Kratek obris godbinc povestnice. (Dalje.) Pervo veselo razvitje godbine umetnosti se pokaže pri Nizozemcih, kteri so pervi mnogoglasje tako vravnati znali, da njihovi izdelki zadostujejo tudi tirjatvam sedanjega časa ; in še več : njihove dela bodo občudovali še poznejši rodovi. Xizozemsko niojsterstvo si je priznanje in čast zadobilo v Italii, na Spanjskem, Francoskeni in Xemškein. Vladarji vseh dežel so inieli nizozeraske umetnike na svojih dvorih. Kapele in stolice za godbo so vravnali Xizozeraci v Xeapolu, Milani in po drugih laških mestih v letih 1470—1500. Gospodarji godbe so bili ta čas Xizozemci po vsi Evropi. Xaj večjo slavo so dosegli: Vilem Dufay, roj. 1350. leta v Hanonii, f 1432. v Rimu. Pervi znani skladatelj je, kterega dela popolno unietnost razodevajo. Razširjanje godbine umelnosti se je ninogo pospešilo po notnem Hsku s premakljivimi tipami, ki ga je znajdel Ottavio Petruci iz Fosombrone. XTotni tisk pa je naj veči popolnost dosegel po Gottlob-u Emanuel-u Breitkopf-u (roj. 1719. v Lipski, -j- 1794.). Poprejšnje čase so glaske v lesene table vrezovali in potein liskali. 1525. — 50. so tiskarji Rhau v Vitenberg-u, PetreJ v XTorinberg-u in Oto Skot v Benedkah priobčevali ninogo niuzikalij, največ izdelkov nizozeniskili mojstrov. Začeli so tudi driigi narodi se zbujati na poljn skladateljskem. Adam de Fulda, visoko učeni menili (okoli 1460.) je bil pervi nemški skladatelj, ki je Xizozenicom jel kaliti slavo skladateljsko. V njegovem v Magdeburgu 1673. natisnjenem ,,enkiridiu" se nahaja pesem: ,,Ach, hiilp niv Levdt un senlich Klag". Štefan Malm (okoli 1520.) in Herman Fink sta bila znatna kontrapunktista. Poslednji je zložil 1558. v Vitenbergu več cerkvenih peseni. Iz njegovih spisov zvemo, da je nova umetnost figuralne glasbe že o njegovem času po X'eniškem zeld razširjena bila, toraj ninogo časa popred, kakor v Italii. Med francoskimi skladatclji se odlikuje L a z a r Genet (beri: Zene), duhoven. Xjegove glasbine zasluge priznavši ga izvoli papež L c o X. 1518. škofa ,,in partibus". Spanijolci so bili v Rimu visoko cenjeni pevci. Do 15. stoletja in še dolgo po tem je služila godba večji del le cerkvi in službi božji. Muzikalnega orodja se je malo, skoraj da nič rabilo ; prevladalo je petje. Zdaj pa so prišle Q) p g li © zuiiraj bolj v navado. Stavili so jih po vseh stolnih in samostanskih cerkvali. Xi nani znano ne ime iznajditelja, ne čas iznajdbe orgel. Iz življenja svetnikov veino, da je s v. Cecilija (230.) Boga slavila z orglaini. Verjetno je, da je bila pastirska piščal perva oblika dandanašnjega velikanskega glasbenega orodja. Že Hebrejci so poznali enake orodja, in pri Grekih so bile vodne orgle (liidravle) v navadi. S v. Avgušlin piše, da so v 4. stoletju v jeruzalemskein tempeljnu dvoje orgle imeli, kterih nianjše so imenovali „111 a š rakita", večje pa ,,magrafa". Poslednje so biJe narejene na sapo. V starein mestu Grado sn našli ,,sapnik" (Windlade) s letnico 580, ki je bil vredjen za 15 podperstnikov in 2 versti piščal. Pervi sled še zelo nepopolnih orgel se naliaja v 7. in 8. stolelju v večernem cesarstvn. 640. leta so dobili perve orgle na Angleško. Okoli 670. leta je ukazal papež Vitalijan v kerščanske cerkve orglc staviti. 758. leta je podaril cesar Konštantin K 0 p r 0 n i m kralju P i p i n-11 orgle, ki so iniele svinčene piščali. Ludovik Pobožni je ukazal 822. leta v Benedkah narediti orgle za Ahensko cerkvo. 855. leta so postavili perve orgle v Magdebnrgu. Lela 880. je papež Joan VIII. naprosil škofa Anona Brizinskega, da mu pošlje dobre orgle in tudi umetnika , ki jih zna narediti in tudi nanjc igrati. 950. lela so postavili v Vinčestru orglc z lOpodperstniki, ki so obsegli poldrngi vatel in so bili po vatlu dolgi. Treba je bilo z pestmi igrati. Tc orgle so imele 400 piščal in 26 meliov. Vpotrebovale so dveli organistov, ki jima je 70 korenjakov nicliove gonilo. V 11. stoletju so postavili v Magdeburgu orgle z 16 podperstniki. V 12. stoletju so obsegale tastature poldrugo osmino. V 13. stoletju se nahajajo v Benedkah perve orgle , ki imajo krajši ali poglasne (dandanašnji černe) podperstnike (semitonije). V 14. stoletju so pomnožili število podperstnikov. Jeli so jih vožje in krajše narejati, in ni jili bilo treba več s pcstmi nabijati, timveč so rabili perste. Imele so orgle po 2 manuala, obsegajoča F J 1312. leta je naročil Benečan Torceli po nekem nemškem uuietniku za cerkev sv. Rafaela v Benedkah orgle, kterih so se Benečani toliko veselili, da so njemu na čast dolgo časa vsake orgle ,,torceli" imenovali.  1359. leta je izdelal dulioven Xikolaj Faber orgle za stolno cerkev v Halberstadt-u. On je naj stareji nam znani izdeJovavec orgel. 1426. leta je dal opat Konrad izdelati orgle za cerkev sv. Urha v Augsburg-11. 1441. je postavil Konrad Drosdorf že precej velike orgle v Xorinberg-u. Sploh je misel, daje Bernard, nemec in organist pri sv. Marku v Benedkah, okoli leta 1470. iznajdel podnožnike (Orgel-Pedal); leta 1836. pa so našli 2 podnožniške piščali z letnico 1418: toraj so bili podnožniki že pred v navadi. 1475. leta je naredil Rothenburger v Xorinberg-u velike orgle, je prikrajšal še takrat zeld dolge podperslnike in je obložil poglasnike (zgornje kralke podperstnike) z slonokostenimi, celoglasnike (dolenje dolge podperstnike) pa z černinii lesenimi ploščicami. Leta 1483. je postavil Stefan orgle v stolni cerkvi v Erfurt-u, 1499. pa H e n r i k K r a n z velike orgle v cerkvi sv. Blaža v Brunsviku. Proti koncu 16. stoletja se nahajajo že mojsterske orgle, p. leta 1576. izdelane orgle v niestu Bernau na 60 spremenov. lmenitne velikanske orgle v Groningu, ki so jili blizo 100 let izdelovali, so bile Iela 1596. dodelane. K poskušnji in posvečevanju teh orgel je bilo povabljenih 53 slovečili organistov iz bližnjili in daljnih krajev. Stroški tega posvečevanja so stali 3000 tolarjev. tDalje Prih.)