem mestu tretjeligaša Odrance z 2 : 0. Že prej pa je Maribor izločil drugoliga-ša Črenšovce. Izžrebani so bili pari četrtfinala. Najzanimivejše bo vsekakor srečanje med Muro in Olimpijo. Prva tekma bo 13. oktobra v Murski Soboti, druga pa 20. oktobra v Ljubljani. Ostali pari: Publikum : Maribor, Gorica : Elan in Primorje: Korotan. (FM) Tenis Andreja Klepač in Radenci DP V nedeljo se je končalo 8. državno člansko prvenstvo za posameznike in posameznice ter dvojice, ki je ves teden potekalo v teniškem centru v Radencih. V odsotnosti nekaterih najboljših je pri moških zmagal Marko Tkalec (Branik, Maribor), ki je v finalu ugnal Blaža Trupeja (Slovan, Ljubljana s 6 :1,6 : 4 in 6 : 3 ter postal državni prvak. Pri ženskah je naslov državne prvakinje pripadel Urški Jurič (ŽTK Maribor), ki pa finalnega obračuna ni odigrala, saj se njena tekmica Nives Čulum ni pojavila na igrišču. Lep uspeh je dosegla domačina, 13-letna Andreja Klepač, saj je skupaj z Mariborčanko Nives Čulum postala državna prvakinja v ženskih dvojicah. Raden-čani so organizacijo državnega prvenstva odlično izpeljali, za kar so prejeli številna priznanja. Namizni tenis Zmage Radgone V drugem krogu prvenstva v prvi državni moški namiznoteniški ligi je Radgona na Ptuju prepričljivo premagala Petovio. Edino partijo je izgubil Benkovič z mladim Janžekovičem. Igralci Moravskih Toplic so po slabi igri doma gladko izgubili z državnim prvakom Maxi Olimpijo, saj so dobili le tri nize. Zlasti sta tokrat razočarala Unger in Horvat. Petovia : Radgona 1 : 6 (Janžekovič : Rihtarič 0 : 2, G. Zafošnik : Xi Jia 0 : 2, M. Zafošnik: Solar 0 : 2, G. Zafošnik: Rihtarič 1 : 2, Janžekovič : Benkovič 2 : 1, M. Zafošnik: Xi Jia 0 : 2, Janžekovič - Piljak: Rihtarič : Xi Jia 0 : 2); Moravske Toplice Sobota : Maxi Olimpija 0: 6 ( Horvat: Lasan 1 : 2, Unger: Reflak 0 : 2, Kocuvan : Tokič 0 : 2, Unger: Lasan 1 : 2, Horvat: Tokič 0 : 2, Kocuvan : Reflak 1 : 2). M. U. Lahki zmagi Kerne V drugem krogu prvenstva v drugi državni moški namiznoteniški ligi je Kerna iz Puconec na gostovanju v Ljubljani dosegla dve lahki zmagi. Druga ekipa Moravskih Toplic Sobote pa je dosegla polovičen uspeh. Maxi Olimpija II: Kerna Puconci 2 : 6 (Kovač 3, Benko, Sapač, Kovač -Benko); Partizan Zalog : Kerna Puconci 2 : 6 (Benko 3, Kovač 2, Kovač - Benko); Partizan Zalog : MT Sobota 11 6 : 4 (Koščak 2, Puhan, Koščak - Puhan); Maxi Olimpija II: MT Sobota 114:6 (Koščak 3, Puhan, Horvat, Koščak - Puhan). M. U. Atletski pokal Osnovne šole Pomurja V Murski Soboti je bilo tekmovanje osnovnih šol Pomurja za atletski pokal. Tekmovanja so se udeležili učenci in učenke iz šestih osnovnih šol. Zmagovalci v posameznih disciplinah so bili: učenci -60 m: Vuzem (OŠ I MS) 7.90; 300 m: Mataj (OŠ I MS) 44,06; 1000 m: Brinar (OŠ II MS) 3:00,84; višina: Kolarič (Črenšo- trinajsti, Kristjan Flac pa z 1 točko dvanajsti. Po končanem letošnjem državnem prvenstvu je Lekše s 77 točkami osvojil četrto, Koren s 55 točkami osmo, Kares Lechky s 50 točkami deveto in Flac z 12,5 točke dvanajsto mesto. (FM) Sah Radenska - Pomgrad DP V Kranju so odigrali preostala kola v državni mladinski šahovski ligi. Šahisti Radenske -Pomgrada iz M. Sobote (Miha Gomboc, Aleš Lazar, Mitja Kovač, Denis Gjuran in Boštjan Hočevar) so premagali ekipo Milana Vidmarja iz Ljubljane s 3 :1 (zmagali so Gomboc, Lazar in Gjuran), s Triglavom iz Krškega so igrali 2 : 2 (remizirali so Gomboc, Lazar, . Kovač, Gjuran), neodločeno 2 : 2 (zmagal Gjuran, remizirala Gomboc in Hočevar) pa so igrali tudi z Novo Gorico. V končni razvrstitvi je Radenska - Pomgrad iz Murske Sobote z 12 (19) točkami zasedla prvo mesto in postala državni prvak. (FM) Med prvenstvom so v Radencih dekleta do 14 let odigrala play off za naslov državnega ekipnega prvaka. Največji uspeh je dosegla ekipa Ra-denec (Klepač, Fekonja, Virgili), saj je premagala Ljubljano s 3 : 1 in igrala z Branikom iz Maribora 2:2, zasedla prvo mesto pred Branikom in Ljubljano ter postala državni prvak. (Feri Maučec, foto: JZ) vci) 155; daljina: Bertalanič (OŠ MS) 512; krogla: Šlihtuber (Petrovci) 10,12; žogica: Hozjan (Črenšovci) 59.89; štafeta 4 x100 m: OŠ I Murska Sobota 51.49. Ekipno je zmagala OŠ I Murska Sobota s 14462 pred OŠ Beltinci 14063 in OŠ Črenšovci 13502 točk. Učenke - 60 m: Jakopec (Radenci) 8.85; 300 m: Korčulanin (OŠ III MS) 45.90; 1000 m: Cvetko (OŠ III MS) 3:10,36; višina: Grnjak (Križevci) 151; daljina: Liber (Križevci) 434; krogla: Glavač (Beltinci) 9.40; žogica: Vaupotič (Črenšovci) 45.30; štafeta 4 x 100 m: OŠ Murska Sobota 57.52. Ekipno je zmagala OŠ III MS s 13477 pred OŠ Beltinci 13149 in OŠ Križevci 11794 točk. Srednje šole Pomurja V Murski Soboti je bilo tudi tekmovanje srednjih šol za atletski pokal. Sodelovalo je sedem srednjih šol. Zmagovalci v posameznih disciplinah: dijaki - 100 m: Budna (Gim. Ljut.) 11.79; 400 m: Pelci (SŠGT Radenci) 51.67; 1000 m: Banfi (SSTŠ MS), 2000 m: Zver (SSTŠ MS) 6:37,07; daljina: Le-har(Gim. MS) 599; višina: Lazič (SSTŠ MS) 190; krogla: Lenarčič (Gim. MS) 12.38; štafeta 4 x 100 m: SETUAŠ MS 47.31. Ekipno je zmagala SSTŠ Murska Sobota s 7724 pred SŠGT Radenci 7455 in SETUAŠ Murska Sobota 7420 točk. Dijakinje - 100 m: Ružič (Gim. Ljut.) 13.02; 400 m: Perša (Gim. MS) 1:04,97; 1000 m: Horvat (Gim. MS) 3:05,67; daljina: Hom (Gim. Ljut.) 518; višina: Foti-vec (SETUAŠ MS) 140; krogla: Svetina (Gim. MS) 10.45; štafeta 4 x 100 m : Gimnazija Ljutomer 55.49. Ekipno je zmagala SETUAŠ Murska Sobota 7452 pred Gimnazijo Ljutomer 6910 in Gimnazijo Murska Sobota 6863 točk. (KG) 20 MULARIJA 30. septembra 1999, Varna povezava INFOS Kljub temu, da je do letošnja osrednja slovenske prireditve v računalni-štvu in informatiki še slab mesec, so organizatorji že objavili prve informacije o Infosu 99. Prireditev bo potekala med 25. in 29.oktobrom v prostorih Cankarjevega doma in bo zadnja v sklopu triletnega projekta s skupnim geslom Vrata v novo tisočletje. Predstavilo se bo 135 razstavljalcev ter okoli 300 zastopnikov tujih podjetij. Osrednji del Infosa 99 bo tako kot v preteklih letih seminarski del, ki bo razdeljen na več barvnih linij, novost pa bo Infos poslovno stičišče, ki je namenjeno srečevanju poslovnih partnerjev. Letošnji seminarski del Infosa 99 nosi geslo Usmerjeni v poslovnost. Razdeljen bo na pet barvnih linij, in sicer na rdečo, ki je namenjena managementu podjetij in končnim porabnikom, rumeno, ki je namenjena vodjem informacijskih centrov, projektnim načrtovalcem informacijskih sistemov ter skrbnikom delovanja informacijske tehnologije in sistemov. Modra linija je namenjena za varnost omrežij in podatkov ter usmeritev pri nabavi opreme ter za računalniško prepoznavanje, zelena pa vsem uporabnikom ter skrbnikom elektronskega povezovanja v podjetjih. Izobraževalna oziroma vijolična linja se bo letos ukvarjala z razvojem, načrtovanjem in izvedbo računalniškega izobraževanja po stopnjah. Razen v okviru naštetih barvnih linj bodo tudi letos za osnove računalniškega opismenjevanja poskrbeli v okviru kongresa Ro. Velika sprejemna dvorana bo letos gostila infosovo Poslovno stičišče, ki bo omogočalo vzpostavljanje poslovnih stikov med partnerji, povpraševalcem pa omogočilo najti izdelovalca proizvoda ali razvijalca programske opreme. V Interaktivnem multimedijskem središču bodo obiskovalci in raz-stavljalci spremljali celotno dogajanje na Infosu prek programa, ki ga bodo posebej za tiskane in elektronske medije pripravljali TV Pika, M’Taj/Ljubljanske novice, Infomediji in časnik Dnevnik. Za tehnični “on line” vseh informacij bodo skrbeli TSE, EON, Siol in Telekom Slovenije. Otvoritveni dogodek bo zasnovan kot soočenje pogledov o zaostajanju pri uvajanju informatizacije in elektronskega poslovanja tako v notranjem poslovanju državne uprave in paradržavnih institucij, kot tudi pri vseh gospodarskih subjektih. Na pogovor so povabljeni vsi prestavniki slovenskih političnih, upravnih in gospodarskih organizacij, na drugi strani pa predstavniki tržnikov in uporabnikov. Dan zlatih knjig http://dotsi.inetis.com DotSi je priročen programček, ki vas bo nevsiljivo obveščal o novicah in novostih v virih, na katere se boste naročili. Trenutno lahko izbirate med viri: STA, BBC, CNN, najugodnejši podjetniški tečaji tujih valut, novosti portala Eon.si in Projektor z novicami iz sveta filma. http://www.vicinities.com/slovenia s ovema Dcbrodoih na stran, •ov/v..7!c1nlU us»-krompir in koruzo. Ob tem so se lepo zabavali, krave Pa g0 jjh drugi travnik in se tam pasle dalje. Ko so opazili, da kraV nl’oC| ted^n-■* Bali so se, kaj se je zgodilo. Na srečo so jih našli. Mama Je . bolj pazila na svoje krave. ANDREJA TURNER, 5- Mama, mi daš denar? Grem v službo. ^IK, 30, septembra 1999 NA SCENI W znova odpira vrata Podelitev nagrad »štirk« Beograjčanov Bukvar Bukvar B«9endarni klub K4 v Kersnikovi v Ljubljani bo «... ’ °Ktobra znova odprl z nnV n°V'11' Klubski sezoni sloganom »K4 ZA boin t’ n°V° graf'ono podo-BKi" obm'otvoritvenirni do' 22. uri s slavnostno otvoritvijo, v soboto s koncertom beograjske skupine Bukvar Bukvar in v nedeljo z »drag queen« šo-vom Transformacija Roberta Bantiča iz Zagreba. OSEBI lio«99 ob 22°° 1999/2000 .X'. ja izpoved tebi To n,Zg9dba. To vn ^am SVo ■ . spomini- Spomini, kijih nosi življenje in moje srce. da sem i° ^°’ kerie bolečina Pobuda in neznosna. Čutim in se dan^Ublla nekoga’ ki mi je bil zelo blizu. ^oQk° ^očno^ najdejo prostor v tvojem srcu. Želim, da bi ^bo,e,o tebe'1' "',a raniena tis,° no^in bidisama želim vedeti, kako ^ajpo^g^6 nafnenjene le tebi. VeŠ niše ve^no s‘- N' vse r lepoti, pravijo, a ti si imel vse. n'sem tl"! Ze,ela 'zgubitipameti in razuma, a si tako zelo dru-izbire. Kaj1 Pa jih ^mag°valcev, !e čas je, ki ujame ljudi pod svoje okrilje in S« ^dai j'za vedno. se pre^ le. tabo občudujem ? ^Stedov najdejo najine oči, da bi lahko skrila, kar se je po-^s°lJu k SVe,a’ ki bi °J-Sem abčutek’ da lebdim nekje v zraku, daleč 9k °je srcejv / omejevali...le jaz in ti...kot breztežnostni prostor v rda Prav, ^oc"j odprto. Naj ti v trenutku slabosti in nemoči povem, . /c usoda tako odločila, morda nikoli ne bi bil srečen. \ 9 svOja ? 0 ,ne je vse skupaj prizadelo in uničilo. Sama sem 1 Tjs. Ja znam in moram nositi posledice. Človek sem. Gre- 9j'h ni Ogovarjala. Hotela sem, da bi naše! nekaj lepih \ '^obitno ' ^em lska^a Preveč? Kaj se je zgodilo s teboj? Kje si ^eto p^lla? Večkr>b°' k‘Sem J0 nosl,a v Sebi ,olik° baSa' Sem reS VSe ifl pr^^njem ^T- zbudim sredi noči in nekaj minut strmim v temo. h eperlfn Prost ^"'a' ^<>benega dihanja. Nato počasi premaknem t^ali ti kot nek,,:zrawn sebe. Nič. Samo sanjala sem. Sanjala sem, 'n Po^ Povedm mlrn° ‘n oddajaš v prostor toploto svojega telesa, sp'' ^Jn svoje d“ da Xem se včasih, ko. me je vrglo iz sna, stisnila k hre neopa^0'^ v 5,iku s tvojo prisotnostjo. Toda ti tega še čutil dn ^'rn ^enenje , Zn° Ne^nost, ki sem jo čutila takrat, je sedaj le skeleč ^da bi laij^('n' daljnim, izgubljenim. esenco tvojega bitja in jo shranila v dragoceni ’ 'j° odprta vsakič, ko bi si zaželela človeške topline Na slavnostni otvoritvi bodo na ogled videozapisi lanskoletnih dogodkov v klubu avtorjev KlonArt. Nosilni dogodek večera bo podelitev nagrad ŠTIRK - za najbolj odmevne dogodke v sezoni 98/99. Nagrade so bile uvedene ob 10-letnici kluba preteklo sezono. Skulptura nagrade je delo arhitekta Boštjana Hvale. Letošnje štirke bodo podelili v kategorijah: medijsko spremljanje dogodkov, modna revija, rezident - hišni DJ, DJ gostovanje, performance in gledališka predstava, koncert domače in koncert tuje skupine. Tudi letošnji izbor je bil opravljen na podlagi ankete, ki so jo prejeli novinarji, ki spremljajo klubsko dogajanje, stalni sodelavci kluba pa tudi nekateri stalni gostje. Med podelitvijo nagrad, ki sta si jih konceptualno zamislila Boris Petkovič in Sanja Grcič, bo še modna revija Akultura, nastopila bo trebušna plesalka Mirjam, na sporedu pa bodo še violinski koncert, skeči in DJ skretching... Na otvoritvenem koncertu bo v soboto, 2. oktobra, ob 22. uri nastopila skupina Bukvar Bukvar iz Beograda. Začetki benda segajo v leto 1997, ko so se našli Zerkman (Zoran Erkman, nekdanji trobentač skupine Disciplin A Kitschme) kot trobentač in vokalist, Matilda kot histerična basistka in vokalistka, Jelena kot šepetajoča flavtistka in Guliver kot bobnar. Da bo stvar še bolj razgibana, se bosta kot gosta pojavila še DJ Goran Kovačevič (v živo na koncertih spušča z vinilov še podlago Goa Trance) in kitarist Jova Jovič, drugače član skupine Deca loših muzičara iz Novega Sada. Skupina Bukvar Bukvar je izdala svoj CD-prvenec pri beograjski založbi Tom Tom Musič in ga naslovila Na palubi obdaništa. Koncert bo ponudil enkratno primerjavo z lanskoletnim otvoritvenim, ki gaje imela Disciplin A Kitschme - vodja Koja s svojo skupino predstavlja londonsko različico nadaljevanja te zapuščine, Zerkman pa vztraja pri beograjski tradiciji »discipline«, J ki temelji na pihalni sekciji. in občutka, da je nekdo tukaj ob meni. Ti sam kar hodi po svojih poteh, tisto dobro in nežno iz tvoje duše pa pusti tu za samotne ure, da bo dihalo in žarelo v tolažilnem ritmu srčnih utripov. Tvoji dotiki so mi vsakič sprožili mravljince po telesu, toda tvoji poljubi so me omamljali kot napol zavret mošt, ki ti zavrti glavo, ne da bi vedel kdaj. K tebi me je vlekla neka sila, močnejša od principov, zdrave pameti, od vsega, kar sem sama. . • Najraje bi razbila čustvo v sebi in ga pomendrala v prah, da bi se zdrobilo, toda tega ne morem storiti, preveč mi pomeniš. Rada bi kričala, pa nimam glasu. Igram se z usodo ter uničujem dušo, sebe in tebe. V tej igri ni pravil in kdor ne drži vseh kart v rokah, ta izgubi. Še vedno si nisem na jasnem in se sprašujem, kakšna je bila ta najina ljubezen?! Vem, bila je lepa; obojestranska. Zdelo se mi je, da se bo podrl svet, ko sem resnično spoznala, da te več ni. Ko si me vsakič objel, sem se ponavadi še bolj tesno privila k tebi in občutila, kako me je tvoja roka božala po laseh. Pišem ti. Pišem ti le tisto, kar resničrio mislim, kajti v pismih ni laži. Je samo izpoved, ki jo človek občuti in doživi le enkrat v življenju. Taka, kot je bila najina, je bila samo ena. Toda sanje so sanje in tudi najina se je končala tako, kot se končajo sanje - z bolečino. Veliko sem premišljevala, a sedaj, ko je potrebno spraviti na kos papirja, ne najdem besed, ne misli. Zato so to samo čustva nekega norca. Upam, upanje je pol poti. Pride trenutek, ko se zaveš krute praznine, ki ji ni konca. Včasih čutim, da padam, da izgubljam upanje. Toda ljubezen - kot pravijo - ,je edina smiselna stvar .v tem nesmiselnem svetu. Pa še res je, toda kaj pomeni, če smiselne stvari ne moreš občutiti in doživeti. Toliko joka, bolečin in trpljenja doživljamo danes. Toliko razočaranih ljubezni, toliko neprespanih noči... In edino zdravilo za vse slabosti, napake, skrbi in žalosti in vsa hudodelstva človeštva, se skrivajo v eni sami besedi -ljubezen in medsebojno spoštovanje. Samo dovoli, da ti še povem: »Rada sem te imela in te še vedno imam. Oprosti mi, kajti jaz si ne bom oprostila nikdar.« N. Nominiranci v posameznih kategorijah so: Tuji koncert: - Disciplin A Kitschme - Ec8or, Shizou, Bomb 20 - Huun-Huur-Tu - Kings X - Majke Domači koncert: - Ana Pupedan - Big Foot Mama - Orlek - Psycho-Path - The Stroj - 2227 Modna revija: - Deborah Mezgec: Gate My Shades - Marcela Okretič: Kopalke - Sabina Nabernik: Zdaj! - Sanja Grcič: Šale Walk N. 1 - Monika Lorber in Nataša Peršuh Performance & Gledališka predstava: - Dejmo Stisnt Teater: Rezervar Dogz - Dejmo Stisnt Teater: Sod Smodnika - Gledališče Ane Monro: Dramolet - KlonArt: The Artist Is Not Important - Teater Gromki: Cd Rum Rezident DJ: - Boris Veler - DJ Boris - Luka Prinčič - DJ Nova - Mirko Vicentič Polič - DJ Jamirko - Nataša Sukič - DJ Nataša - Robert Loboda - DJ Čeki DJ Gostovanje: - DJ Full House - Independance K4 - DJ Loxy & Mc Rage - Radyoyo - DJ Thimbles - Freakzone - Jungle Star Communitee - Freakzone Medijsko pokrivanje: - Igor Bašin - Radio Študent - Jaša Kramaršič - Mladina - Mario Batelič - Delo Stik Kažipot - Mateja Železnikar - Val 202 - Milko Poštrak - Dnevnik ~ Vaša pisma! Nova plošča Adija Smolarja Treba je delat di Smolarje kantavtor, ki vedno znova preseneča in navdušuje z izvirnostjo svojih besedil in glasbe. Kljub velikemu številu uspešnic, ki jih je napisal in tudi posnel doslej, mu ni zmanjkalo navdiha in tako najdemo na njegovi najnovejši plošči in kaseti Je treba delat kar šestnajst novih pesmi, kar pomeni skoraj eno uro glasbe. Njegove nove skladbe se tako kot prejšnje odlikujejo z izjemno sporočilnostjo, obenem pa tudi s poslušljivostjo. Adi je mojster v podajanju življenjskih resnic na preprost in vsakomur razumljiv način. To mu uspeva z umetelnim obračanjem besed in enkratnim smislom za rime, zato njegovi teksti povsem neprisiljeno in neizumetničeno spominjajo na vsakdanjo govorico. Zaščitni znak večine njegovih pesmi sta neizbežno navzoča satirična ost in sproščen humor. Smolar v opisovanju svojih pogledov na življenje in današnjo družbo ne žuga, temveč dobrohotno svetuje ali pa grenko ugotovi to, kar pravzaprav že vsi vemo, vendar si neradi priznamo. Samo poslušajte tekst: Nam vsake tolko kažejo, kaj v parlamentu se godi, pol pa ure in ure gledamo kup skreganih ljudi! Se ne znajo zglihat, vse vrti se le okol repli k... Ko človk jih gleda, kolne, križa se al išče štrik! Na novi zgoščenki se loteva našega brezdelja (Je treba delat), naše prepirljivosti (Ajajaj, Slovenija), nagnjenosti k popivanju (Žejni Franc), nestrpnosti do drugačnih (Živele razlike), našega hlepenja po lepoti, denarju in slavi (Glavno, da je glava cela), otopelosti do vojnih grozot (Samo na en način), obudil pa je tudi že dolgo ne več na svetu in v Sloveniji slišano protestno pesem (Mojbog ...). Seveda pa mu ni samo do tega, da bi v besedilih razgaljal človeške slabosti, kar stori ponavadi tako, da se ponorčuje kar iz samega sebe, ampak ga privlači tudi glasba sama, kar se odraža v raznolikosti žanrov in pestrosti glasbenih aranžmajev. Po tej plati gre za njegovo najbolj raznoliko in bogato zgoščenko. Adi priznava, da je na tej plošči uresničil tri svoje želje, in sicer: napisati pesem, ki je od začetka do konca odigrana v enem duru (Rokenrol), napisati pesem, s katero bi obudil po krivici zanemarjeno romanco, popularno znano kot šlager ali malomestno pesem (Polna lunca, Če boš odšla) in pesem, ki bi bila tako po tekstovni kot po glasbeni plati čim bolj podobna preprosti ljudski pesmi (Le pridi, Vasovalec, Žejni Franc). Če vsem naštetim dodamo še naslova Nikdar več in Zaspan u Lublan, ki sta plod njegovih MUHAČEN KUC - VSAK DAN OO 12* DO 20* osebnih razmišljanj oz. izkušenj iz burne mladosti, ki jo je preživljal v Ljubljani, je ostala le še zadnja pesem Mandoline za lepe spomine, ki je instrumentalna. Pri snemanju so mu tokrat pomagali številni gostje, tako da je to tudi po glasbeni plati njegova najbolj bogata plošča. Ob bobnu, kitarah, klaviaturah, kontrabasu ter violini in harmoniki, je prvič povabil k sodelovanju še dva kitarista, klarinetista in pihalno sekcijo (trobenta, pozavna, saksofon). Instrumentalno skladbo pa je zaigral Orkester Mandolina iz Ljubljane. Založba Nika Records je ustregla Adijevi želji, da je vseh 16 pesmi tako na zgoščenki kot na kaseti. s t r o g o Solze Solze pravijo »POGREŠAM TE!« Solze pravijo »NE ZAPUŠČAJ ME!« Solze preko lica rinejo »VEM, NEBO TE VEČ NAZAJ!« Solze iz poraza so jokane Solze za besede ki drugače so se razumele Te solze se nikoli ne bi pokazale če v mojih sanjah Tl ljubezen ne bi pokazala! S solzami... Mateja Tebi J. Ti si mi rože sejal ti si mi poljube dajal, nazadnje zapel si pesem, ki konča se ... adijo. Goričanka B. mn 22 DOBRO JE VEDETI 30. september 1999, VESTN|__ OVEN BIK DVOJČKA RAK LEV DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON STRELEC Ona: Res je, da je tvoj trenutni položaj še kar ugoden, vendar ti prav.nič ne zagotavlja stabilne prihodnosti. Potrebno se bo vsaj malo potruditi in se odreči stvarem, ki ti lahko še zelo zagrenijo tvoje življenje. On: Poslovno ti bo ta teden ostal še dolgo v prijetnem spominu, saj se ti bo nenadoma odprla povsem nepričakovana alternativa. Pa tudi tvoj novi družbeni položaj bo nekaj povsem drugega kot doslej. Ona: Opazila boš nekoga, ki ga sicer že dolgo poznaš, a mu doslej nisi posvečala kakšne večje pozornosti. Pazi se; saj utegne biti vse skupaj dokaj zapleteno in na koncu potegneš krajši konec prav ti sama. On: Dogodek, ki bo imel v tvojem življenju poseben pomen, te ne sme preveč razburiti, saj bi tako kaj hitro pokazal svoje ranljive točke. Počakaj na priložnost in stvari se bodo uredile same od sebe. Ona: Z ljubosumnostjo ne boš dosegla prav ničesar, pa četudi te bo nekdo prepričeval popolnoma nasprotno. Raje se prepusti trenutnemu utripu in si privošči tudi tisto, čemur si se izmikala. Uspelo ti bo! On: Obetajo se ti ugodne priložnosti, na tebi pa je ali boš ponujeno tudi sprejel in kar je glavno, tudi izkoristil. Zanimive ideje nikar ne hrani po predalih, ampak jih raje realiziraj, saj te lahko kdo še prehiti. Ona: Zaupala se boš človeku, ki ti je nekoč že po-magal.'Vendar pa so se časi od takrat temeljito spremenili, takšna pa bo tudi njegova reakcija. Potrebno se bo odločiti, ali pa odnehati za vedno. On: Nepričakovano srečanje te bo razveselilo in želel si boš, da bi se še kdaj ponovilo. Tvoja prizadevanja bodo sicer iskrena, vendar pa nekateri tega preprosto ne bodo hoteli ali pa ne mogli razumeti. Ona: Viharna odločitev te bo pripeljala na dokaj nesi-gurna tla, a si boš kaj hitro opomogla. Na pomoč ti bo priskočil dober prijatelj, ki pa bo v zameno zahteval manjšo uslugo. Glede poslov pa si nikar ne delaj odvečnih skrbi. On: Obdobje zabav bo minilo, zato je pravi čas, da se malo resneje posvetiš svojemu poslovnemu življenju. Prijetna družba te bo zvabila na potep, od katerega ne boš veliko pričakoval, a se boš zmotil. Ona: Slabo razpoloženje ti bo pokvarilo lepe načrte. Toda nikar se preveč ne jezi, saj bo tvoja osamljenost le kratkotrajna. Nekdo si že dalj časa prizadeva, da bi se prerinil v tvojo družbo in mu bo uspelo. On: V prihodnjem tednu se ti obeta marsikaj prijetnega in vznemirljivega, zato nikar ne omahuj, temveč zgrabi ponujeno priložnost. Znanec ti bo poskušal nagajati, vendar pa se bo na koncu ujel pn sam. Ona: Čim prej poskusi popraviti krivico, ki si jo storila nekomu, kiti je doslej vedno pomagal. In predvsem nikar ne zapostavljaj ljudi, ki ti želijo samo dobro, saj se lahko njihova naklonjenost kaj hitro izgubi. On: Še vedno ti ne bo uspelo odkriti nasprotnikove slabe točke, vendar nikar ne obupaj. Z resnim pristopom si boš zagotovil obilo občudovalcev, tako v poslovnem svetu kot tudi med prijatelji. Ozri se okoli sebe - nekdo te opazuje! Ona: Še vedno trmasto vztrajašin si ne daš dopovedati, da bi stvar tekla tudi brez tebe. Pojdi taje na potovanje, saj te tam čaka zelo prijetna avantura. In poskrbi malo za svoje zdravje, ki nikakor ni idealno! On: V prepiru boš hotel imeti tako prvo kot tudi zadnjo besedo, kar pa marsikomu ne bo čisto po godu. Nikar ne razglabljaj toliko o načelih, ampak stori tudi nekaj, da se le-ta začnejo realizirati. Ona: Kljub vztrajnim poskusom, da bi ti uspelo osvojiti staro simpatijo, se ti ne obeta prav ničesar dobrega. Ali bi ne bilo bolje, če bi se posvetila tudi komu drugemu, pri katerem imaš kaj več možnosti? On: Poslovna uspešnost ti dviga ugled in položaj, toda ali ni že čas, da poskusiš biti uspešen tudi v ljubezni. Verjetno ne boš imel dovolj moči, da bi se upri skušnjavi, ki jo zate pomeni vsak poslovni izziv. KOZOROG Navadna zlata rozga (Solidago virgaurea L.). Doma je v Evropi in Aziji, razen v subtropskem in tropskem pasu, pa tudi v Severni Afriki in Severni Ameriki. Nabira se v naravi, največ pa jo izvažajo Madžarska, države nekdanje Jugoslavije, Bolgarija in Poljska. Goji se le v manjšem obsegu, pogodbeno za homeopatske pripravke. Uporabni del: Zel, tako posušena kot sveža. Pravni položaj: Slovenska zdravilska zakonodaja, ki po zdravilski zahtevnosti loči tri skupine zdravilnih rastlin, razvršča navadno zlato rozgo v najvarnejšo skupino H, ki ima enak pravni položaj kot hrana, razen v zahtevnejših farmacevtskih oblikah, in če se ne prodaja za določen zdravilni namen. Zeliščna raba: Kot diuretik žene na vodo, zato se rabi za izpiranje sečil, posebno še vnetih in pri ledvičnem pesku. V ljudskem zdravilstvu tudi »čisti kri« pri protinu, revmatizmu, vnetju sklepov, ekcemih in v mnogih drugih okoliščinah kot večina zdravil z vsebujočimi saponini. Zunanje z njo izpirajo vneto ustno in žrelno sluznico in slabo celji-ve rane, zdravilni učinek pa se pripiše vsebujočim čreslovinam. Ona: Pustolovščina, ki te tako mika, je precej manj zanimiva, kot pa si pomislila na prvi pogled. Seveda pa je vse odvisno predvsem od tega, ali ti je v ljubezni važnejša stabilnost ali pa trenutna zabava. On: Nenadne spremembe v tvojem poslovnem življenju bodo predvsem posledica tvojega prevelikega razsipanja z denarjem. Poskusi se malo obrzdati in kaj kmalu ti bo postalo jasno, kako neumno si ravnal v preteklosti. VODNAR Ona: Kar trenutno najbolj potrebuješ, je zvrhana mera potrpljenja. Toda to niti ne bo tako lahko, kot pa se ti morda zdi na prvi pogled. Vsekakor pa ti bo to služilo kot koristna šola za prihodnje preizkušnje. On: Obeta se ti dokaj viden uspeh, saj si se za nastop do popolnosti pripravil; zablestel pa boš ravno tam, kjer so vsi drugi odpovedali. Toda vsak uspeh ima dva obraza in vedi, da poti nazaj pač ne bo mogoče najti. RIBI Ona: Spoznala boš nekoga, ki sploh ne bo tvoj tip idealnega moškega, a bo imel vse preveč mamljiv nasmeh, da bi se mu uspela upreti. Tako ne boš niti opazila, kdaj se boš ujela v zanko. On: S prijateljico si bosta privoščila nekoliko več, kot si predvideval na začetku. Je že res, da boš kasneje dobil občutek krivde, vendar pa se bo izplačalo. Vprašanje je le, kaj bo storila ona... Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Naj se razdvoji zdravje od bolezni in nastane prostor za zdravilo ziv imunskega sestava, uničujejo kužne glivice, denimo Candido albi-cans, skupaj s flavonoidi pa blažijo vnetja in ščitijo krvne žilice. Nesa-poninski del zniža krvni tlak in pomirja. Diureza in protivnetno delovanje sta potrjeni klinično, pro-tikrčno na izoliranih organih, zmanjšanje krvnega tlaka in pomirjevalni učinek pa na poskusnih živalih. Stranski učinki in strupenost: Neželeni učinki niso znani niti strupeni zaradi čezmernih odmerkov, prav tako ne medsebojno delovanje z drugimi zdravili ter vpliv na upravljanje vozil in drugih strojev. Glede dolžine jemanja ni postavljenih omejitev. Prepovedi in opozorila: Ne sme se uporabljati pri edemih oziroma zastoju vode zaradi oslabelega delovanja srca in ledvic. V primeru kroničnega ledvičnega obo- Odmerek za odrasle: Približno poldrugi deciliter kropa se prelije čez eno ali dve žlički (2-4g) droge, lahko se droga tudi vsuje v hladno vodo in krajši čas prevre, odstavi in po 10 minutah precedi. Skodelica toplega napitka se običajno popije dva- do trikrat na dan med obroki. 85^000^ 28.000 Renault Clio Bebob 1996 Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana ■ n Z rTlOk0, Meso vzamemo iz omake. Omako zgostimo katero smo razmešali v 5 cl hladne vode. 0° vremo, po okusu še začinimo. Meso nareže omako serviramo. Novejša dognanja: Saponini delujejo imunostimulativno, z blagim draženjem želodčne in črevesne sluznice sprožijo obrambni od- juha iz rdeče pese Goveja pečenka z rozinami Stročji fižol v maslenem testu Zelena solata z granatnim jabolkom Rezine z grozdjem juha iz rdeče pese 450 g pese, 50 g masla, 15 g moke, sol, mleta kumina, poper, 6 cl kisle smetane, 1,251 goveje juhe Peso operemo in jo damo kuhat. Kuhano odcedimo, olupimo in zmiksamo. V kozici segrejemo maslo, na njem svetlo prepražimo moko in zalijemo z govejo juho (če juhe nimamo, zalijemo z vodo in dodamo jušno kocko). Pridamo zmiksano peso. Začinimo s soljo, poprom in mleto kumino. Vse skupaj dobro prevremo. Na kraju dodamo še kislo smetano. Juho serviramo z opečenimi kruhovimi kockami. Goveja pečenka z rozinami 1000 g govejega plečeta, 80 g korenja, 80 g petrši-Ija, 20 g zelene, 150 g mesnate slanine (hamburger), 25 cl belega vina, 50 cl vode, 3 cl medu, 40 g rozin, lovorjev list, celi poper, sol, 10 g moke Korenje, petršilj, zeleno očistimo in narežemo na lističe. V lonec damo 50 cl vode, narezano zelenjavo, belo vino, celi poper in solimo. Kuhamo približno 20 minut. Nato marinado ohladimo. Z njo prelijemo v hladni vodi splahnjeno goveje pleče. Pustimo na hladnem čez noč, da se meso presoli in začini. Mesnato slanino narežemo na drobne kocke, katere damo v pekač. Na narezano slanino položimo goveje pleče in podlijemo z 20 cl precejene marinade. Damo v pečico in pečemo pri 170° C do polovice. Nato dodamo preostanek marinade, oprane rozine, med in lovorjev list ter vse skupaj dušimo do mehkega. d.d murska sobota UROLOŠKI ČAJ lenja se lahko jemlje le pod zdravniškim nadzorom. Nosečnicam in doječim materam se ne priporoča iz splošne previdnosti, kervamostv teh okoliščinah ni potrjena, če pa se uporablja, morajo koristi upravičiti tveganje. Drogo shranite.zaš-čiteno pred svetlobo in vlago. Lekarniško mnenje: Zel navadne zlate rozge je diuretik z blagim protivnetnim in protikrčnim učinkom. Za zdravljenje bakterijskih sečilnih vnetij je koristno dopolnilno zdravilo, rabljena samostojno paie v korist le, če se ve, da množina bakterij ni prevelika in njihova kužna narava ne prenevarna, čajni: napitek naj se pije topel, ker tudi topla voda sama zveča diurezo, M vsakim izpiranjem sečil pajetreba Popiti zadostno količino tekočino111 3 tem nadomestiti izgubljeno. JANEZ ŠPRIN^’ MAG.FAfM' Na sejmišču pn sob o Agroservisu so v n prodajali 24 rabljeni mobilov, prodali pa s° za in sicer WV Golf-J, letnik 1981, prevoženih 146.000 kilome 120.000 tolarjev, VWGolf-D, letnik 1984, prevoženih 1 ' ■ kilometrov, za 150.000 SIT, in Jugo 55 Koral, letnik prevoženih 108.000 kilometrov, za 135.000 SIT. Znamka Letnik Prev, km VW-GolfJX1,3 1987 146.000 Renault 19 RT 1,4 1994 47.000 L Renault Clio RT 1,4 1995 66.000 L Suzuki Swift 1,3 GT 1995 65.000 t Renault 4 GTL 1990 109.000 Mercedes 190 E 1987 189.000 45O000SC .120^ 050/^ 050_2B< Stročji fižol v maslenem testu 250 g maslenega testa, 120 g zelenega str fižola, 80 g sira, 1 jajce, sol 0(jc^ Stročji fižol skuhamo v slani vodi. Kuhane® । mo in ohladimo. Masleno testo na Porn razvaljamo 3 mm debelo. Razrežemo na atesto dele. Vsak del posebej nadevamo, inslC ^0\, t? položimo rezino sira, nanj damo str0?-en peka<^ vijemo, robove spnemo. Damo v pomaS .gfl]o ™ Premažemo z razžvrkljanim jajcem in P minut pri 170° C. Postrežemo vroče- Zelena solata z granatnim jabolki ^ja, i 600 g glavnate solate, 1 limono, cl kisa, sol, poper, 15 cl sladke smeta11' no jabolko Solato očistimo, operemo in poljubni Q pref11 Sok limone, sladkor, kis, sol in poper se šamo. Dodamo smetano in mešamo, in po’ Solato damo v skledo, prelijemo s Preil šemo z granatnim jabolkom. iO Rezine z grozdjem 250 g moke, 100 g margarine, 40 g ^ailii6^ cl kisle smetane, 1 rumenjak, 1 zaV'te.ka sladkorja, 1/2 zavitka pecilnega pra5 500 g rdečega grozdja, 20 cl kisle^^/Lo sladkorja, 30 g drobtin, 1 jajce, 1 V presejano moko zmešamo pecilni P^njgV5 drobne koščke margarine, sladkor, va rumenjak in kislo smetano. Vse na ^rli0^' testo. Iz njega naredimo svaljek, 9a^jg damo za 30 minut na hladno, da se SP ^10-tine testa razvaljmo na centimeter krpo položimo na pomaščen pekač-šemo grozdne jagode in prelijemos 5 W tero smo vmešali sladkor, jajce, jajčni ne in cimet. Iz testa, ki smo ga mrežo čez nadev. Pečemo 50 Pečeno potresemo s sladkorjem v P hladno. za zdravje in dobro počutje , 30. september 1999 OBLETNICE 23 Elektromotorni potniški vlaki Siemens EMG 312 bodo dosegali maksimalno hitrost 140 kilometrov. Siemens Prometna tehnika trenutno gradi za SŽ 10 dvodelnih in 20 tridelnih garnitur zgibnih vlakov. Verzija 0 bo imela 133 sedežev, verzija 1 pa 188. Vlak bo tudi invalidom prijazen, saj bo imel nizkopodni vstop in prilagojeno vakuumsko toaleto. 150-letmca prihoda prvega vlaka v Ljubljano Sodobni vlak z nagibno tehniko, imenovan Pendoli-no, tako po zunanjosti kot v notranjosti spominja na letalo. Čeprav nima kupejev, je sedenje v njem prijetno, v prvem vagonu pa so nameščeni tudi videoza-sloni. Na svidenje na peronu prihodnjega tisočletja gWHC 5 JKl g tuv 3 mr 1 ox> 4GH| R/poVezava 7ms SI.MOBIL Pokličite nas: 080 40 40 Obiščite nas: www.simobil.si DMO SIEMENS SL 10 D za samo 25.990,00 SIT. SIEMENS C 25 za samo 35.990,00 SIT. Podarimo vam še za 4.000,00 SIT pogovorov znotraj Slovenije. COl,a aparata Siemens SL 10 D je 95.188,10 SIT. ^9odn Cena aparata Siemens C 25 je 47.588,10 SIT. Cen° za aparat lahko Izkoristite, t>or,n^te nar°čniško razmerje za 12 mesecev, p Oc|bo prekinete predčasno, doplačate 10.000, hudba velja do 31. oktobra 1999- 2 ABC 0 + Got« Pendolino in Siemens v prometu leta 2000 š estnajstega septembra 1849. leta je v Ljubljano pripeljal prvi vlak, tedaj znanilec splošnega gospodarskega napredka. S tem je bil narejen drugi korak velikega projek- ta železniške povezave med Dunajem in Trstom; prvi del, prihod prvega vlaka na slovensko ozemlje do Celja, je bil uresničen tri leta prej, v celoti pa je bil projekt končan devet let pozneje. V čast tega praznika so pri Slovenskih železnicah pripravili bogat program, katerega vrhunec je bila sobptna osrednja prireditev na severnem delu ljubljanske železniške postaje. Toda praznik za vse prijatelje železnice se je začel že prej: od 16. septembra je v Slovenskem etnografskem muzeju na ogled razstava »Lukamatija je šem-brano živ konj«, od 20. do 25. septembra pa so bili dnevi odprtih vrat v Železniškem muzeju, kjer je razstavljena zbirka vozil, parnih lokomotiv, vagonov in drugih muzejskih vozil ter področij železnice, posebej pa je treba omeniti novo serijo poštnih znamk z motivi muzejskih lokomotiv. V soboto opoldne se je na Vilharjevi cesti zbralo kakih pet tisoč ljudi. Vzdušje je bilo prijetno in sproščeno, kar trlo se je sedme sile, ki je prišla tudi iz tujine. In vse je bilo zastonj: ob stojnicah ste lahko dobili hrenovk v štručki, piva in ledenega čaja, kolikor ste želeli, otroci pa so se lahko vozili brezplačno z miniaturno železnico. Kdor je hotel pokukati v notranjost in kabine sodobnih vlakov Pendolino in Siemens, je to lahko mirno storil in se fotoigrafiral s strojevodjo. Vlaka bosta v rednem železniškem prometu začela voziti leta 2000, najverjetneje meseca aprila, najprej pa bosta uvedena na progi Maribor-Ljubljana, ki jo bo tako možno prevoziti v manj kot dveh urah. Slovenske železnice pa so se izkazale z domiselnim pj-ogramorn. Ves čas sta en naproti drugemu vozila odprta tovorna vagona, na katerem so nastopili glasbeniki, železničarska in godba na pihala, program pa sta na enak način povezovala moderatorja v poročni obleki. Pravi »šok« pa se je zgodil točno opoldne, ko se je ob zvoku ustne'harmonike stoje na vagonu sam pred mikrofonom pripeljal Jani Kovačič in zahripal v slogu najboljšega ameriškega bluesa: »Vlak prihaja, dolg je kot ponde-Ik«. Medtem sta - seveda enako stoje na vagonu, le v mirujočem stanju - spregovorila direktor Slovenskih železnic Igor Zajec in minister za promet in zveze Anton Bergauer. Mag. Zajec je opozoril na težave s financiranjem uresničevanja nacionalnega programa razvoja železnic, zato je vladi poslal predlog resolucije, s katero bi bile po vzoru bencinskega tolarja železnice upravičene do vsakoletnega finančnega vira. Zatrdil je, da je uvajanje novih vlakov v primestni promet le začetek, saj nameravajo svojo mrežo razširiti tudi v mednarodni prostor. Za Pomurce bolj zanimive so bile besede ministra Bergauerja': »Gradimo novo železniško povezavo z Madžarsko, načrtujemo gradnjo drugega tira med Koprom in Divačo, med Mariborom in Šentiljem ter med Ljubljano in Jesenicami. V projekt Di-vača-Koper bo vključen tudi zasebni kapital. Prvič bomo uporabili formulo PPP (Private Public Part-nership), po kateri bodo gradnjo financirali tako zasebniki kot država.« In ko je čisto na koncu ob zvokih Straussove Tako je govoril Zaratustra pripeljal novi vlak Siemens, se ustavil in odprl vrata, iz katerih je priletelo petdeset golobov, je bil trenutek tako impozanten, da so se marsikomu zarosile oči, saj je tako kot večina dojel bistveno stvar: železnica še vedno živi v srcih Slovencev. BESEDILO IN FOTO: TOMO KOLES ■ SKUPAJ PROTI | KRI f Ml fNALUf ©080-1200 POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI 24 30. september 1999, m AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK DRAG KAMEN ZELENE BARVE LASTNOST LENEGA ČLOVEKA AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA (MART) VOLTAMPER OSTRO KAMENJE, KRŠJE KAR SE OHRANI IZ PRETEKLOSTI VKOVAN, VKLENJEN ČLOVEK VRHNJE OBLAČILO INDIJSKIH ŽENA TULU EVROPSKI PROGRAM ZA RAZISKOVANJE FRANCOSKA REKA RONA (ORIG.) NLM«KI ADMIRAL (WILHELM, 1887-1945) ' K SLOVENSKI SKLADATELJ 1 J MUHA, KI LEŽE JAJČECA V MESO n L F p STAR NERODEN ČLOVEK RONALD (KRAJŠE) r SLOVAN UŽIVAŠ, MEHKUŽNEŽ NEKD.PEVEC STEVENS 1 pr jt < FR.KAJAKAŠ (PIERRE) ARABSKI FILOZOF ' ni ŠAHIST FIZ.ENOTA W v KASPAROV ZADELO j ANGLEŠKA POVRŠINSKA MERA * • Ji NARKOTIK HR SE 0Š( PO :, ki AVI VEDAO ELEKTRON- NORDIJSKA EPSKA RJAVOLASKA IVO SVETINA VESTNIK 'SAKO SKIH PRIPOVED KDOR RAD VETROVKA S KAPUCO « 4.LET0 ELEMENTIH KOŠ.RADJA MORALIZIRA SVETNIK. SOBOŠKI ANSAMBEL SLOVENSKI POLITIK ASTENIČEN ČLOVEK KI GODUJE 8 .J UNIJA STRIM.HIŠNI BOGOVI (HENRIK, 1858-1935) SLAVILNA PESEM IZGOVOR, OPRAVIČILO JUŠNA ZELENJAVA TOPILO ZA MAŠČOBE L IZBRANA DRUŽBA MARUA NA IN LAKE POGON PRESTOLU NEON DIVJADI MESTO V TURINGIJI PRIPADNIK MERINOV • MILAN VINCETIČ NEKD.AVST. SMUČAR NIERLICH (ZRN) * ZRAK (LAT.) IZRODEK IZOBČENJE IZ CERKVE PRISTAVA NA POSESTVU (KNJIŽ.) * DAISUKE ITO RAKA, GROBNICA - KOKU PLEMENIT CILJ NEUSMER-JENO MATEMATIK (JURIJ) MESTO V J.FRANCIJI TAKAGAVA IRANSKA LUKA GIBANJE CELICE NOR.PESNIK (IVARA.) LUKA V JV.ŠPANIJI VEDA 0 IRANSKEM JEZIKU RONALD REAGAN MILAN KUČAN GIOVANNI LANZA ■j ■ UKAZ ZA IZVRŠITEV STADION V BUDIMPEŠTI ŽENSKO OBLAČILO LJUBITELJ- SKA ITALIJANSKI RENESANČNI OSEBNI ZAIMEK ČRNA PTICA Z 2 DEJAVNOST, SLIKAR VAŽNO DEBELIM KLJUNOM KONJIČEK SORTA ŽITA ŽIVILO — RIBO- ANTON AŽBE GLASBENA SKUPINA GARANJE, TEŽKO DELO J NUKLEINSKA KISLINA PRIPADNIK INKOV STANKO LORGER ORODJE ZA MLATEV GLMČNA BOLEZEN AMATLET (MLLIAM, NASPROTO- VANJE VOJNI jr IZ: ETE+LES) TOMAŽ RASTLIN ARGON DOMICELJ LASTNOST ŠKANDALOZNEGA KOLOIDNA S NOV V POLTRDEM STANJU . & RAZJEDA PO INFEKCIJI S SPOLNO BOLEZNIJO ( RADIJ OSEBNI PRAZNIK FILIPINSKI OGNJENIK AFRIŠKA PLEMENSKA SKUPINA EDDIE LAWSON LEVI PRITOK DONA KRILO RIM. KONJENICE LASTNOST GLOBOKEGA « .J ■ ■ ŽIDOVSKI MESEC ITALIJANSKI PISATELJ CALVINO SlovehskA smučar^ SPANSK0 Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke us. 9.1999): 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Tonček Pozvek, Slomškova 5, 9000 Murska Sobota 2. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: Dušan Kreslin, Boračeva 26 a, 9252 Radenci 3. -7. PRAKTIČNA NAGRADA: Marija Gabrijel, Trg svobode 30, 1420 Trbovlje Patrik Zrna, Mlinska 8,-9220 Lendava Dejan Mekiš, Beznovci 37, 9265 Bodonci Drago Pozvek, Kobilje 14, 9227 Kobilje Jože Tavčar, Breg 58, 4274 Žirovnica Nagrajencem čestitamo. Potrdila za nagrade bodo prejeli po pošti. ALBANSKI POLITIK (FATOS) SLOVENSKI PISATELJ (JUŠ) GRŠKA boginja UMETNOSTI O^gO^ečejo, je ge stani pnegouon. vak so se namesto kmečkih upom na-mesto stavk, pa namesto d/iiijgi ^o/tm gahtevkov p/iavic pojavite sodobne {oftme -gapittanje cest. ^Po gadnjon uspešnon igsifjevanji d/tgai/e, šte/toga so gitlhta^i ai/top^°S niki, se ge čujejo g/tognje d/tujgili. ^P/ted hatkin so gag/iogift g gapo/io vagne p't0”’^i ceste občani Qimskib 9bpftc, šteM nem/tejo od d/tgave dosegnoti, ka bi njin 1 tu/dgem gatau^o takfkak bi uni ščeft. ^Pa še več je takšib igsifjevateo^. si 11 tak popejvte: J Med reševalce bomo razdelili LU V) 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti 5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 8. oktobra 1999. Ime in priimek: Naslov: _____ REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 16,9.1999: SLAŠČIČARNA, MILAN VIDMAR, ETER, AR-IANE, TESEN, ODNOS, MA-, RINKO, AE, TL, ŠARA, KOLE- • SCE, IPERIT, OKTAN, TIA-MIN, NAGASAKI, PRORAČUN, OVOJ, KLAN, SOM, TANK, IRKA, ETAPA, PISALO, IV, ELSA, LARAKA, ORKA, AR, KORZET, MASA, NIRVANA, ASSISI, EMU, SIONKA, ALKA, KLITON BOZGO, KATION, NOL, OR, LASTOVO, RK, INICIALA, LIVARNA, CIK-LOHEKSAN, LIANA, AJA, NERETVA, AJVAR Otse ceste so pfteuogniki p/ted hatfeim p/titastift si, odvgefe so kali ceste nam, več nismo gnafii bom. ©/topaft so našo tast, kaj, če bi mi š{i še njim kitast af bi pa »štepeftje« jim mi tepb gminiMi. Ul >co -he! il grandA ELVIS.., Q)a ceste skupna tast so vse, pftevognikov največ ne ve, povedati jim mo/ta kdo, da /ropanje je to. Če tisak p/tavico bo iskal! tako, da drugim bo jemat!, potem do vojne dateč ni, se bomo stAc^jaCi. DVANAJST METROV VSTRAN „. ŠE DOBKO , M SMO\ SLEDILI TIM U^F/ JOZO-mRJfM, GOTOVO JE KOVČEK TULE NOTRI ! J d & od 1. 1O. do 7. 1O. '99 TV SLOVENIJA I 10,50 Grama 12.05 Znanje je ključ 12.25 Zenit 13.00 Poročila, vreme, šport 14.40 Po domače 15.30 Banchieri Singers 16.00 Ne/znanioder 16.30 Mostovi 17.00 Rdeči grafit 17.35 Afriške pravljice 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Otroci sveta 18.40 Dokumentarna oddaja 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Petka 21.30 Caroline v velemestu, nanizanka 22.00 Odmevi, vreme, šport 22,50 Polnočni klub 0.00 Kvartet pozavn Slokar 0.30 Otroci sveta 1.00 Dokumentarna oddaja TV SLOVENIJA 2 10.05 Videoring 10.30 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 11.20 Gledališče sester Scipion Nasica 11.45 Aliča v čudežni deželi, predstava SMG 14.10 Film 15.40 Otok bojevnikov, ameriška serija 16.30 Evrogol 17.30 Po Sloveniji 18.05 Popolna tujca, ameriška nanizanka 18.30 Simpsonovi, risana nanizanka 19.00 Nikoli v dvoje brez tebe, nadaljevanka 19.30 Videoring 20.00 Tippijin svet, francoska oddaja 21.00 Nespečnost, norveški film 22.35 Red in zakonitost, ameriška nanizanka 23.25 Izgnanstvo, nemška nadaljevanka POP T V 9.20 Umazane laži, nadaljevanka - 10.10 Divji angel, nadaljevanka - 11.05 Moč ljubezni, nadaljevanka - 12.00 Raztresena Ally, nanizanka - 13.00 Kameleon, nanizanka - 14.00 Umor, je napisala, nanizanka - 15.00 Fejst fantje, nanizanka - 15.30 Varuška, nanizanka - 16.00 Cosby, nanizanka - 16.30 Umazane laži, nadaljevanka - 17.15 Divji angel, nadaljevanka - 18.15 Moč ljubezni, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 G.l. Jane, ameriški film -22.15 Dosjeji X, nanizanka - 23.00 Obiskovalec, nanizanka - 0.00 To je spolnost!, erotična serija - 1.00 24 ur KANALA 8.30 Srečni časi, nanizanka - 9.00 Maria Isabel, nadaljevanka - 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka -10.30 Uboga Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Atlantis - 13.30 MacGyver, nanizanka -14.30 Družinske vezi, nanizanka - 15.00 Ne mi težit’, nanizanka - 15.30 Sodnica Judy, nanizanka - 15.55 Oprah Show: Ali želite ugajati? - 16.45 Uboga Maria, nadaljevanka - 17.10 Maria Isabel, nadaljevanka - 17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 18.30 Korak za korakom, nanizanka - 19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka -19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Čarovnice, nanizanka -22.00 Preblisk, ameriški film - 0.00 MacGyver, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Kulturno-razvedrilno -Intervju - Navigator - 16.00 Dinastija Colby, nadaljevanka - 17.00 Cybill, nanizanka - 17.30 Skeči kraljevega letalstva, nanizanka - 18.00 Komandosi, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Sedma sila, nanizanka - 20.00 Linč, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Potujte z nami: Indonezija - 23.00-Avtomobil, ameriški film TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 11.00 - 9. Seja Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota,... - Videostrani, 16100 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 17.30 - Videostrani, 18.30 - Iz produkcije ZLTV, VTV Velenje. 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica. 21.25 - Zgodovina avtomobilizma, ameriška nadaljevanka, 21.50 - Videospoti, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videotop iz produkcije ZLTV, 23.45 - Erotika. 01.00- Videostrani TV HRVAŠKA 1 14.40 Poročila - 14,50 Morski volk, ameriški film - 16.20 Risanka - 16.30 Dokumentarna oddaja - 17.00 Hrvaška danes - 17.45 Moj dom, reportaža - 18.20 Kolo sreče -18.55 Večer z Muppetki - 19.30 Dnevnik - 20.10 Hladna vojna, serija - 21.00 Po naši lepi - 22.20 Snemalna knjiga - 23.25 Dnevnik - 23.50 Iz tv-arhiva - 2.25 Poročita - 2.30 Dokumentarna oddaja - 3.00 Opazovanja - 3.30 Moj dom - 4.00 Po naši lepi - 5.20 Dokumentarna oddaja - 6.15 Snemalna knjiga TV SLOVENIJA 1 9.05 Pod klobukom 9.55 Denver, poslednji dinozaver 10.25 Medvedki, kanadski risani film 11.30 Lassie, ameriška nanizanka 12.00 Tednik 13.00 Poročila, vreme, šport 13.25 Turistična oddaja 13.45 Prisluhnimo tišini 14.15 Petka 15.30 Ko sem bil majhen, francoski film 17.00 Pomp 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Na vrtu 18.40 Obiskali smo..., francoska serija 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip 20.15 Športni kviz 21.50 Zgodbe iz Avstralije: Kolonija zapornikov 22.30 Poročila, vreme, šport 22.55 Sorodni duši, angleška nanizanka 23.26 Sedeti na dveh stolih, angleška nad. 0.15 Glas v žicah, ameriški film TV SLOVENIJA 2 9.05 Videoring 9.30 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 9.50 Učitelj, francoska nadaljevanka 10.30 Jasno in glasno 11.25 Obljubljena dežela, ameriška nanizanka 16.30 Teniški magazin 16.55 SP v športno ritmični gimnastiki 17.55 Rokomet 19.30 Videoring 20.00 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 20.25 To je življenje, ameriški film 22.05 Cikcak 22.35 Sobotna noč 0.35 Sla, ameriška nanizanka POP TV 7.00 Jetsonovi, risanka - 7.30 Kremenčkovi - 8.00 Maska, risanka - 8.30 Batman, risanka -9.00 X-men, risanka - 9.30 Skrivnostni svet Alexa Mačka, nanizanka -10.00 Kalifornijske sanje, nanizanka - 10.30 Križarjenje, nanizanka - 11.00 Tarzan, nanizanka - 11.30 Brez zapor - 12.30 Amerikanec v Parizu, ameriški film - 14.30 Fotomodeli, nanizanka -15.30 Mala Daniela, nadaljevanka - 16.30 Pop’n’roll, glasbena oddaja - 17.30 Beverly Hills, nadaljevanka - 18.20 Melrose Plače, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Prvi vitez, ameriški film - 22.25 Teksaški mož postave, nanizanka - 23.20 Mrtvi predsedniki, ameriški film - 1.20 Playboy special, erotična serija - 2.20 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nanizanka -10.00 Nora hiša, nanizanka -10.30 Webster, nanizanka -11.00 Izgubljena dežela, nanizanka - 11.30 Cooperjeva druščina, nanizanka -12.00 Zmenkarije -12.30 Mladoporočenci -13.00 Divji svet, nanizanka - 14.00 Zvezdni utrinek, ameriški film -16.00 Previj naprej, ameriški film - 18.00 Adrenalina - 19.00 Drzni reševalci, nanizanka - 20.00 Medvedek Jack, ameriški film - 21.45 Luna, ameriški film - 0.10 Atlantis IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Tedenski komentar -Napoved športnih dogodkov - Potujte z nami: Indonezija - Pregled dogodkov tedna - TV Pika: Ta je študentska - TV Pika: Image -16.00 Nekoč je bil deček, ameriški film - 17.00 Šolska košarkarska liga - 18.00 Policijska akademija, nanizanka -19.00 Pica, ti in jaz, nanizanka - 19.30 Radijska postaja, nanizanka - 20.00 Krvavi denar, ameriški film - 21.40 Harry in sin, ameriški film - 23.40 Vampirski klan, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica, 10.55 - Zgodovina avtomobilizma, 11.20 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica, 17.25 - Zgodovina avtomobilizma, 17.50 - Naj spot, glasbena oddaja iz produkcije ZLTV, 18.35 - Risanke, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 -TV dnevnik Slovenija, 19.55 - Utrip, 20.15 - Gnes - informativna oddaja, 20.45 -film, 22.15 ■ Videospoti, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.30 Dnevnik - 8.30 Film za otroke - 10.00 Kaj se dogaja z mano? - 11.00 Potovanja dr. Dolittleja - 11.25 Legenda o belem očnjaku - 12.00 Dnevnik - 12.35 Hruške in jabolka - 13.10 Kmetijski svetovalec - 13.45 Rogist, nadaljevanka - 14.35 Poročila -14.45 Animirani film -15.30 Azijski sveti spomeniki -16.00 Sharman, nadaljevanka -17.20 Poročila - 17,25 Turbo Limach Show-19.30 Dnevnik - 20.10 Gost-urednik, film po izboru gosta - 22.30 Tujec, dramska serija - 23.35 Dnevnik - 23.50 Glasbena oddaja - 0.50 Album Show - 1.45 Poročila -1.50 Prijatelji, naniz. - 2.15 Koncert klasične glasbe - 3.25 Kmetijski svetovalec - 3.55 Po naši lepi - 5.15 Film /V rfRV/ASfi/A 2 14.55 Carstvo divjine - 15.25 Otroška serija - 16.00 Znanstveni album - 17.00 Televizija o televiziji - 17.30 Hugo - 18.00 Živeti zdravo, živeti srečno - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik -20.10 Kviz - 20.25 Veronikine skrivnosti, nanizanka - 20.55 Oddelek za umore, nan. - 21.50 Opazovanja - 22.25 Lovec na talente, ameriški film - 0.05 Vodič dobrega seksa, serija - 0.35 Sunset Beach, nan. - 1.20 Prevare, nad. TV MADŽARSKA! 14.05 Senzacija - 14.58 Poročila - 15.00 Skrivnosti peska, nan. - 15.30 Za otroke -15.58 Poročila - 16.00 Thalassa - 16.30 Pearl, nan. - 16.58 Poročila - 17.00 Kviz - 17.30 Sporočilo svetih krajev - 17.50 Regionalni dnevniki - 18.00 Dnevnik - 18.15 Svet Evrope -18.30 Kolesje časa - 18.40 Urgenca, nan. - 19.30 Dnevnik - 20.00 Prvenstvena nogometna tekma - 22.15 Aktualno - 22.40 Umor na Rainbow-Driverju, ameriška kriminalka TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Informativni program - 9.00 Pariške melodije - 10.00 Iz tv-arhiva: Potepanje po oceanih, Jesenski gozdovi in puste - 11.00 Nemogoče? - 11.40 Pop glasba - 12.00 Tom Jones, zgodba najdenčka, nan. - 13.00 Thalassa - 13.30 Magazin novic -14.00 1100 let sredi Evrope: Severna in južna Dalmacija - 14.30 Puder -15.00 Ko odraslem, serija - 15.30 Madžarska hiša - 16.00 Šolska ulica - 17.30 Madžarski salon - 18.00 Telešport - 20.00 Dnevnik - 20.30. Iz delavnice Naše stoletje - 20.50 Madžarska leta 2000 - 21.30 Nova odprta knjiga - 22.10 Svetovni dan glasbe TV AVSTRIJA! 6.00 Otroški program - 9.40 Herkul - 10.20 Boj za planet opic, znanstvenofantastični film - 11.45 Konfeti -12.10 Risanke -14.45 MacGyver - 15.30 Zvezdne steze - 16.20 Herkul - 17.05 Polna hiša - 17.35 Glej, kdo tam razbija -18.05 Varuška - 18.30 Zlata dekleta -19.00 Prijatelji -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.00 Šport - 20.15 Dekle s torte, TV-film - 21.50 Nedolžni mož, kriminalka - 23.40 Arktična modrina, akcijski film - 1.10 Tenis TV AVSTRIJA 2 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.10 Blues iz Kaisermiihlena -13.00 Poročila -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Klinika v Schwarzwaldu - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Derrick -17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani -20.15 Nerešeni akti XY - 21.20 Žarišče - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi - 23.15 Stockinger - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nerešeni akti XY, odzivi gledalcev - 0.40 Nogomet ELIROSPORT 7.15 Motociklizem, prenos treninga 250 ccm - 8.15 Motociklizem: trening 125 ccm - 9.15 Motociklizem: trening 500 ccm - 10.15 Ritmična gimnastika, prenos SP iz Osake -13.45 Motociklizem -15.00 Rugby, prenos otvoritvene slovesnosti SP -15.45 Rugby: Wales -Argentina, prenos -17.45 Motociklizem - 18.30 Rally v Avstraliji -19.30 Turni avtomobili - 20.30 Rugby, prenos uvoda - 20.45 Rugby: Fidži - Namibija, prenos - 22.45 Motociklizem - 23.45 Rugby - 0.30 Avto-moto šport TV HRVAŠKA 2 10.20 Iz tv-arhiva - 12.50 Evromagazin - 13.20 Reševalci, nan. - 14.05 Hladna vojna, serija - 15.00 Dober dan, informativni magazin -16.30 Črno belo v barvah - 19.30 Dnevnik - 20.05 Velikani 20. stoletja, serija - 20.55 Nove operne zvezde - 21.45 Prijatelji, naniz. - 22.15 Opazovanja - 22.50 Praksa, nadaljevanka - 23.40 Odsev - 0.25 Spoštovani posel, naniz. - 3.45 Velikani 20. stoletja - 4.40 Odsev - 5.25 Nove operne zvezde - 6.10 Hruške in jabolka * TV MADŽARSKA! 5.45 Vaška TV - 6.00 Zlati dim - 8.00 Verski program - 8.05 Za najstnike - 10.00 Magazin iz javnega življenja - 10.25 Filmski program - 12.00 Zvon - 12.05 Od melodije do melodije - 12.35 Vrnitev v Paradiž, nad. - 13.25 PoliTour - 13.50 Mreža, dok. serija -14.20 Delta 2000 - 14.50 Veseli muzikantje - 15.40 Igre brez meja - 15.55 Iz delavnice Naše stoletje - 16.20 1100 let sredi Evrope: Istra in Kvarner - 16.50 Prvenstvena nogometna tekma -19.00 Lotoshow -19.20 Igre brez meja -19.25 Kolesje časa -19.30 Dnevnik - 20.00 Kumara, politična solata - 20.20 Satelit, kabaret - 21.00 Škrlatna črka, ameriški film - 23.15 Cestna patrulja, ameriški film TV MADŽARSKA 2 10.30 Emily, nad. - 11.15 Pop glasba - 11.30 Harry in še en falot -12.00 Nebodigatreba, nan. - 13.00 Thalassa - 13.30 Igre brez meja - 15.00 Dogodivščine - 15.30 Gimnazija strtih src -16.15 Takoj! - 17.10 Zvezdnikovo potepanje -17,45 Torguato Tasso, tv-prire-dba igre - 19.10 Clair de Lune, balet -19.30 Ferenc Liszt, nad. - 20.00 Dnevnik - 20.30 Vohunski valček, angleški film - 22.30 Prelom valov, koprodukcijski film TV AVSTRIJA! 6.00 Otroški program - 8.00 Konfeti - 9.30 Vroča sled - 10.00 Risanke -11.10 Disneyev festival -12.15 Šaljivec Carey -12.30 Meego -13.00 Nick Freno -13.20 Princ iz Bel Aira -13.45 Policijska akademija - 14.30 Sabrina -14.55 Dawsonov potok -15.40 Beverly Hills 90210 - 16.25 Melrose Plače - 17.10 Srček -18.00 Nogomet - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.00 Šport - 20.15 Hopla - 21.50 Vrsta, znanstvenofantastična srhljivka - 23.30 Črna čarobna ženska, srhljivka -1.00 Tenis: polfinale v Munchnu TV AVSTRIJA 2 14.45 Charleyeva teta, filmska komedija -16.10 Podobe Avstrije - 16.30 Dežela in ljudje -17.00 Čas v sliki - 17.05 Pogled v deželo -17.35 Kdo me hoče? - J 7.53 Religije sveta -18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Konflikti -19.00 Avstrija danes - 19.30-Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 TV-film - 21.45 Poročila - 21.50 Vse je komedija - 23.35 Čas v sliki - 23.40 Udarec ljubega Avguština, gledališka komedija ELIROSPORT 7.15 Motociklizem, prenos treninga 250 ccm - 8.15 Motociklizem -10.15 Ritmična gimnastika, prenos -13.30 Rugby, prenos -13.45 Rugby: Francija - Kanada, prenos -15.45 Tenis: polfinale v Toulousu - 17.30 Rugby: Anglija - Italija, prenos -19.45 Rugby: Irska ■ ZDA, prenos - 21.45 Motokros, prenos iz Pariza - 23.30 Motociklizem - 0.30 Rugby - 1.30 Boks -4.00 Motociklizem, prenos dirk za veliko nagrado Avstralije s Philip Islanda (do 8.00) Še trt ek, 7. 1O. 1999 n/, na^Z/e^anA-a - 7Z.30 /Vewyorška po/7c/ja, nan/zanka - /J.JOl/mor, /e napsa/a, nanizanka - /4.30Fejst fantje, nanizanka - fS.O5 Varuška, nanizanka - 75.40 Cosby, TV SLOVENIJA 1 10.50 Risanka 11.10 Knjižni kviz 12.00 Zgodbe iz Avstralije: Kolonija zapornikov 12.30 Mojstrovine Slovenije nanizanka - 16.15 Umazane laži, nadaljevanka - 17. IO Divji angel, nadaljevanka -18.10 Moč ljubezni, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Raztresena AHy, nanizanka -20.55 Nikita, nanizanka - 21.50 Prijatelji, nanizanka - 22.20 Brez zapor - 23.15 Kameleon, nanizanka - 0.10 M.A.S.H, nanizanka - 0.45 Krila, nanizanka - 1.15 Columbo: Strupena krona, ameriški film - 3.00 24 ur struna - 7Z. 75 Skrinja - 7Z. 45 Pos/ovni k/ub - 73. 75 r/sob/etje - 74. 75 Pomnen/e /judi - 74.45 Koledar - 74.55 Carstvo divjine - 15.25 Otroška oddaja - 76.00Znanstveni album - 17.30 Hugo - 18.00 Otroška serija - 18.30 Hrvaški jezik v zrcalu - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Popolna tujca, naniz. -21.00 Urgenca, naniz. - 21.55 Opazovanja - 22.30 Breza, hrvaški film - 0.15 Drugi svet - 1.15 Sunset Beach, naniz. - 2.00 Prevare, nad. - 2.45 Portreti - 3.45 Načelo domin, ameriški film - 5.25 Glasba - 6.00 Urgenca - 6.50 Otroška serija 3.00 3.40 4.30 6.00 6.30 7,00 Poročila, vreme, šport Večerni gost: Maruša Fasano Zoom Osmi dan Slovenski utrinki Enajsta šola 7.30 Ročne ustvarjalnosti. 18.00 Obzorniki vreme, šport 18.10 Modro 18.40 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Tednik 21.00 21.30 22.00 22.50 23.20 0.30 1.30 2.00 Leteči cirkus M ontyja P/ihona Turistična oddaja Odmevi, vreme, šport Gibljive slike Svoboda izražanja - prepovedi, cenzura Jazz Essentials Modro Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi KANALA 8.30 Srečni časi, nanizanka - 9.00 Maria Isabel, nadaljevanka - 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 10.30 Uboga Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprati Show, ponovitev -12.00 Adrenalina, ponovitev - 13.30 MacGyver, nanizanka - 14.30 Družinske vezi, nanizanka - 15.00 Ne mi težit’, nanizanka - 16.30 Sodnica Judy, nanizanka - 15.55 Oprah Show: Knjižni klub - 16.45 Uboga Maria, nadaljevanka - 17.10 Maria Isabel, nadaljevanka - 17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 18.30 Nora hiša, nanizanka -19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Zadnji priziv, ameriški film - 21.40 V nemilosti, nadaljevanka - 22.40 Črni gad, nanizanka - 23.15 MacGyver, nanizanka - 0.10 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Prekmurske koline, reportaža - 16.00 Prijatelj Felix, nanizanka - 17.00 Obiskovalci, nanizanka - 18.00 Komandosi, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Sedma sila, nanizanka - 20.00 Polnočna vročica, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program -Aktualno - Kulturno - razvedrilno - Portret Karolina Kolmanič - Navigator (film, kultura, prosti čas) - 23.00 Od maja do decembra, nanizanka - 23.30 Resnične usode, nanizanka - 0,00 Odpisani, nadaljevanka TV SLOVENIJA 2 10.05 Videoring 10.30 Ženska v belem, franc, nadaljevanka 11.20 V znamenju škorpijona, ruska nad. 12.30 15.25 15,45 17.30 18.05 19.00 19.30 20.00 20.25 22.00 0.30 1.20 Svet poroča Tabaluga. risana nanizanka To je življenje, ameriški film Po Sloveniji Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka Nikoli v dvoje brez tebe, nadaljevanka Videoring Na robu, kanadska športna serija Evropska liga v košarki Do konca sveta, ameriški film Črni sneg, nizozemska nadaljevanka -Aliča, evropski kulturni magazin TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Moji mali prijatelji, oddaja za ljubitelje živali, 10.30 - Iz produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije, TV Tezno. 11.00 -Kako biti zdrav in zmagovati, 11.30 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes -informativna oddaja, 16.30 - Iz produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije, TV Tezno, 17.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča, 17.30 - Videostrani, 18.00 - Risanke, 18.30 - Moji mali prijatelji, oddaja za ljubitelje živali, 19.00 -Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - intormati-vna oddaja, 20.30 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja v živo, 21.30 - Iz produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije. TV Tezno, 22.00 - Videotop iz produkcije ZLTV, 22.30 - Gnes - informativna oddaja 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.30 Dnevnik - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.25 Otroška oddaja - 12.00 Dnevnik - 12.35 Prevare, nad. -13.20 Trenutek z ... -13.55 Sunset Beach, nad. - 14.40 Poročila - 14.45 Nismo angeli, ameriški film - 16.30 Morje - 17.00 Hrvaška danes -17.45 Pazinska gimnazija - 18.20 Kolo sreče - 18.55 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Odkrito - 21.15 Kviz - 22.00 Slačilnica - 22.50 Pol ure kulture - 23.25 Dnevnik - 23.45 Upanje in slava, britanski film - 1.35 Poročila - 1.40 Film -3.25 Opazovanja - 3.55 Morje - 4.25 Slačilnica - 5.25 Glasba - 6.10 Odkrito TVMADŽARSKA! 5.45 Vaška TV - 6.00 Informativni program - 9.00 Zabavno dopoldne: Vino in oblast, Kralj pamp, Gozdarska hiša Falkenau - 12.00 Zvon, poročila - 12.30 Magazin novic -13.00 Za manjšine - 13.58 Poročila - 14.05 Senzacija - 14.58 Poročila - 15.00 Skrivnosti peska, nan. - 15.30 Za otroke - 15.58 Poročila - 16.00 Thalassa - 16.35 Kalifornijske sanje, nanizanka - 16.58 Poročila - 17.00 Kviz -17.30 Za mlade baptiste - 17.50 Regionalni dnevniki - 18.00 Dnevnik - 18.30 Kolesje časa - 18.40 Urgenca, nan. -19.30 Dnevnik - 20.00 Sosedje, 325. del - 20.30 Mr. Bean, burleska - 21.05 Zakonca Korda, glasbeni portret - 22.00 Dnevnik, aktulano - 22.30 Madžarski salon - 23,00 Twin Peaks, nad. TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Informativni program - 9.05 Operete - 10.00 Iz tv-arhiva: Potepanje po oceanih, Jame na Madžarskem - 11.00 Milost je pri bogu - 12.00 Vino in oblast, nan. - 13.00 Aktualno - 14.00 Delta 2000 - 14.30 PoliTour - 14.55 Mreža -15.30 Moja glasba - 16.00 Šolska ulica -17.30 Madžarska hiša - 18.00 Šport -19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.30 Galerija zločincev: Bonnie in Clyde - 21.20 Pop glasba - 21.30 Lady Chatterley, angleški film, 1. del TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.25 Herkul -10.05 Prestopniki, film - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke -14.45 MacGyver - 15.30 Zvezdne steze -16.20 Herkul - 17.05 Polna hiša -17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Varuška -18.30 Zlata dekleta- 19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.15 Blues iz Kaisermuhlena - 21.05 Alarm za Kobro 11 - 21.55 Kottan poizveduje - 22.55 Nash Bridges - 23.40 Oddaja o kulturi TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 10.15 Zakon puščave, drugi del pustolovskega filma - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Dežela in ljudje - 13.00 Poročila - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Klinika v Schwarzwaldu - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Derrick - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.15 Univerzum - 21.05 Vera -22,00 Poročila - 22.30 Euro Austria - 23.00 Primer za dva - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Ellen EUROSPORT 8.30 Avto-moto šport - 9.30 Triatlon - 10.30 Moderni peteroboj -11.30 Avto-moto šport - 12.30 Smučanje navedi - 13.00 Motokros - 14.00 Rugby -15.00 Avto-moto šport - 16.00 Tenis, prenos četrtfinala iz Basla - 22.00 Tovornjakarji - 22.30 Judo -0.00 Avto-moto šport -1.00 Dirke ob ogradi RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Zamurjenci -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00,1. oseba ednine 13.15 Predstavljamo vam - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Mladi val - 21.00 Poročila - 21.10 Sipli mi -24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila-13.00 1. oseba ednine-14.00 Popoldne na Murskem valu-14.00Poročila-14.05Obvestila- 14.45 Evropavenemtednu-15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila - 21.10. Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 06.00 Začenjamo nov dan - 07.30 Zamurjenci - 08.05 Horoskop -08.15 Panonski odmevi - 08.45 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo.-19.35 Pravljica - 20.00 Oddaja tedna - 21.00 Poročila -21.10 Gnezdo Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.15 Oaj, kak san zlufto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.10 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila -18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Krpanke-21.00 Poročila-21.10 Kak je inda fajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.10 Med Muro, Rabo in Dravo/Pošlušaleč Murskega vala -24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila- 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 1. oseba ednine -13.15 NSTSNMV -14.00 Popoldne na Murskem valu -14,00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Narodna lestvica -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Intervju - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 5.45 Jutro na Murskem valu. Prebujajte se z nami -10.00 Poročila- 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža- 11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -13.15 Sedem veličastnih -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila- -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Bilo je nekoč - 21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. TV SLOVENIJA 1 11.00 Nazaj v divjino, angleška serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.20 Pomagajmo si 13.50 Športni kviz 15.15 Leteči cirkus Montyja Pythona 15.45 Prvi in drugi 16.00 Potepanja 17.00 Po domače 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Slovenski magazin 18.40 Mojstrovine Slovenije 19.10 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.35 Večerni gost: Maruša Fasano 22.30 Poročila, vreme, šport 22.50 Operna predstava iz Belgije 23.30 Mojstrovine Slovenije 0.00 Prvi in drugi TV SLOVENIJA 2 9.05 Videoring 9.30 Nevarni zaliv, kanadska nanizanka 10.20 Davov svet, ameriška nanizanka 10.45 Ljubezen in zakon, ameriška nanizanka 11.10 Zvezde Hollywooda: James Dean 11.40 Cikcak 12.10 Oddaja o Slovenski vojski 14.25 SP v malem maratonu 14.55 Evrogol 15.55 Motociklizem za VN Avstralije 16.55 SP v športno ritmični gimnastiki 17.55 Rokomet® 19.30 Videoring 20.00 V znamenju škorpijona, ruska nad. 21.10 Življenje v številkah, ameriška serija 22.10 Šport v nedeljo 22.55 Nespečnost, norveški film VOI» tV 7.00 Jetsonovi, risanka - 7.00 Kremenčkovi - 0.00 Maska, risanka - 0.30 Barman, risanka -9.00 X-men, risanka - 9.30.Skrivnostni svet Mera Mačka, nanizanka - A0.00 Kalifornijske sanje, nanizanka - A 0.30 Križarjenje, nanizanka - A A.OO Tarzan, nanizanka - A A.25 Bever\y HiUs, nadaljevanka - A 2. A 5 Meirose Plače, nadaljevanka - A 3.05 Clean & Clear - A3.35 Namišljeni zločini, ameriški film - A5.30 Mala Daniela, nadaljevanka - 16.30 Otroci ne lažejo 2 17.00 Pod srečno zvezdo - 19.15 24 ur - 20.00 Boter 3, ameriški film - 22.50 Športna scena - 23.35 Šola golta - 0.05 September, ameriški film - 1.30 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nanizanka -10.00 Nora hiša, nanizanka - 10.30 Webster, nanizanka - 11.00 Izgubljena dežela, nanizanka -11.30 Cooperjeva druščina, nanizanka -12.00 Skrita kamera - 12.30 Fashion TV„ nanizanka -13.00 Divji svet, nanizanka - 14.00 Neskončna zgodba, ameriški film -15.50 Klik! - Bojevniki davnine, nanizanka - Atlantic glasbena oddaja - 18.20 Lassie, ameriški film -20.00 Beli očnjak 2, ameriški film - 21.50 Stilski izziv: Jesenske modne smernice - 22.30 Zapuščena, ameriški film IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, regionalni program - Iz našega studia: Pomoč ostarelim na domu - 20 let Saubermacherja - Intervju: Peter Podlunšek - Pregled dogodkov tedna - Seja Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota - Brez šminke: Vesna Dolenc Ogrizek -TV Pika: Ajd’dijo -15.00 Šolska košarkarska liga -16.00 Rubin in Ed, ameriški film -18.00 Policijska akademija, nanizanka - 19.00 Clean & Clear, glasbena oddaja19.30 Radijska postaja, nanizanka - 20.00 Vroče poletje, ameriški film - 21.30 Skoki čez plot, ameriški film TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Teden ob Muri - informativna oddaja. 11.30 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 12.30 - Videostrani, 18.00 - Gnes - informativna oddaja, 18.30 - Buum, pazi ka vdari, oddaja za najstnike, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - KK Pomurje - Skiny: KK Imos Ježica, 1. SKL - ženske, posnetek, 21.25-Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.30 Dnevnik - 7.55 Otroški program -11.00 Zemlja in morje, oddaja za kmetovalce -12.00 Dnevnik - 12.40 Hruške in jabolka - 13.15 Družinsko kosilo - 14.45 Poročila -15.00 Rogist, nad. - 15.55 Briljantina -16.50 Poročila -17.05 Bloodknot, ameriški film -18.45 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Trije moški Melite Žganjer, dramska serija -21.00 Koncert Gorana Karana v Splitu - 22.30 JAG, nad. - 23.25 Dnevnik - 23.40 Zakonske vode, naniz. - 0.10 Koledar, kanadski film -1.25 Poročila - 1.30 Črno-belo v barvah - 4.30 Dokumentarna oddaja - 5.00 Koncert Gorana Karana - 6.30 Briljantina TV %.UU ZiveU z0ra.NO, ziueVi svetno - 9.UU Vvaznvtoo \\Avo - vovVev - \\ Sveta maža, prenos iz Mav\\e Bistrice - 42.^9 M\v in bobvota - Woqv\o\vo, amt-.. : riški film - A 4.40 Risanka - A5.05 Raziskovalec, serija - 40.00 Dober Oan, \nAormaOMvc\ < mozaik - A7.30 Koncert Den^ce Dvaves v Dubrovniku - 13.35 TJafi gong - 19.30 Dnevnik - 20.10 Triler - 21.10 Zvezdni prah, oddaja o filmu - 21.45 Nedeljska premiera: Ugrabljen - 1.05 Raziskovalec - 2.00 Triler - 3.00 Sharman, nad. - 4.35 JAG, nad. -5.20 Zakonske vode - 5.45 Hruške in jabolka - 5.20 Turbo Limach Show TV MADŽARSKA! 6.00 Vaška TV - 6.20 Biblija - 6.30 Za otroke - 7.30 Nedeljski otok - 8.50 Otroške počitnice -9.15 Igre brez meja -11.00 Tri želje - 12.00 Zvon, poročila - 12.10 Minute za srečo -14.20 Vrnitev v Paradiž, nad. -13.30 Verski program -13.50 Igre brez meja -14.15 Otroci vetra, koprodukcijski film - 16.00 Tigrova usoda, naravoslovni film -17.00 Emily, nad. - 17.45 Kolesje časa - 18.00 Gol... - 19.00 Dnevnik -19.10 Teden -20.00 Igre brez meja - 21.30 Cody, nan. - 23.05 Glasbeni program - 0.00 Po 11. uri TV MADŽARSKA 2 6.00 Manjšinski program - 7.40 Vaška TV - 8.00 Program za vernike - 9.30 Benetke, poletje, ljubezen, angleški film - 11.10 Klip-plus - 11.30 Harry in še en falot - 12.00 Nebodigatreba - 12.55 Thalassa -13.25 Zvezdniki: Bela Lugosi -14.10 Dogodivščine - 14.40 Gimnazija strtih src - 15.30 Sporočilo svetih mest - 15.50 Športno ritmična gimnastika -17.15 Island - 17.40 Concerto Ebracio - 18.25 Kumara, politična solata -19.20 Royse, angleški film - 21.00 Dnevnik - 21.10 Teden - 22.10 Gol... - 23.15 Madžari na prelomu stoletja: Oszkar Jaszi TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.35 Konfeti - 10.35 Disneyev festival - 11.30 Avto-moto šport - 11.55 Šport -12.50 Radijska postaja - 14.15 Superman IV, znanstvenofantastični film - 15.45 Nogomet: Liga prvakov, magazin - 16.15 Nogomet: GAK-Sturm, prenos z Gradca-18.30 Šport v nedeljo -19.17 Loto -19.30 Čas v sliki - 20.15 Štirje te ljubijo, filmska komedija - 22.10 Kolumbo - 23.40 Kraj dejanja -1.10 Čarobna črna ženska, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Pet milijonov išče dediča, filmska komedija -10.30 Teden kulture' -11.00 Evropski studio -12.00 Pogled v deželo -12.30 Orientacija -13.00 Poročila 13.05 Tednik -13.30 Domovina, tuja domovina -14.00 Pogledi s strani - 14.15 Divje življenje -15.05 Heidi in Erni - 15.30 Beli Nizozemec, film - 16.50 Volitve 99 - 23.00; Enostavno klasično - 0.15 Čudež, film EUROSPORT f 8.00 Ritmična gimnastika, prenos -11.30 Mali maraton, prenos SP iz Palerma - 13.00’ Motociklizem - 15.30 Kolesarstvo: dirka Pariz-Tours, prenos - 17.00 Rugby - 17.30-Rugby: Škotska - Južnoafriška republika, prenos - 19.45 Rugby: Avstralija - Romunija/ prenos - 21.45 NASCAR: dirka v Martinsvillu - 23.00Športne novice - 23.15 Rugby -0.15 Tenis c ■ Ponedeljek, 4. 10. 1999 TV SLOVENIJA 1 9.20 Rdeči grafit 9.55 Afriške pravljice 10.05 Otroci sveta 10.35 Dokumentarna oddaja 10.55 Na vrtu- 11.20 Obiskali smo.... francoska serija 11.50 Slovenski magazin 12.20 Utrip, Zrcalo tedna 12.45 Prvi in drugi 13.15 Medvedki, kanadski risani film 14.50 Pomagajmo si 15.20 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška 17 .00 Radovedni Taček: Dežnik 17 .15 Super babica, angleška nanizanka 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Recept za zdravo življenje 19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20 .05 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka 21 .00 Lipicanci, dokumentarec meseca 22 .00 Odmevi, vreme, šport 22 .45 Omizje o kulturi 23 .55 Recept za zdravo življenje TV SLOVENIJA 2 12 .00 Popolna tujca, ameriška nanizanka 12.30 Simpsonovi risana nanizanka 13 .00 Tippijin svet, francoska oddaja 13.50 Življenje v številkah, ameriška serija 15.00 Darling, ameriški film (čb) 17 .00 Oddaja o Slovenski vojski 17 .30 Po Sloveniji 18 .05 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 19 .00 štafeta mladosti 20 .00 Gospodarska panorama 21 .00 Studio City 22 .30 Noč z Dickom, ameriška nanizanka 22 .55 Brane Rončel Izza odra POP TV 9.35 Umazane laži, nadaljevanka -10.30 Divji angel, nadaljevanka - 11.30 Moč ljubezni, nadaljevanka - 12.30 Športna scena -13.30 Umor, je napisala, nanizanka -14.30 Fejst fantje, nanizanka - 15.05 Varuška, nanizanka - 15.40 Cosby, nanizanka -16.15 Umazane laži, nadaljevanka - 17.10 Divji angel, nadaljevanka - 18.00 Športni krog -18.10 Moč ljubezni, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Dober dan, slovenska humoristična nadaljevanka - 20.45 Mestni fantje 2, ameriški film - 22.50 Veronikine skušnjave, nanizanka - 23.20 Kameleon, nanizanka - 0.15 M.A.S.H., nanizanka - 0.50 Krila, nanizanka - 1.20 Columbo: Prijateljska zarota, ameriški film - 3.00 24 ur KANALA 8.30 Srečni časi, nanizanka - 9.00 Maria Isabel, nadaljevanka - 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 10.30 Uboga Maria, nadaljevanka -11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje -13.30 MacGyver, nanizanka -14.30 Družinske vezi, nanizanka - 15.00 Ne mi težit’, nanizanka - 15.30 Sodnica Judy, nanizanka -15.55 Oprah Show: Bill Cosby - 16.45 Uboga Maria, nadaljevanka - 17.10 Maria Isabel, nadaljevanka - 17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka -18.30 Stilski izziv - 19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Izvirni strah, ameriški film - 22.15 Zvezdna vrata SG1, nadaljevanka- 23.10 Črni gad, nanizanka -23.50 MacGyver, nanizanka - 0.50 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa -16.00 Dinastija Colby, nadaljevanka -17.00 Cybill, nanizanka -17.30 Skeči kraljevega letalstva, nanizanka -18.00 Komandosi, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Sedma sila, nanizanka - 20.00 Šola golfa - 20.30 Ljubezen v troje, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Kronika - Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - TV Pika: Adrenalin, motokros - 23.00 Odpadnik, nanizanka - 23.50 Meje verjetnega, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - KK Pomurje - Skiny : KK Imos Ježica, 1. SKL - ženske, 10.55 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - KK Pomurje - Skiny: KK Imos Ježica, 1. SKL - ženske, 17.20 - NK Potrošnik: NK Korotan, posnetek, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 ■ TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes, informativna oddaja. 20.30 - NK Fero-term Pohorje: NK Mura, posnetek, 22.10 - Videospoti, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 10.00 Poročila -18.05 Izobraževalni program - 11.25 Modul 8 -12.00 Dnevnik - 12.35 Prevare, nad. -13.20 Trenutek z... -13.55 Sunset Beach, nan. -14.40 Poročila -14.50 Teror na avtocesti 91, ameriški film - 16.30 Glas domovine - 17.00 Hrvaška danes - 17.50 Kolo sreče - 18.55 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Glas naroda -20.40 Kviz - 20.50 Adagio, drama - 22.00 Čas beži - 23.00 Preteklost v sedanjosti -23.35 Dnevnik - 0.00 Ero z onega sveta, gledališka predstava - 2.10 Poročila - 2.15 Varljiva lepota, koprodukcijski film - 4.10 Opazovanja - 4.40 Ameriške pokrajine: Havaji - 5.35 Preteklost v sedanjosti - 6.05 Glasba - 6.45 Glas domovine TV HRVAŠKA 2 14.50 Koledar -15.00 Carstvo divjine: Bivoli - 15.25 Modul 8 -16,00 Znanstveni album -17.30 Hugo -18.00 Otroška serija - 18.30 Oddaja o kulturi -19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Serijski film - 21.20 Newyorška policija, nan. - 22.10 Opazovanja - 22.40 Misli 21. stoletja - 23.40 Taksist, ameriški film -1.30 Spnset Beach, naniz. - 2.15 Prevare, nad. - 3.00 Hollywoodska dekleta, serija - 3.55 Dokumentarni film - 4.30 Nevarni časi, ameriški film - 6.10 Serijski film TV MADŽARSKA! 5.45 Vaška TV - 6.00 Informativni program - 9.00 Zabavno dopoldne: Vino in oblast/ Kralj pamp, Gozdarska hiša Falkenau - 12.00 Zvon, poročila -12.30 Magazin novic % 13.00 Za manjšine -13.58 Poročila - 14.05 Senzacija, nan. - 14.58 Poročila - 15.00 Skrivnosti peska - 15.30 Za otroke -15.58 Poročila - 16.00 Thalassa - 16.35 Pearf nan. - 16.58 Poročila - 17.00 Minute za srečo - 17.30 Srečanje z Jezusom - 17.50 Regionalni dnevniki - 18.00 Dnevnik - 18.15 Svet Evrope - 18.30 Kolesje časa -18.40 Urgenca, nan. - 19.30 Dnevnik - 20.00 Obiskovalec, nan. - 20.45 Naslednji! - 21.00 Kovček - 21.30 Mari Torocsik, talkshow - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.30 Svet v slikah - 23.00 Bum-bum, španski film TV MADŽARSKA 2 11.00 Nemogoče?- 11.30 Plesna glasba -11.40 Thalassa-12.00 Dežela hrepenenj nan. -12.50 Narodopisje - 13.00 Aktualno -13.25 Odprti studio -13.30 Magazin novic - 14.00 Tri želje - 15.00 Skupščinski dnevnik -16.00 Šolska ulica - 17.30 Na poti -18.00 Šport, odbojka -19.30 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.30 Nihajoče se luči, dok. film - 21.45 Najstniški žur - 22.10 Ko bom mrtev in bel, jugoslov. film (čb) TV AVSTRIJA! 6.15 Otroški program - 9.40 Herkul -10.20 Piratska radijska postaja, filmska komedija -11.45 Konfeti -12.10 Risanke -14.45 MacGyver -15.30 Zvezdne steze -16.20 He-rkul - 17.05 Polna hiša - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Varuška - 18.30 Zlat| dekleta -19.00 Ellen -19.30 Čas v sliki - 20.15 Laži imajo dolge noge, filmska komt dija - 21.50 Mary Reilly, film - 23.30 Nikita - 0.15 Modri led, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Po volitvah - 9.30 Bogati in lepi -10.10 Charleyeva teta, filmska komedija - H.45 Vreme - 12.00 Po volitvah - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Klinika vScwarzwaldu - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Derrick-17.00 Poročila - 17.05 V Avstriji -19.00 Dežela danes -'19.30 Čas v sliki -19.53 Vrš me - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Grajski hotel Orth - 21.05 Reportaža - 22.00 Po-ročila - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Goli, film EUROSPORT 8.30 Ritmična gimnastika - 9.30 Motokros -10.30 Tenis: finale v Bukarešti -12.00 Kolesarstvo, prenos dirke juniork na SP -13.00 Avto-moto šport -14.00 Kolesarstvo, prenos dirke članov U23 na 33 km s SP - 17.00 Triatlon - 18.00 Ekstremni športi -19.00 Spidvej - 20.00 Akrobatsko letenje - 21.00 Pikado, prenos - 23.00 Evrogoli -0.30 Motociklizem \ywvaxax\e\ai\, vvaA. - Vidita VAn\\ ^x\^eX, vati: - X\ati WatX\\ta%LV\\, - VL3& VKtaes vvas\. - - Ati.titi^^Nr ška,x\as\. - \tiAti - ta Ati vraL - WrWru«,na&. - W w - ZS.nn^u\oVTOV. am\Wm - ZVft-ZakTOM Vos. TV SLOVENIJA A 9.30 Radovedni Taček 9.45 'Navnove dogodivščine 10.05 Otroška oddaja 10.25 Recept za zdravo življenje 11.15 Potepanja 12.10 Gozdarska hiša Falkenau 13.00 Poročila, vreme, šport 14.40 Lipicanci, dokumentarec meseca 15.30 Omizje o kulturi 16.40 Duhovni utrip 17 .00 Zlatko Zakladko 17.15 Azil, norveška nadaljevanka 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Velike knjige, ameriška serija 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Klan, tv-nadaljevanka. 1/11 21.00 Proetcontra 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Potovanje v Reims, feljton 23.20 Najlepši dan v življenju, nemška drama 0.45 Velike knjige, ameriška serija Mpelesu, nan. - 22Ati xj won\k\oe skušn\a\je, nan. - Kamoteon, nan. - ti Ati - M A.S.H., nan. - ti Ati Ktaa, nan. - A Ati Oo\umbo‘. Nemima vode, am. tam - ti.titi 24 ur KANALA \LEtaW» - ta Eta Oo^ivi\k\ - AtititiVirvaMti^ - - Ati.titikJ&a&^Asaga,- X% Ati Vijoča, wax\. - ltiAtiAa\asxatia- - lltiti^Notiortoo^krnoNativa 9.00 Mana\sabe\, nad. - 9.00 \lse za^ubezen,nad. - A0.20 Ubopa Marta,nad. - ta Ata Oprah Show, pon. - 12.00 Mantis -12.20 MacGyver, nan-14.20 Družinske\ezi, nan. - 15.00 Ne mi težit’, nan. - 15.20 Sodnica Judy, nan. - 15.55 Oprati Show. Dobitniki štipendij Angelske mreže - 16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. - 17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Nora hiša, nan. -19.00 Tretji kamen od sonca, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Adrenalina: Downhill z Janezom Grašičem - 21.00 Vohun, ki me je ljubil, am.i film - 23.10 Črni gad, nan. - 23.45 MacGyver, nan. IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Kronika - Pregled športnih dogodkov - TV Pika: Adrenalin - 16.00 Dinastija Colby, nadaljevanka - 17.00 Cybill, nanizanka - 17.30 Skeči kraljevega letalstva, nanizanka - 18.00 Komandosi, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Sedma sila, nanizanka - 20.00 Zvezdne steze 5: Zadnja meja, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Iz našega studia - 23.00 Odpadnik, nanizanka - 23.50 Meje verjetnega, nanizanka TV V\AV»1AUSKN.‘1 - U.titi vtiMk% - Ati.titi^»o\ skautica - M .titi m stikati - Šport. - \%Ati Vrabca - Iti.titi Uue\iti\k -lti3 Že\v\a dok. Y\\m - 2A .2^ Podest o leoskv k\ ošteta ^aitah tok, msk\ tam TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - NK Feroterm Pohorje: NK Mura, posnetek, 11.40 - NK Potrošnik: NK Korotan, posnetek, 13.20 - Videostrani. 15 00 - Gnes - infor. oddaja, 15.30 - NK Potrošnik: NK Korotan, posnetek, 17.10 - NK Feroterm Pohorje: NK Mura, posnetek, 18.50 - Videospoti, 19.00 - Gnes - informativna oddaja. 19.30 -TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Teden ob Muri - infor. oddaja. 22.00 ■ Videospoti. 22.30 • Gnes - infor. oddaja, 23.00 - Videostrani TV AVSTRIJA 1 14.45 MacGyver-15.30 Zvezdne steze -16.20 Herkul -17.05 Polna hiša -17.40 kdo tam razbija -18.05 Varuška - 18.30 Zlata dekleta -19.00 Ellen -19.30 Čas v - 19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Medicopter 117 - 21.05 Postala je noseč; narkozo, TV-film - 22.35 Ugrabitelji stanujejo blizu, srhljivka TV AVSTRIJA 2 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Klinika v Schwarzwaldu - 14.30 je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Derrick - 17.00 Poročila - 17.05 I došli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Vreme - 20.00 P s strani - 20.15 Univerzum - 21.10 Tema - 22.00 Poročila - 22.30 Ogled EUROSPORT 11.00 Kolesarstvo, prenos dirke juniorjev na 26 km s SP -13.00 Evrogoli -14. atlon - 15.00 Kolesarstvo, prenos dirke članic s SP -17.00 Akrobatsko letenje -Tenis, prenos iz Basla - 22.00 Boks, prenos - 0.00 Golf -1.00 Jadranje TV SLOVENIJA 2 16.05 10.30 11.20 12.15 13.45 16.00 17.30 18.05 19.00 * 19.30 20.00 21.00 22.00 Videoring Snežna reka, avstralska nadaljevanka Gospodarska panorama Studio City Štafeta mladosti Ko sem bil majhne, francoski film Po Sloveniji Veter v hrbet, kanadska nadaljevanka Lingo Videoring Šport Tretji spol, ameriška znanstvena oddaja Tanka modra črta, ameriški film TV HRVAŠKA 1 12.00 Dnevnik -12.35 Prevare, nad. - 13.20 Trenutek z... - 13.55 Sunset Beach, naniz. - 14.40 Poročila - 14.50 Trgovci z otroki, ameriški film -16.30 Glasbeno-dokumentarna oddaja - 17.00 Hrvaška danes - 17.45 Gaudeamus - 18.20 Kolo sreče -18.55 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zlata ribica - 21.10 Kviz - 21.20 Srečanja nerodne vrste, humoristična oddaja - 21.50 V ospredju - 23.25 Dnevnik - 23.45 Filmska noč z Robertom De Nirom - 1.30 Ptica molitve, ameriški film - 3.10 Poročila - 3.15 Zlata ribica - 4.15 Opazovanja - 4.45 Nori Pierrot, francoski film - 6.30 Gaudeamus 23.35 Svet poroča TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar - 14.55 Carstvo divjine: Los - 15.25 Otroška serija - 16.00 Znanstveni album - 17.30 Hugo - 18.00 Prizma - 19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik -20.10 Kviz - 20.25 Serijski film - 21.10 Iz življenja strank - 21.45 Opazovanja - 22.20 Nenadoma Susan, nan. - 22.45 Potovanje skozi čas in prostor: Japonska - 23.40 Vse o sebi - 0.40 Sunset Beach, naniz. - 1.25 Prevare, nad. O NA Vsak dan ob 1900: GNES - informativna oddaja 5.AO.AS99 Sreda, 6. 10. 1999 TV SLOVENIJA 1 9.30 Zlatko Zakladko 9.45 Azil, norveška nadaljevanka 10.05 Risanka 10.20 Velike knjige, ameriška serija 11.10 Proetcontra 12.05 Klan, tv-nadaljevanka 13.00 Poročila, vreme, šport ’ 13.45 Obzorja duha 14.15 Ljudje in zemlja 15.05 Potovanje v Reims, feljton 15.35 Pomp 16.30 Mostovi 17 .00 Male sive celice, kviz 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Življenje ptic, angleška serija 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20 .05 Highlander, ameriški film 22 .00 Odmevi, vreme, šport 23 .00 Osmi dan 23.30 Vojne simfonije: Šoštakovič 0.55 Življenje ptic, angleška serija TV SLOVENIJA 2 10.05 Videoring 10.30 Veter v hrbet, kanadska nadaljevanka 11.20 Tretji spol, ameriška znanstvena oddaja 12.10 Šport 15.40 Kar je slabo, je dobro, ameriški film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Ženska v belem, francoska nadaljevanka 19.00 Nikoli v dvoje brez tebe, nadaljevanka 19.30 Videoring 20.00 Eros Ramazzoti s prijatelji 22.05 Kar je slabo, je dobro, ameriški film 0.00 SP v kolesarstvu POP TV 9.35 Umazane laži, nadaljevanka -10.30 Divji angel, nadaljevanka - 11.30 Moč ljubezni, nadaljevanka - 12.30 Pop’n‘roll -13.30 Umor, je napisala, nanizanka - 14.30 Fejst fantje, nanizanka - 15.05 Varuška, nanizanka -15.40 Cosby, nanizanka - 16.15 Umazane laži, nadaljevanka - 17.10 Divji angel, nadaljevanka - 18.10 Moč ljubezni, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Sorodnica, ameriški film - 21.45 Newyorška policija, nanizanka - 22.35 Veronikine skušnjave, nanizanka - 23.15 Kameleon, nanizanka -0.10 M.A.S.H., nanizanka - 0.45 Krila, nanizanka -1.15 Columbo: Smrtonosni trening, ameriški film - 3.00 24 ur KANALA 8.30 Srečni časi, nanizanka - 9.00 Maria Isabel, nadaljevanka - 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 10.30 Uboga Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 13.30 MacGyver, nanizanka - 14.30 Družinske vezi, nanizanka -15.00 Ne mi težit’, nanizanka -15.30 Sodnica Judy, nanizanka -15.55 Oprah Show: Pomladansko čiščenje -16.45 Uboga Maria, nadaljevanka -17.10 Maria Isabel, nadaljevanka -17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka -18.30 Nora hiša, nanizanka -19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka -19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Film po izboru gledalcev - 21.50 Plen, nanizanka - 22.45 Črni gad, nanizanka - 23.20 MacGyver, nanizanka - 0.20 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Iz našega studia - 16.00 Dinastija Colby, nadaljevanka, zadnji del - 17.00 Obiskovalci, nanizanka - 18.00 Komandosi, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Sedma sila, nanizanka - 20.00 Dežela senc, angleški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Prekmurske koline, reportaža - 23.00 Od maja do decembra, nanizanka - 23.30 Resnične usode, nanizanka - 0.00 Odpisani, jugoslovanska nadaljevanka, 1. del TV AS * KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Teden ob Muri - informativna oddaja. 11.30 - Risanke, 12.OD - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 -Tgden ob Muri - informativna oddaja. 18.00 • Videostrani, 18.30 - Risanke, 19.00 -Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Moji mali prijatelji, oddaja za ljubitelje živali, 21.00 - Iz produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije, TV Tezno, 21.30 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča, 22.00 - Videospoti, 22.30 - Gnes, 23.00 ■ Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.30 Dnevnik - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.25 Ko odrastem -12.00 Dnevnik - 12.35 Prevare, nad. -13.20 Trenutek z... -13.55 Sunset Beach, naniz. - 14.40 Poročila - 14.45 Jacknife, ameriški film -16.30 Hrvaška struna -17.00 Hrvaška danes -17.45 Speleološka odprava Chiapas -18.20 Kolo sreče -18.50 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Skrinja - 20.40 Kviz - 20.50 Tisočletje - 21.50 Pomnenje ljudi - 22.25 Zapirač, nan. - 23.00 Poslovni klub - 23.35 Dnevnik - 23.55 Zgodovinski album -1.55 Poročila - 2.00 Hrvaška struna - 2.30 Odprava Chiapas - 3.00 Opazovanja - 3.30 Maščevanje za volanom, ameriški film - 5.00 Tisočletje - 6.30 Poslovni klub TV HRVAŠKA 2 9.55 Srečanja nerodne vrste, nan. -10.25 El Diabolo, ameriški film -12.15 Zlata i 14.45 Koledar - 14.55 Carstvo divjine -15.25 Ko odrastem - 16.00 Znanstveni a 17.30 Hugo - 18.00 Risanka - 18.30 Hrvaška kulturna dediščina -19.00 Županij: notama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Prihod, ameriški film - 22.20 Opazo’ 22.55 Humoristična serija - 23.20 Nismo angeli, ameriški film -1.05 Mladi in odvi: 2.05 Šunset Beach, nan. - 2.50 Prevare, nad. - 3.35 Dokumentarni film - 4.25 Pti litve, ameriški film - 6.05 Jazz j 6.50 Risanke TV MADŽARSKA 1 12.00 Zvon, poročila -12.30 Magazin novic - 13.00 Za manjšine -13.58 Por 14.05 Senzacija - 14.58 Poročila - 15.00 Skrivnosti peska, nan. -15.30 Za ol 15.58 Poročila - 16.05 Thalassa -16.35 Kalifornijske sanje, nanizanka - 16.58 F - 17.00 Igra - 17.30 RazumešJ - 17.50 Regionalni dnevniki -18.00 Dnevnik -Svet Evrope - 18.30 Kolesje časa -18.40 Urgenca, nan. - 19.30 Dnevnik - 20.01 ste - 21.00 Milost je pri bogu, dok. igra - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.30 Urar - 23.00 Filmski program TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Informativni program - 9.05 Operete - 10.00 Iz tv-arhiv; panje po oceanih, Jame na Madžarskem - 11.00 Film - 12.00 Druga možnost, 12.45 30 let madžarske pop glasbe - 13.00 Aktualno - 13.30 Magazin novic ■ Zlati dim -15.30 Tapiserije -16.00 Šolska ulica -17.30 Svobodno tekmovanje Šport - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.30 Donator, kultura - 21.05 Vodn sti, naniz. - 21.50 Carmen, cvetlična arija - 21.55 Osupljivo območje, nan. TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.30 Herkul -10.15 Kolumbo -11.45 Konfeti - 12.10 F - 14.45 MacGyver - 15.30 Zvezdne steze - 16.20 Herkul - 17.05 Polna hiša Glej, kdo tam razbija - 18.05 Varuška -18.30 Zlata dekleta - 19.00 Ellen - 19. v sliki - 20.15 Nogomet, prenos - 23.20 Tisti, ki ne poznajo milosti, srhljivka Umazani konec tedna, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi Zakon puščave, prvi del pustolovskega filma - 11.45 Vreme - 12.10 Tema Poročila - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Klinika v Schwarz\ 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Derrick - 17.00 Pc 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v 19.53 Vreme - 20.15 Help TV - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Mednarodna repor 23.16 Žarišče: Japonska - 0.00 čas v sliki - 0.30 Ellen EUROSPORT 8.30 Evrogoli - 10.00 Motociklizem - 11.00 Golf -12.00 Tenis: pregled ATP-le: 12.30 Konjeništvo -13.30 Jadranje -14.00 Kolesarstvo, prenos dirke članov.na s SP v Italiji - 17.00 Avto-moto šport - 18.00 Tenis, prenos iz Basla - 22.00 23.00 Rugby - 0.00 Avto-moto šport ■ 30, september 1999 PISMA / OGLASI 27 smo Škode zaradi divjadi na Goričkem Kako bi bilo, če bi bilo res? niih ^e^n'em Vestniku objavljen prispevek »Preveč jelenjadi in di-Prašičev«, nastal na osnovi javnega razgovora v občini Šalovci 5.09., opisuje potek dogodkov, razprav in polemik, kdo je kriv škode zaradi divjadi na kmetijskih poljščinah. Navaja po-s o dejstvih in morebiti celo namiguje na krivca. Kljub morda ne-Os'm'vemu branju vsebina zasluži tehtno pojasnilo o zakonskih ovah načrtovanja z gospodarjenjem s populacijami divjadi, linjem načrtovanih ukrepov in dogodkih, ki se dogajajo v seve-^nem delu Goričkega. gospodari Populacijami divjadi? 'Obenem smislu so to lovske organizacije. Nam najbolj poz-dita tS°lovske družine, kijih je v Pomurju 32. Med izvajalce pa so-^Ve 3°iitveni lovišči: GL Fazan Beltinci in GL Kompas Pe-j PfaU V lovišču slednjega so škode zaradi divjega prašiča in 'Crijadi v letošnjem letu nepričakovano močno porasle. ^en°VS^e Ozadje lahko letno realizirajo odstrel v višini (do-1 tUCl' P° spolu 'n starosti), ki jo narekuje letni lovskogojitveni ^0 0-GO). Izdeluje ga Zavod za gozdove Slovenije. V pOs ol°čena višina odstrela za celotno območje se razdeli na e*na lovišča vsake lovske organizacije. Ta »razdelilnik« oz. ^■°vsk°gošpodarski načrt izdela Zveza lovskih družin; za ob-^'ckega je to ZLD Prekmurje. Za obseg tega članka je to Ceprav b' bilo potrebno povedati, da obstajata še petletni ^n^°sP°darski načrt (sestavijalec: LO) in desetletni lovskogoji-&a^rt (sestavljalec: ZGS). Postopke sprejemanja LGN, ki govori Wo °n^retnimi številkami - določa odstrel, veleva Pravilnik o lo-[tvenem načrtovanju (Ur.l. št. 27/1999). Verjamemo, da je za '^Pne9a bralca vse to »načrtovanje« precej zapleteno in ne-Sfaw,. ^°’ vendar smo ga zaradi verodostojnosti informacije pred-celoti. lovsk°9ojitveni načrt se sestavlja v pisarni in ne na njivi ali v & verietno šdd e bolnišnice in doktorici Bedernjakovi, P°s a ^čin6 Liu rni zbora Republike Slovenije, predstavnikom gpeK nj Upravni enoti Ljutomer, Aktivu kmečki aV|jenC jjgran0 Tondach iz Borec, župniku g. Vinkoviču za za0 jp bbred, govornikoma za izrečene besede, go Tišino ter pevcem moškega pevskega z or^ pri LJU pevkam cerkvenega pevskega zbora iz K-rl Žalujoči: z drtA^ sinova Lujzek in Jožko ter hčerka Mi‘ KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDR^tNA ° J IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOJ 2j KM- V BREZPLAČNI PREVOZI DO F PLAČILO TUDI NA ve ~ OBROKOV BREZ OBR DAMIR BANFbSŽai SUHE HRASTOVE plohe in štedilnik* bojlerjem za centralno°9r®*a^'n« rabljen, prodam. Tel.: 76481. TRIFAZNI ELEKTROMOTOR, 7,5 KW in LADO Rivo, letnik 1989, p dam. Tel.: 7O271.m1049 VRTNO UTO, primerno za shra* vanje vrtnega orodja, prodam. 980. m1027 delo SIMPATIČNO DEKLE za stroju zaposlim. Plačilo 5 stanovanje brezplačno. ie-789. m1015 KAKRŠNOKOLI DELO n^*^ stinstvu, iščem. Tel.: 52 ’. z ZA DOBRO delo - odlično pl«™ ( izbranimi artikli,. te.rent®k(!)ovolj časa in našo pomočjo. Ce imate lastno vozilo, nas poKHC ' _ g in pričakujemo vsak d® avnJ 15. uro natel.: 061 150 ZAPOSLIM KVALIFICIRANJ 40 TOLIČARJA z izkušnjam'- 1O41 088 ali GSM 041 347 78 -IŠČEM kakršnokoli de jna^O. niku v pomurski regiji-m 1042 ..|0'.2 ZA DOBRO delo - odlično P a®^ izbranimi artikli,,terens jasa našo pomočjo. CE IMATE Wic in lastno vozilo, nas po med g. in pričakujemo vsak.delavn ^7 15. uro natel.: 061 15 Vsi, ki bi radi z direktno J5 J na & 80.000 SIT/tedensko, se J govor. GSM: 041 715 TAKOJ ZAPOSLIMO DVE. U za delo v trgovini z delo* Murski Soboti. Zazeljene 5 izkušnje na področju unjkati*^ vsaj nemškega jezika, ka(ni. W in prijaznost za delo dna šnje pošljite na nas^v_ nta 29,9 J Gjergjek, Ul. Ivana Rep0 leI-Murska Sobota, ali P 069 22 326. m1069 ZAPOSLIMO DEKLE ZA,S dnevnem baru. GSM. m1073 storitve NEMŠČINO uspeš™? Z™* izGa^ ssa po^l^' ,n 1 rt 17 __1 . 30. september 1999 OGLASI 29 ZAHVALA V 84. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek Franc Puhan iz Bogojine 42 b boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga Pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, v r°delne namene, za svete maše in vsem, ki ste nam izrekli Iskre sožalje. na hvala pomožnemu škofu dr. Jožetu Smeju za pogrebni rect ostalim duhovnikom, pevcem župnijskega pevskega zbora in govorniku za besede slovesa. osebna hvala osebju kliničnega centra za ves trud pri njegovem zdravljenju. Žalujoči vsi njegovi Zaprl trudne si oči, saj tam, kjer si, bolečine več ni, le pri nas vse prazno je, vsi zelo zelo pogrešamo te! . ZAHVALA V 73. letu nas je zapustil predragi mož, oče, tast in dedi Jožef Mikola iz Tropovcev dob°'eč' 'zgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, rirn sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in ga pospremili na zadnji poti. ovala vsem za darovano cvetje, sveče, svete maše 1 u in v dobre namene. ža|0 . ^uPn>ku za pogrebni obred, pevcem za odpete g n*e, govorniku za besede slovesa in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njegovi najdražji ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, strica in dedka Jožeta Klukoviča iz Murske Sobote Se igLr Prijater ren° zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, 'n Vsem o^ali01’ k'so 8a pospremili na njegovi 8. dr, p ' Osebna zahvala velja g. dr. Simoni Lopert Kralj in etric ter celotnemu osebju internega in infekcijskega t Valju' °ddelka splošne bolnice v Rakičanu. klanji1110 se celotnemu osebju Doma starejših Rakičan, g. ^bni« dVor'nu Vreči, pevcem cerkvenega pevskega zbora, at9nžn1g Vu Banfi in Komunali ter vsem, ki so darovali vence, lam 'n SVe^e- Vsem darovalcem za maše in dobrodelne ene, za izražena ustna in pisna sožalja, hvala! Oh, kako je hiša prazna, odkar te več med nami ni, prej bila prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. V SPOMIN 1. oktobra minevata dve leti, ko nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, tast ter brat Leopold Flisar iz Tišine Hvala vsem, ki se ga spomnite ter postojite ob njegovem preranem grobu! Njegovi najdražji Sedaj v domači zemlji mirno spiš in v naših srcih še živiš. V SPOMIN 30. 9. 1999 mineva deset žalostnih let, odkar nas je v 42. letu zapustil naš dragi sin, brat in striček Janez Rogan iz Gornjih Slaveč 25 Rad si imel ljudi okrog sebe, še rajši si pomagal nam vsem s spoštovanjem in z odprtim srcem. Hvala vsem, ki se ga z dobro mislijo spomnite in se ustavite ob njegovem grobu ter mu prižgete svečko spomina! Vsi tvoji najdražji Kje so tvoje pridne roke? Kje tvoj obraz, nasmeh in dobra volja? Vse še vedno čaka, vendar zaman, tvojega čutiti več ni koraka. Usoda je hotela, da to, kar smo ljubili, za vedno smo izgubili. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več ni. ZAHVALA Nenadoma in mnogo prezgodaj je odšel v večnost naš ljubi Jože Cipot iz Lendavskih Goric Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za ustne in pisne izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala dr. Romeu Kulčarju za hitro in strokovno pomoč, zdravstvenemu osebju intenzivnega kirurškega oddelka v Bolnišnici Murska Sobota za strokovno in humano pomoč. Hvala kaplanu Matiji Tratnjeku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke in za odigrano Tišino. Vsem, ki ste pospremili našega Jožeta na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Vsi njegovi: žena Marija, mama Ana, sestra Marta, sestra Inka z družino, brata Stefan in Janez z družinami in ostalo sorodstvo Ko v ranem jutru ptički so zapeli, oznanili so lep jesenski dan, nihče takrat še slutil ni, da to je dan, ko umrl bo tvoj smehljaj in ugasnil tvojih oči sijaj. N SPOMIN Boleč je spomina na 3. oktober 1992, ko nas je za vedno zapustil naš najdražji Sandi Andrejek iz Dolnjih Slaveč Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče! Njegovi najdražji Kruta smrt te nam je vzela, žalostno pesem v srce nam zapela. Nam pa žalost srce trga, ker te več med nami ni. ZAHVALA V 70. letu nas je ža vedno zapustila naša draga žena, mama, tašča in stara mama Ilona Šeruga s Hodoša 72 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala duhovniku in pevcem za odpete žalostinke. Lepa hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu! Žalujoči vsi njeni najdražji V 81. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče in tast Odšel si, a v naših srcih si ostal. Za ljubezen in dobroto hvala ti. ZAHVALA Mirko Podlesek iz Cankarjeve ul. 89 v Murski Soboti Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in ostalim za obiske in tolažbo v času bolezni. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in prispevke za dobrodelne namene. Hvala tudi vsem, ki so nam pisno in ustno izrazili sožalje. Hvala dr. Arpadu Norčiču in ostalemu osebju bolnišnice v Rakičanu, patronažni službi Zdravstvenega doma M. Sobota, g. duhovniku Leonu Novaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Štefanu Merklinu in gasilcem. Z žalostjo v srcih, vsi njegovi. Povenil nam je rožmarin, nihče ga ne zaliva, a v srcu bo ostal spomin ... V SPOMIN Minevajo leta, odkar so nas zapustili Štefan Panker Helena Panker in Marija Kekec roj. Panker iz Pečarovec Hvala vsem, ki se jih spominjate! Vsi njihovi Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, pri prijatelju si ti zaspal. ZAHVALA Poln dobre volje in življenjske energije je sredi dela, komaj v 44. letu omahnil v smrt naš dragi mož, oče, sin, brat in zet Slavko Žerdin iz Male Polane Zadnjikrat v krogu družine zbrani ob tvoji krsti ostajamo nepotolaženi. Zakaj? Ob bolečini, ki nam jo je zadala tvoja prerana smrt, bi se radi zahvalili vsem sosedom, prijateljem, botrini, sorodstvu in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in v dober namen ter našega Slavka pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. dekanu in g. Stanku Matjašecu za pogrebno daritev, pevcem za odpete žalostinke, Mateju za odigrano Tišino, govorniku za besede slovesa, kolektivom KZ Hotiza -Polana, V Paul-Ana, Indip, s. p. Hozjan in Domu starejših Lendava. Hvala tudi PGD Mala Polana - Mačkovci, Bukovje, Velika Polana, Vinogradniškemu in Turističnemu društvu iz Velike Polane ter pogrebništvu Ferenčak. Vsem in vsakemu posebej še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena, hčerka in sin, mati in oče, sestra in tašča z družinama Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Zato pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. ZAHVALA V 78. letu je mirno in tiho za vedno zaspal naš dragi mož, oče, brat, tast in dedek Janez Gumilar iz Petanjec 123 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem, prijateljem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vam za darovane vence, cvetje, sveče, za svete maše, za cerkev, dobrodelne prispevke, za mrliško vežico ter izrečeno ustno in pisno sožalje. Posebna zahvala zdravnikom in zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka bolnišnice v Rakičanu za lajšanje bolečin in vsem tistim, ki ste ga v času njegove bolezni obiskovali. Prav tako posebna zahvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Marjanu Šafariču in g. Francu Šonaji iz ŽVZ-ja M. Sobota za ganljive besede slovesa ob odprtem grobu ter pogrebništvu Kampuš. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi 30 OGLASI 30. september 1999, — Mohor, d. o. I Ljuba Šercerja 11, Radenci. Pooblaščeni prodajalec in serviser za Pomurje. VSE NA ENEM MESTU tei ■ 65 830 29 LET KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 788 200 Ljutomer, tel.: 1069) 84 90 90, od 8.00 do 18.00 Krog, tel.: (069) 35 460, od 9.00 do 17.00 ^^POHIŠTVOZAVAS Zatrium vse za konjerejo, ovčerejo, prašičerejo, govedorejo... Pokličite nas vsak dan razen nedelje od 6.30 do 14.30, tel.: (061) 152 38 00, ali se oglasite v Tacenski 90 v Ljubljani Šentvid oz. RAL-GB WPRODAJA.MALOPRODAJA IM POSREDNIŠTVO D.&O. LStaNa 22-24,Ceraeiavd (novo atelje) Tei ; (069) 38 132 AKCIJA—AKCIJA—AKCIJA—AKCIJA—AKCIJA LAMINATNI PODI 12.000 OBRATOV ZA 2368,10 sit za m2 Delovni čas: pon. do pet. od 9.00 do 17.00 sobota od 8.00 do 12.00 EKOLOŠKO KURILNO OLJE - kurilno olje I. kakovosti - brezplačna dostava - plačilo na 6 čekov - najugodnejše dnevne cene TEL: (069) 45 283,041 635 548, {062)520 69 00 se priporočamo! MerkadA NAGRADNO MESEČNO ŽREBANJE 3 X 7OOI LITROV. E. BRANSBERGER, s. p. SLIKOPLESARSTVO Jt FASADERSTVO STROJNI OMETI TeL &faks. (069) 21 238 Dolga ulica 79, Černelavci^^ mobitel: 0609 61 76 41 Murska Sobota GSM: 041 61 76 41 RAZNE SORTE JABOLK Cč 1 (NAMIZNIH IN ZA OZIMNICO), SUHO SADJE PO UGODNIH CENAH. SADJARSKA KMETIJA CIFER, KUKEC 16, tel.: 54 092 Slovenska Karitas obvešča, da na svojem žiro računu št. 50100-620-133, sklic na številko: 05 1140116-6239 03, zbira sredstva za pomoč ob tragičmrn potresu v Turčiji. Prosijo za navedbo namena nakazila: Potres Turčija. DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Reklame za rumene strani lahko naročite po tel. 041 867 718. N H 00 o/^SinjoM w <0 ...MALICE, PEČEN PIŠČANEC... HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. & taks: [0691 48 426, GSM: 041 772 426, 041 733 948 VINO * TOČ SEVER Moravske Toplice Tel.: 22 812, 48 850 Nedeljska kosila, pizze, narezki, pravi naslov za praznovanje rojstnih dnevov, krstov, obletnic ... TUROPOLJE d.o.o. ul. Zorana Velnarja 13, 9000 M. Sobota, tel.: 36 580 stihi: Horvat Štefan ».p. GSM041 420996 9224 Tumiš*. t«l 069/72-296 z mineralnim zaključnim slojem ZN1DER'S SOBOČANKA Lendavska 18. MS Tel.: 27 064 - posojila na osnovi zastave, izplačila takoj - NOVO - zastava zlata - najugodnejši nakup in prodaja deviz - sprejem naročil za odkup oz. prodajo delnic skladov MALE OGLASE ©080-1200 | ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31998 VSAK DELAVNIK 0D8. D0 14. URE. ~........~ LIP BLED - TRGOVINA SLOVENIJA '»SS« PAZ;»«(COM 741675 - KRANJ-1^15^ ti 0 - NOTRANJA VRATA -VHODNA VRATA - POHIŠTVO IZ MASIVNEGA LESA O RA k IA PE MURSKA sobota Cankarjeva ulica 25 tel : 36 620, 36 621 Vsak delovnik od 8.00 do 18.00, sobota od 8.00 do 12.00 VELIKA IZBIRA KUHINJSKIH DELOVNIH PLOŠČ IN KLJUK ZA VRATA KUHINJSKA DELOVNA PLOŠČA 4,20 m CELA samo 10.703 SIT CO t N pralni strni WG 421 TX 49.485 SIT pralno-susilnt slroi WG 1230T 89.151 SIT pomivalni stroj DG 6100 Wl 65.351 SIT " < O cene za garnituro POMIVALNI IN PRALNI STROJI #lndesl! ui o O z oc < 0 Ul o ro -J > > m