\gorer\]elnformator List za obveščanje delavcev Gospodinjski aparati, Notranja oprema, Procesna oprema, Mali gospodinjski aparati, Elektronika Široka potrošnja, Commerce Sen/is, Raziskave in razvoj, Interna banka, DSSS Gorenje SOZD, DS Splošni posti, DS Informatika in organizacija Leto XXI Titovo Velenje, 11. marca 1987 Združeno do napredka Delegacija Socialistične republike Slovenije, v kateri so bili France Popit, predsednik Predsedstva Slovenije, Miran Potrč, predsednik Skupščine SR Slovenije, Dušan Šinigoj, predsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, Milan Kučan, predsednik Centralnega komiteja Z K Slovenije in Marko Bulc, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, je v petek, 6. marca popoldan obiskala delovno organizacijo Gorenje Bira v Bihaču. Goste iz Slovenije sta med obiskom v tej najmlajši Gorenjevi tovarni spremljala predsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Bosne in Hercegovine Josip Lovrenovič Malo drugače in član Izvršnega sveta SR Bosne in Hercegovine Vukota Višnjevac. Po ogledu proizvodnje v Gorenju Bira so se člani delegacije SR Slovenije skupaj z gostitelji iz SR Bosne in Hercegovine sešli na delovni pogovor s predstavniki sestavljene organizacije združenega dela Gorenje. Pogovora so se udeležili tudi predstavniki občine Bihač. Poslovni sistem Gorenje je predstavil podpredsednik poslovodnega odbora Gorenje, Ivan Vitežnik, Gorenje Biro, največjo skupno naložbo gospodarstva Slovenije ter Bosne in Hercegovine, pa je predstavil direktor delovne organizacije Esad Mujakič. Pred sednik poslovodnega odbora sozda Gorenje Herman Rigelnik pa je med razpravo še posebej opozoril na korektnost uresničevanja tega izrazito izvozno naravnanega projekta. Omer Dug, predsednik Skupščine občine Bihač je med pogovorom še posebej opozoril na velik prispevek te nove Gorenjeve tovarne, ki je zagotovila skoraj 1.300 novih delovnih mest in ki bo letos prodala na tehnološko najzahtevnejša svetovna tržišča 60 odstotkov vse proizvodnje, k razvoju občine Bihač in Krajine ter k napredku tehnično tehnološke kulture tamkajšnjega gospodarstva. Ob zaključku pogovorov je vodja delegacije Socialistične republike Slovenije, France Popit poudaril, da je impresioniran z moderno Minuli dan žena smo delavke Gorenja obeležile delovno, a vendar praznično, saj so bile prirejene različne razstave. V Gorenju Servis je bila razstava peciva s pokušino, delavke Gostinske enote so predstavile svoje sladice in prelepe klekljane, kvačkane in pletene izdelke. V jedilnici smo ob 8. marcu prisluhnile monologoma in recitalu gledališke igralke iz Ljubljane Polone Vetrih. Uvodoma je delavkam za praznik čestital vodja delovne skupnosti skupnih služb Gorenje Gospodinjski aparati Alojz Kovše. dz organizacijo in stroji v tovarni Gorenje Bira, rezultati sodelovanja gospodarstva Slovenije ter Bosne in Hercegovine. Gorenje Bira pa je dokaz utemeljenosti načela združevanja dela in sredstev za uresničevanje skupnih programov. ml Zimske igre delavcev Gorenja Letošnje tekmovanje delavcev sozda Gorenje v veleslalomu bo v nedeljo, 15. marca, na smučarskem centru Cerkno. Organizator tekmovanja je Gorenje Tiki, Ljubljana, izvajalec pa športno društvo ETA Cerkno. Iz delovnih organizacij Gorenja v Titovem Velenju bodo nastopile 9-članske ekipe, delovne skupnosti Splošni posli, DSSS SOZD, Raziskave in razvoj, Interna banka, Informatika in organizacija pa bodo imele skupno zastopstvo prav tako 9 tekmovalcev. Letos je bilo veliko tekmovanj tozdov in delovnih skupnosti, zato ne bi smelo biti težav pri sestavi najboljših ekip. Naši veleslalomisti občinski prvaki V nedeljo je bilo na Golteh občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu. Gorenje je zmagalo v penski konkurenci, pri moških pa so se kar tri ekipe Gorenja uvrstile na prva tri mesta. K takemu uspehu so največ prispevali dobitniki medalj: Danica Urbanc in Zdenko Purnat z zlato medaljo, Vinka Vodušek, Drago Drev, Aleš Pušnik s srebrno medaljo, Franja Knez, Bojan Naraločnik, Drago Krenker in Teobald Zorko z bronasto medaljo. Čestitamo. gorenje rotoonp ©prema Uvajanje novega programa Novi industrijski mizarji Ob praktičnem izpitu. Šolanje so uspešno končali: Marica Poprask, Vera Kneževič, Darinka Mave, Anica Raško, Danica Jeromel, Ivanka Jambrovič, Branko Rep, Karel Vaithauser, Ivan Bašnjec in Danilo Skornšek. Preteklo leto je bilo za tozd Pohištvo pomembno kot leto' sprememb, uvajanja nove generacije kuhinj v proizvodni program, težnje po stalnem izboljševanju produktivnosti in kakovosti izdelkov. Kljub precejšnjim težavam tako zaradi notranjih kot številnih drugih vzrokov, od slabega vhodnega materiala do iztro-šenosti večine strojev, precejšnje odsotnosti z dela, pa je poprečno 273 zaposlenih delovni načrt za preteklo leto uresničilo 90 odstotno, povečali so tudi delež izvoza, čeprav še vedno ne toliko, kot so načrtovali. V zadnjem četrtletju lani so pričeli z načrtovano proizvodnjo nove generacije kuhinj Internacional, priprave nanje pa so v tej temeljni organizaciji potekale skozi vse leto. Pripraviti je bilo treba celotno proizvodno dokumentacijo, poskrbeti za priučitev delavcev, izdelati delovne priprave, manjše stroje in šablone. ..Kljub temu, da smo večino sestavnih delov izdelali že v prvih šestih mesecih lani, pa osvajanje novih proizvodov ni bilo dovolj usklajeno, zamujala je dobava nekaterih pomembnih materialov, težave so bile z osvajanjem tržišča, propagandnim materialom. Menjavo programa pa je zavrlo tudi nepričakovano povečanje naročil starega programa marca in aprila lani. Istočasno imeti v proizvodnji dva programa pa pomeni obremenitev delavcev in strojev, saj pride do podvojitev menjav na strojih, začasnega povečanja zalog, zato pa tudi do padanja produktivnosti," pravi vodja tozda Janez Spegel. Kljub težavam pa so izdelali 175.500 enot kuhinjskega in kopalniškega pohištva, kar je 90 odstotkov načrtovanega, in15.400 m^ embalaže. Čeprav so izvoz v primerjavi z letom poprej podvojili, niso zadovoljni, saj so ga ures- ničili le 70 odstotno. Vrednost proizvodnje pohištva je 1.842 milijonov dinarjev, delež izvoza pa se je s 4 odstotkov leta 1985 povečal na 9 odstotkov in je bil lani vreden 1 71 milijonov dinarjev. ,,Izvoz temelji predvsem na proizvodnji kuhinj za Dansko, vrat za kuhinjske elemente, veliko je povpraševanje po straniščnih deskah, ki pa jih zaradi ozkega grla pri brizgalnih kabinah nismo uspeli izdelati dovolj. Vsekakor pa bodo v bodoče finančni učinki izvoza večji le ob povečani prodaji kompletnih kuhinj in kopalnic." V obeh obratih jih vseskozi spremljajo težave zaradi slabega vhodnega materiala, zlasti je to pereče v embalažnici. Razveseljivo ob tem pa je dejstvo, da se je ravno v tem obratu zelo izboljšala kakovost njihovih končnih izdelkov, prav tako pa so tudi vse leto zagotavljali dovolj letev za nemoteno proizvodnjo v Gorenju Gospodinjski aparati. „lz leta v leto pa se srečujemo s sezonskim naraščanjem zalog hlodovine, zlasti jeseni, kar veže draga tekoča obratna sredstva in to ravno proti koncu koledarskega leta," je omenil vodja tozda. Kljub razpoložljivim sredstvom niso uresničili vseh investicijskih nalog, saj je koncept vlaganj v lakirnico, ki so ga med letom spremenili, zahteval več časa za iskanje najustreznejše tehnologije in pripravo dokumentacije. V veliko pomoč pa je bil novi NC rezkar, s katerim so precej skrajšali čas izdelave in kakovost vrat. Proti koncu leta so uspeli zaposliti načrtovano število delavcev, čeprav jim še vedno primanjkuje predvsem kvalificiranih lesarjev. Z izobraževanjem ob delu pa skušajo rešiti tudi to težavo. „Zaskr-bljujoče pa je nenehno povečevanje bolniških izostankov, zaradi česar je nujnega več nadurnega dela," je zaskrbljen Janez Špegel. .Poslovanje letos mora biti boljše, zato bomo morali uresničiti vrsto ukrepov. Vseskozi moramo zagotavljati načrtovano število delavcev, dosegati načrtovano proizvodnjo, zmanjšati režijo in zaloge, še naprej izboljševati kakovost. Za slednjo pa je zlasti pomembna uresničitev investicije v lakirnici in prirezu. S ceno končnih izdelkov bomo morali vseskozi dohitevati rast cen reprodukcijskih materialov, čeprav lahko rečem, da ravno v lesarstvu tržne zakonitosti že precej delujejo in sta ponudba in povpraševanje že precej izenačeni," je svoje razmišljanje zaključil vodja tozda Pohištvo. dr Deset delavcev tozda Pohištvo je končalo šolanje na tehnični lesarski šoli Maribor. Dobili so naziv industrijskega mizarja. Po končanem II. letniku so opravili praktični izpit. Vsi zadovoljni, tudi pred-stavniki šole._______________ To je bila posebne vrste šola Pred dvema letoma se je 18 delavcev tozda Pohištvo odločilo za šolanje na lesarski šoli, oblikovali so oddelek in vsa predavanja opravili v Titovem Velenju. Dvakrat tedensko, skupaj 24 predmetov, ob zaključku praktično delo in izpit. Dobra organizacija, zadovoljstvo vseh. To bi na kratko lahko povedali o tej šoli. Konec prejšnjega tedna so slušatelji tega oddelka v prostorih naše Gostinske enote, kjer so tudi doslej opravili vse izpite, pokazali predstavnikom šole in izpitni komisiji še svoje praktično delo. Ob izdelkih, ki so jih izdelali za izpit, je moral kandidat tudi zagovarjati svoje delo. Ravnatelj lesarske šole iz Maribora dipl. oec. Anton Liko-vec in prof. Srečko Zorko, razrednik tega posebnega oddelka, sta ob zaključku šolanja izrazila zadovoljstvo nad to vrsto izobraževanja, pohvalila sta prizadevnost vseh slušateljev, ki so ob sedanjem roku končali šolo, zahvalila pa sta se tudi Vidi Robidovi za dobro organiziranje te oblike izobraževanja. OCENJEVALNA ANALIZA DELOVNIH MEST - Delovna skupina, ki jo sestavljajo zdravnik medicine dela, ekolog, tehnolog in psiholog, je začela ocenjevati delovna mesta. Na osnovi analiz bodo izdelali predloge ustrezne prilagoditve za delo invalidov. Humano delo »Bel prekinjen trak je moj vodnik, ko od nekod hitim domov, da... poje Andrej Šifrer. Kako je lahko usodna beseda „hitim", pogojena še z nekaterimi dejavniki, pove 75 nesreč na delo in z dela. Dve nesreči sta bili s smrtnim izidom, veliko pa jih je povzročilo zelo težke telesne poškodbe. IMa žalost v službi varstva pri delu na to vrsto nesreč nimamo velikega vpliva, mogoče pa bo naslednje razmišljanje le doseglo svoj namen.____________________ Med analiziranjem kraja, kjer je prišlo do poškodb in vzročno povezanostjo le-teh, jih lahko razdelimo v tri skupine in to nesreče na stopniščih, nesreče na peš poteh do ali z delovnega mesta 'n nesreče na cestah (prometne nesreče). Res je številka 75 v primerjavi s 385 delovnimi nesrečami majhna, vendar pa so posledice teh nesreč pripomogle k povečanju indeksa resnosti (R = 460, lani R=250) in tudi k izgubi 7.144 delovnih dni. Vsiljuje se vprašanje, koliko smo vsi, ki združujemo delo v našem delovnem okolju, vplivali na tako žalostno stanje in kaj smo pos-kustili narediti, da bi omogočili varen in hiter prihod na delo in z dela ter varne delovne razmere. Današnji tempo življenja nas sili v hitenje, doma moramo veliko postoriti. Čas nas nenehno priganja k delu, v službo. Zadnji trenutek odhajamo zdoma, v glavi se nam prepleta nešteto misli hkrati in hitro lahko spregledamo oviro na poti. Kakšne pa so peš poti do Gorenja? Vsaj v neposredni bližini to-varne ni dovolj širokega in varnega železniškega prehoda. Preko tirov V četrtek, 26. februarja 1987 se je sestal aktiv krvodajalcev Gorenja. Obravnaval je poročilo o uresničevanju humanega poslanstva v lanskem letu in načrt aktivnosti v letošnjem__________________ Kljub težavam je bil lanski načrt aktiva krvodajalcev povsem uresničen, krvodajalci Gorenja so po številu odvzemov v samem vrhu republiške in tudi jugoslovanske lestvice najprizadevnejših aktivov. Letos načrtujejo približno 750 odvzemov, s čimer bi skupaj z drugimi krvodajalci v občini zadovoljili potrebe zdravstvenih zavodov s približno 4.500 odvzemi. Za hodimo, kakor se pač znajdemo, največkrat preko ražirnih tirov. Lomimo si noge, ogrožamo varnost... Koliko časa bo še preteklo, da bi rešili to nevarno pot (arhitektonske ovire). Veliko pripomoremo k nesrečam na poti na delo in z dela z nepravilnim, slabo organiziranim ritmom dela (nočno delo, nadurno delo, delo neprekinjeno v dveh izmenah itd). Že pred časom so zdravniki prišli dospoznanja, da se človeški bioritem šele po šestih delovnih dneh dela privadi nočnemu delu in šest dni spet potrebuje za normaliziranje. Z našim urnikom pa te naravne cikluse nasilno prekinjamo in uvajamo še dodatne delovne dneve (sobote, nedelje) ali podaljšujemo delovni čas. Da se v podaljšanem delovnem času da tudi več proizvesti, ni res. V podaljšanem delovnem času v celoti res izdelamo več proizvodov, vendar se produktivnost (število kosov na uro) neprimerno zmanjša. Produktivnost je namreč odnos med vloženim delom na enoto delovnega časa. Zato pa pride do delavčeve telesne in duševne utrujenosti, zaradi česar je potreben odmor, uživanje hrane, uporaba raznih stimulatorjev, da bi to utrujenost zmanjšali. Najboljši za preprečitev utrujenosti je odmor Spanje je oblika pasivnega odmora in je namenjen predvsem popolni odstranitvi utrujenosti iz organizma. Spanje nastopa med dvema delovnima časoma in naj traja 3 do 10 ur dnevno. Trajanje pa je povezano s človekovim organizmom, njegovo starostjo in naravo dela. Uživanje hrane in jemanje poživil sta načina odstranjevanja utrujenosti in delujeta zgolj kratek čas, pri prekomernem posluževanju pa povzročita ravno nasproten učinek od željenega. nemoteno uresničevanje načrta in izvajanje terminsko določenih odvzemov so poudarili spoštovanje lanskoletnega dogovora o načinu evidentiranja odsotnosti krvodajalca. Ugotovili so tudi, da terminsko in številčno izdelan načrt odvzemov po tozdih omogoča ustrezno in pravočasno organizacijo proizvodnega procesa. Posebej so poudarili večje vključevanje in animiranje mladih za krvodajalske akcije in osveščanje ljudi o pomenu tega dejanja. Dogovorili so se tudi, da v cilju uspešnejšega delovanja sedanji aktiv reorganizirajo v skladu z obstoječo samoupravno organizacijo delovnih kolektivov. Krvodajalci posameznih delovnih organizacij oblikujejo aktiv krvoda- jalcev, ki se preko svojih predstavnikov povezuje v konferenco aktivov krvodajalcev velenjskega Gorenja. Krvodajalci manjših delovnih kolektivov in skupnosti oblikujejo skupen aktiv. Skupne aktive naj bi oblikovali krvodajalci Gorenja Elektronika Široka potrošnja in Iskre Delta, delovne skupnosti skupnih služb Gorenja sozd in delovne skupnosti Splošni posli, Gorenje Raziskave in Leto 1986 je bilo jubilejno leto Aktiva, saj smo praznovali 5-letnico delovanja. Aktiv invalidova je imel lani novo vodstvo in čeprav z njegovim delom ne moremo biti povsem zadovoljni, so komisije delale dobro in učinkovito. Res je, da nismo uresničili celotnega zastavljenega načrta, vendar pa lahko kljub temu trdimo, da je Aktiv opravil svoje poslanstvo. Tako je delala dobro, učinkovito in sprotno komisija za koordinacijo in strokovno delo. K sodelovanju je pritegnila veliko strokovnih delavcev tako iz Gorenja kot tudi od drugod. Žal pa moramo tudi priznati, da rezultati še vedno niso takšni, kot bi želeli in smo se jih tudi nadejali. Nedvomno pa smo bili uspešni pri reševanju nekaterih vitalnih problemov za posamezne invalide, pa naj je šlo za stanovanjski problem, problem odnosa do delavca invalida ali kaj drugega. Komisija je na osnovi lastnih izkušenj prišla do spoznanja, da se je v zadnjem času odnos družbe do invalidske problematike vendarle spremenil. Spremenili so se tudi pogoji življenja in miselnost ljudi, kar pa je nujno z načrtnim in strokovnim delom izkoristiti. Invalidi Gorenja so sodelovali tako na občinskih kot republiških športnih prvenstvih. Nastopali so v plavanju, kegljanju, streljanju, šahu, namiznem tenisu, avto-rallyu. Prav v zadnji športni panogi so bili tudi najbolj uspešni, saj so na zelo kakovostnem mednarodnem avto-rallyu ekipno zasedli prvo mesto. Zaradi objektivnih razlogov naši komisiji za izletništvo in razvoj. Interna banka in Informatika in organizacija. Konferenca aktivov krvodajalcev bo po tej zasnovi imela sedem aktivov. Za konec marca načrtujejo strokovno ekskurzijo članov sedanjega aktiva v bolnišnico v Maribor in njen oddelek za transfuzijo krvi ter obisk aktiva krvodajalcev v Mariborski tekstilni tovarni. razvedrilo ni uspelo pripraviti izleta v Osijek. Zato smo se odločili, da organiziramo dvodnevni izlet v zdravilišče Li-pik v Slavoniji. Izleta se je udeležilo 52 invalidov in trdim lahko, da je bil izlet dobro pripravljen in izveden. Seveda pa so se nekateri naši člani udeleževali tudi izletov, ki jih organizira Društvo invalidov Titovo Velenje. Lani se je 20 delavcev invalidov udeležilo tudi medicinsko programiranega rekreativnega odmora v zdravilišču Lipik v Slavoniji. Kot so povedali, je tak način oddiha najbolj primeren. Zato si moramo tudi še naprej prizadevati, da bi letos takšen oddih pripravili za 30 članov našega Aktiva. V tem obdobju smo imeli pet sej predsedstva izvršnega odbora Aktiva ter štiri seje izvršnega odbora, naša članica Milena Urnaut pa se je redno udeleževala tudi sej Društva invalidov Titovo Velenje. V tem času smo izvedli tudi izredno volilno konferenco, na kateri smo za novo predsednico Aktiva invalidov Gorenja izvolili Ana—Marijo Me-lanšek iz tozda Pralno-pomi-valna tehnika Gorenje Gospodinjski aparati. Kljub nekaterim težavam je bilo torej leto delovno in razgibano. Žaključili pa smo ga s svečano sejo Aktiva, na kateri smo ob tej priložnosti podelili plakete in zahvale vsem tistim delavcem invalidom, ki so v tem obdobju s svojim delom in požrtvovalnostjo še posebej prispevali k ugledu in uveljavljanju aktiva. Jože Angeli Vojko Prelovšek Kaplja več razumevanja Obisk invalidov Razgibano in delovno Predlagaj nekaj koristnega Naslednji predlogi so prispeli v prejšnjem tednu: Alojz Jelšnik: Embalaža 51 cm Martin Hrastnik: Zamenjava uvoženega jedra z domačim Srečko Friškovc: Napetostno merjenje zener diod Karla Marš: Izboljšava pri ureditvi delovnega mesta Stefan Senič: Univerzalni obrazec za spremljanje proizvodnje gorenjeettktiroouiife široka potrošnja Pa še to: Kot smo zvedeli, so avtorji prvih predlogov že dobili izplačano nagrado 25.000 din. Vse predloge so na komisiji ocenili kot koristne in sprejemljive. Kaj so povedali inovatorji? Danilo Čas, mojster avdio programa: ..Predlagal sem prihranek pri električni energiji. V prostorih imamo v več slojih nameščene fluresčen-čne žarnice. Tiste, ki so visoko pod stropom, le s težavo menjamo, kljub vsemu pa porabijo energijo. Izračun je pokazal, da plačamo za električno energijo, ki ne daje pravega učinka, kar 22.000 din na dan. Pripravljam še nekaj drugih predlogov. Prav je, da smo začeli z akcijo, vendar bi morali inovacijsko dejavnost stalno vzpodbujati. Zato ne bi bilo prav, če bi gibanje potem, ko bo akcija prenehala, splahnelo." Izobraževanje Kraj Kdaj Rok prijave Komu je namenjeno Globalni razvojni trendi in mednarodno poslovanje sejna soba 19,— 20.3. — SOZD št. 99 1987 vodilni delavci v zunanji trgovini Uvajanje C AD/CAM postopkov v OZD IC Gorenje 1 7.—20.3. — 1987 strok, v razvoju konstrukcij Seminar za kulturne animatorje Žalec 20.3.1987 1 3.3.1987 kulturnim animatorjem Poglobitev informiranosti v zunanji trgovini Racfenci 16.3.1987 — strokovnim delavcem na področju zunanje trgovine Razvid del in nalog ter delitev osebnih dohodkov Topolšica 9.4.1987 20.3.1987 strok, delavcem in članom komisij samoupr. organov, katerih naloga je izdelava razvida del in nalog ter urejanje delitve OD Plazemska tehnika v varilstvu Ljubljana 20.3.1987 1 6.3.1987 strok., ki se ukvarjajo z rezanjem in spajanjem kovin Spajanje v kovinsko predelovalni industriji Ljubljana 19.-20.3. 15.3.1987 1987 tehnologom, projektantom in vodjem del, ki se ukvarjajo s področjem spajkanja Tečaj za voznike viličarjev konec marca 18.3.1987 Bolje, učinkoviteje Na Aktualnem seminarju, ki so ga v našem Izobraževalnem centru tokrat (menda ne zadnjič) pripravili skupaj s Centrom za usposabljanje vodilnih delavcev pri slovenski Gospodarski zbornici, je predaval Birt Borkus, direktor v uspešni firmi IBM na Ni zozemskem. Predavatelj, ki je direktor oddelka za razvoj vodilnih kadrov firmi IBM na Nizozemskem, je nedvomno pritegnil ne le naše sodelavce, temveč tudi mnoge druge, da so se udeležili seminarja o Planiranju kadrov, ki je bil prejšnji petek v Titovem Velenju. ,,Realno načrtovanje kadrov z jasno določenimi cilji in z jasno strategijo razvoja kadrov je prvi in hkrati temeljni pogoj, za to, da bo mogla kadrovska funkcija postati dolgoročno učinkovitejša," je zapisano v vabilu na ta seminar, na katerem so se slušatelji seznanjali s pogoji za uspešnost podjetja. Brez pravega izbora ljudi, njihove motiviranosti za delo, spodbujanja njihove inovativnosti, občutka odgovornosti in vse, kar je še s tem povezano, si uspešne delovne organizacije nikakor ne moremo predstavljati. Prav zato je bilo zanimivo slišati tovrstne izkušnje uspešne firme kot je IBM in jih hote ali nehote primerjati z našimi. Včasih v spodbudo, mnogokrat tudi v premislek. bg Naši upokojenci Prejšnji mesec se je v delovnih organizacijah in delovnih skupnostih Gorenja v Titovem Velenju upokojilo 12 sodelavcev in sodelavk. V Gorenju Gospodinjski aparati sta se v tozdu Štedilniki invalidsko upokojila Štefan Bolha, v Gorenju zaposlen od leta 1963, in Franc Lopert, ki se je v Gorenju zaposlil leta 1968. V tozdu Pralno-pomi-valna tehnika iste delovne organizacije pa sta se prav tako invalidsko upokojili Elizabeta Krk, v Gorenju zaposlena od leta 1968, in Miroslava Jeršič, v Gorenju zaposlena 16 let. Iz Gorenja Notranja oprema se je v tozdu Gradbeni elementi po 16 letih dela v Gorenju invalidsko upokojil Franc Omladič. Marija Knez se je po 22 letih dela v Gorenju invalidsko upokojila v Gorenju Elektronika Široka potrošnja. V Gorenju Commerce sta se februarja starostno upokojila Oleg Vrtačnik, v Gorenju zaposlen od leta 1978, in Milenko Tomič, v Gorenju od leta 1969, predčasno starostno pa se je v tej delovni organizaciji po trinajstih letih dela v Gorenju upokojil Marjan Podgoršek. V delovni skupnosti Šplošni posli sta se invalidsko upokojili Pavla Vodenik, v Gorenju zaposlena 22 let, in Jožica Zidar, ki se je v Gorenju zaposlila pred 17 leti. V delovni skupnosti Informatika in organizacija pa se je po 27 letih dela v Gorenju predčasno starostno upokojila Štefka Vrčkovnik. dr Usmeritve inovativnega razvoja To hotenje nedvomno zahteva veliko prizadevanj in usklajenih ak tivnosti na vseh področjih dela, predvsem pa spremembo miselnosti. Gre za vrsto dejavnosti, v katerih se morajo izboljšati ali potrditi vsi organizacijski in pro-izvodno-tehnološki pristopi. „Za učinkovito delovanje na tej široki fronti moramo najprej z obstoječimi zmogljivostmi zagotoviti materialne možnosti, ki jih lahko ustvarimo s celovitim obvladovanjem delovnega procesa od vhoda vseh surovin in polizdelkov, proizvodnega procesa, proizvodnih in poslovnih stroškov do finančnega poslovanja delovne organizacije. S koristnimi izboljšavami in inovacijami moramo nenehno in sproti dograjevati proizvodne postopke, ročno delo nadomeščati s tehnološko-tehničnimi pripravami in pripomočki, povečevati, kakovost dela in njegovih produktov. Dokaj razvito in učinkovito, toda razdrobljeno inovativno dejavnost, je treba trdneje povezati v celoto, usmerjeno k uresničevanju začrtanih ciljev in s tem prispevati k izboljšanju materialne podlage. Sočasno s tem moramo na tržišču imeti aktivno vlogo za ohranitev obstoječih in osvajanje novih tržišč." Nepogrešljiv dejavnik pri uresničevanju teh strateško pomembnih nalog in nadaljnjega razvoja so nedvomno razvojni in raziskovalni kadri.Obstoječe kadrovske zmogljivosti in aktivno kadrovanje na področju razvoja ter nenehno bogatenje znanja vseh zaposlenih bo prispevalo k pospešenemu proizvodno-tehnološkemu napredku in uresničevanju zadanih ciljev. „V tem smislu so aktualni nekateri vidiki reorganizacije in programa investicij v delovni organizaciji za letošnje leto. Na osnovi primerjalne raziskovalno-raz-vojne analize delavcev razvoja o resničnem mestu naših izdelkov na svetovnem tržišču bomo izdelali podroben program inoviranja izdelkov in terminsko začrtali osvajanje novih. Z doslednim izvajanjem zastavljenih nalog bomo lahko hitro ujeli korak s sedanjim razvojem zahodnoevropskih proizvajalcev," poudarja predsednik poslovodnega odbora Gorenja Gospodinjski aparati Ladislav Grdina. dz V skladu z 28. členom pravilnika o inovacijski dejavnosti, objavljajo delavski sveti temeljnih organizacij združenega dela v sestavi Gorenje Gospodinjski aparati • Zamrzovalna in hladilna tehnika • Štedilniki • Pralno-pomivalna tehnika • Kompresorji • Kondenzatorji razpis akcije predlagaj nekaj koristnega Z akcijo Predlagaj nekaj koristnega razpisujejo reševanje proizvodno-tehnoloških problemov, posebej še: — zmanjšanje izmeta pri pločevini in plastiki — povečanje produktivnosti predvsem z nadomestitvijo ročnega dela s tehnično-tehnološ-kimi pripravami in pripomočki, z izboljšanjem organizacije dela in zmanjšanjem zastojev, — povečanje kakovosti in zanesljivosti izdelkov — olajšanje delovnih pogojev. Akcija Predlagaj nekaj koristnega bo od 15. marca do 15. junija 1986. Vsak predlog s smiselno vsebino bo nagrajen s 25.000 din in značko Predlagaj nekaj koristnega. Če bo predlog realiziran, bo obravnavan in nagrajen še po pravilniku o inovacijski dejavnosti, avtor pa bo prejel značko inovator. Inovacijski predlog lahko prijavite svojemu mojstru, oddelkovodji, predsedniku delavskega sveta in osnovne organizacije sindikata ter referatu za inovacijsko dejavnost. Pri njih dobite tudi obrazec za prijavo. Predlagaj nekaj koristnega Ugotovitve analize proizvod-no-tehnološkega procesa in drugih spremljajočih dejavnosti in sposobnosti obvladovanja tržnih funkcij ter primerjava s stopnjo razvoja sorodnih evropskih proizvajalcev narekujejo, upoštevaje začrtane dolgoročne razvojne usmeritve Gorenja, postopno a hitro in celovito preobrazbo obstoječih proizvodno-tehnoloških zmogljivosti in tržne miselnosti. Na tem temeljijo razmišljanja predsednika poslovodnega odbora delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati Ladislava Grdine. ..Z aktivnim odnosom do dela na vseh področjih moramo odpreti široko fronto dejavnosti, ki bodo dajale sprotne učinke v smeri nenehnega inoviranja celotnega delovnega procesa, začenši z racionalizacijo dela in obvladovanjem stroškov, kot pomembnih materialih dejavnikov. S sočasnim inovi-ranjem obstoječih in osvajanjem novih programov se moramo čimbolj približati tehnološki ravni in hitrosti prilagajanja zahtevam trga, ki jih imajo zahodnoevropski proizvajalci," je poudaril predsednik Grdina. O našem stopicanju za razvojem zahodnega sveta in potrebam tržišča predsednik meni, da „na vsak način moramo spremeniti našo vlogo v odnosu do tržišča, to je od pasivnega spremljanja dogodkov v razvoju tehnologije 'n zahtev tržišča moramo preiti k aktivnemu sooblikovanju in kreiranju teh dogodkov in zahtev. Torej, s svojimi dosežki moramo sami narekovati smeri razvoja in zahteve trga." Razpis šolnin za šolsko leto 1987/88 GORENJE GOSPODINJSKI APARATI stopnja štev. „ šolnin tozd Štedilniki Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — organiziranost OZD VI 1 VŠOD — organizacija dela VI 1 Program kovinar - strojnik — strojni tehnik V 2 — oblikovalec kovin IV 2 — vzdrževalec vozil in strojev IV 1 Program elektroenergetike — elektrotehnik energetik V 2 — elektrikar energetik IV 3 — monter električnih naprav II 4 Program kemije — kemijski tehnik V 1 Program poslovno-finančne dejavnosti — poslovni manipulant III 3 tozd Zamrzovalna in hladilna tehnika Fakulteta za elektrotehniko ali Tehniška fakulteta — avtomatika VII 1 Fakulteta za strojništvo ali Tehniška fakulteta — energetika in procesno strojništvo VI 2 Program elektroenergetike — monter energetskih naprav IV 3 Program elektronike — elektrotehnik elektronik V 2 Program kovinar - strojnik — strojni tehnik V — oblikovalec kovin IV — obdelovalec kovin II — vzdrževalec in upravljalec strojev II Program kemije — kemijski tehnik V tozd Pralno-pomivalna tehnika Fakulteta za elektrotehniko ali Tehniška fakulteta — močnostna elektrotehnika VII — elektronika VI 3 3 10 Fakulteta za strojništvo ali Tehniška fakulteta — proizvodno strojništvo VII — proizvodno strojništvo VI Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — analiza in planiranje VII — organiziranost OZD VI VŠOD — organizacija VII Program elektroenergetike — elektrotehnik energetik V — elektrikar energetik IV Program elektronike — elektrotehnik elektronik V — elektrikar elektronik IV Program kovinar - strojnik — strojni tehnik V — oblikovalec kovin IV — vzdrževalec vozil in strojev IV Program kemije — kemijski tehnik V Program trgovinska dejavnost — prodajalec IV tozd Galvana Program elektroenergetike — elektrotehnik energetik tozd Kondenzatorji Rogatec Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — analiza in planiranje tozd Kompresorji Črnomelj Program elektronike — elektrotehnik elektronik DSSS Fakulteta za elektrotehniko ali Tehniška fakulteta — močnostna elektrotehnika — močnostna elektrotehnika — elektronika Fakulteta za strojništvo ali Tehniška fakulteta — proizvodno strojništvo — proizvodno strojništvo — konstrukcija in gradnja stroj. VI FNT ali Tehniška fakulteta — kemija — kemijska tehnologija — kemijska tehnologija — fizika FAGG — arhitektura VŠOD Kranj — organizacija dela Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — notranja menjava Program elektronike — elektrotehnik elektronik Program kovinar - strojnik —strojni tehnik Program kemije — kemijski tehnik Program poslovno finančne dej: — ekonomski tehnik GORENJE MALI GOSPODINJSKI APARATI Fakulteta za strojništvo ali Tehniška fakulteta — proizvodno strojništvo VII — proizvodno strojništvo VI Fakulteta za elektrotehniko ali Tehniška fakulteta — močnostna elektrotehnika VI — elektronika VI Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — ekonomika in finance VII Program elektroenergetike — elektrikar energetik stopnja štev. stopnja štev. šolnin šolnin — močnostna elektrotehnika VII 1 — močnostna elektrotehnika VI 1 V 1 — elektronika VII 1 — elektronika VI 1 program računalništvo in informatika — programska oprema VII 1 VI 1 - informatika VII 1 — informatika VI 1 Fakulteta za strojništvo ali Tehniška fakulteta V 1 — konstrukcija in gradnja stroj. VII 3 — konstrukcija in gradnja stroj. VI 4 — proizvodno strojništvo VII 3 — proizvodno strojništvo VI 4 — energetika in procesno VII 2 strojništvo VII 1 VI 2 — energetika in procesno VI 1 strojništvo VI 1 Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — poslovne finance VII 1 VII 2 — poslovne finance VI 1 VI 3 — analiza in planiranje VII 1 VI 1 — analiza in planiranje VI 1 Program kovinar - strojnik VII 1 — strojni tehnik V 5 VII 2 — obli kovalec kovin IV 6 VI 2 — preoblikovalec in spajkalec VII 1 kovin IV 1 — strojni mehanik IV 1 VII 1 Program elektroenergetike — elektrotehnik energetik V 1 VII 2 — elektrikar energetik IV 1 GORENJE NOTRANJA VI 2 OPREMA tozd Gradbeni elementi v 1 Fakulteta za strojništvo ali Tehniška fakulteta v 2 — proizvodno strojništvo VII 1 FNT ali Tehniška fakulteta v 2 — kemija VI 1 ivnosti Program elektronike V 2 — elektrotehnik elektronik v 1 IV V V IV II Program elektronike — elektrotehnik elektronik Program kovinar - strojnik — strojni tehnik — oblikovalec kovin — obdelovalec kovin GORENJE PROCESNA OPREMA Fakulteta za elektrotehniko ali Tehniška fakulteta program elektrotehnika — avtomatika VII — avtomatika VI Program kovinar - strojnik — strojni tehnik V Program kemije — kemijski tehnik V — keramik IV tozd Pohištvo Program lesarstva — lesarski tehnik V DSSL VŠOD — organizacija dela v proizvodni dejavnosti VI GORENJE ELEKTRONIKA ŠIROKA POTROŠNJA Fakulteta za elektrotehnko ali Tehniška fakulteta program elektrotehnike — elektronika VII — elektronika VI program računalništva in informatike — informatika VII — informatika VI Fakulteta za strojništvo ali Tehniška fakulteta — proizvodno strojništvo VII — proizvodno strojništvo VI stopnja štev. šolnin stopnja štev. šolnin stopnja štev. šolnin Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — močnostna elektrotehnika VI 1 Filozofska fakulteta — denarništvo in finance VI 1 program računalništva in informatike — andragogika VII 1 - komercialna dejavnost VI 1 — programska oprema in in- — slovenski jezik VII 1 Program elektronike formatika VI 2 Ekonomska fakulteta ali VEKŠ - elektrotehnik elektronik V 2 Fakulteta za strojništvo - organiziranost OZD VII 1 — elektrikar elektronik IV 2 ali Tehniška fakulteta — poslovne finance VI 1 Program kovinar - strojnik — proizvodno strojništvo VI 2 Pravna fakulteta — strojni tehnik V 2 Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — gospodarsko pravna VII 1 — oblikovalec kovin IV 3 — denarništvo in finance VI 2 Višja pravna VI 1 GORENJE COMMERCE — organiziranost OZD VI — komercialna dejavnost VI 2 2 Tehniška fakulteta Ekonomska fakulteta ali VEKŠ Program poslovno-finančna dejavnost — gradbeništvo VI 1 — mednarodna menjava Vlil 2 — ekonomski tehnik V 3 Fakulteta za elektrotehniko — notranja menjava Vlil 1 ali Tehniška fakulteta — mednarodna menjava VII 5 GORENJE INTERNA BANKA program elektrotehnike — mednarodna menjava VI 4 Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — močnostna elektrotehnika VI 1 — notranja menjava VII 2 — denarništvo in finance VII 1 Program poslovno-finančna dejavnost — notranja menjava - denarništvo in finance VI VII 2 1 — denarništvo in finance VI 1 — ekonomski tehnik V 2 — denarništvo in finance VI 1 Program poslovno-finančne dejavnosti Program gasilski tehnik V 1 -organiziranost OZD VII 2 — ekonomski tehnik V 2 Program gasilec IV 1 Višja pravna šola VI VŠOD — organizacijska informatika VII Program poslovno - finančna dejavnost — ekonomski tehnik V — ekonomsko-komercialni teh. V — poslovni manipulant III Program a ran žers ki tehnik — aranžerski tehnik V gorenje servis Fakulteta za elektrotehniko ali Tehniška fakulteta program elektrotehnike — elektronika VI 12 3 3 GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ Fakulteta za elektrotehniko ali Tehniška fakulteta program elektrotehnike — avtomatika Vlil 1 — močnostna elektrotehnika VI 1 DELOVNA SKUPNOST SPLOŠNI POSLI FSPN — sociologija Vlil 1 VŠOD — organizacija dela VI 2 — organizacijska informatika VI 1 DELOVNA SKUPNOST INFORMATIKA IN ORGANIZACIJA Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — poslovna informatika Vlil 2 DSSS GORENJE SOZD VEKŠ — strateško planiranje Vlil Pravna fakulteta — pravo mednarodnih gospodarskih poslov — gospodarsko pravo VI1/2 2 VII 1 PREDNOSTNI KRITERIJI PRIJAVA IN POGOJI RAZPISA Prednost pri podelitvi šolnin bodo imeli delavci in delavke, ki: — se posebno odlikujejo pri opravljanju del in nalog, za katere so zadolženi (oceno uspešnosti poda pristojni vodja) — so izbrali študijsko usmeritev skladno z deli in nalogami, ki jih opravljajo — ob izenačenih ostalih pogojih imajo daljši delovni staž v Gorenju. OPOZORILO V sredo, 25. februarja 1987 je bil v Delu objavljen razpis za vpis v prvi letnik srednjih šol po programih v srednjem usmerjenem izobraževanju ter razpis za vpis v začetni letnik na univerzi v Mariboru in univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani za šolsko leto 1987/88. Podrobne informacije lahko dobite v Izobraževalnem centru Gorenje, vsak dan od 6. do 14. ure ter na Skupnosti za zaposlovanje v Titovem Velenju, vsako sredo od 7. do 12. ure in od 13. do 16. ure. Po 16. členu Samoupravnega sporazuma o izobraževanju, katerega podpisnice so delovne organizacije Gorenja, lahko poteka izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe ob delu ali iz dela. Zaradi deficitarnosti strokovnih kadrov z višjo ali visokošolsko izobrazbo lahko temeljne organizacije ali delovne skupnosti napotijo svoje delavce na višji ali visokošolski študij iz dela. V času študija prejema delavec, ki se izobražuje iz dela, nadomestilo osebnega dohodka v višini, ki je določena s samoupravnim sporazumom o izobraževanju. Obseg pravic in obveznosti delavca in tozda oziroma dsss se določi v pogodbi na temelju določil samoupravnega sporazuma o izobraževanju. IZBIRA KANDIDATOV O podelitvi šolnin oziroma izbiri kandidatov odloča odbor za izobraževanje posameznega tozda oziroma dsss (ali drug ustrezen samoupravni organ) na osnovi razpisnih pogojev in prednostnih kriterijev. Z rezultati razpisa bomo kandidate seznanili najkasneje do 15. julija 1987. Izbrani kandidati bodo v Izobraževalnem centru sklenili pogodbo o medsebojnih obveznostih v času šolanja s tozdom oziroma dsss, ki je razpisala šolnino za šolsko leto 1987/88. IN FORMA TOR - L/ST ZA OBVEŠČANJE DELA VCEV GORNJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organi: Izdajatelj-oxi svet — predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Kranjc. Ureja Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1987. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 —1/72 z dne, 23.1.1974. Športna rekreacija Prvi maj v Rovinju Oddelek za rekreativno in kulturno dejavnost je tudi letos pripravil tradicionalni prvomajski izlet. Po enoletnem premoru bomo delavci Gorenja prvomajske praznike lahko spet preživeli v bungalovih Villas Rubin. Cena tridnevnega aranžmaja (od 30. iiprila do 3. maja 1987) je za polni penzion: — z organiziranim avtobusnim prevozom odrasli otroci do 10. leta 24.800 din 21.680 din — z lastnim prevozom odrasli otroci do 10. leta 15.600 din 12.480 din V oddelku smo pripravili tudi vrsto rekreativnih in družabnih aktivnosti, od jutranjega trim teka, tekmovanja v malem nogometu, tenisu, namiznem tenisu, pikadu, odbojki, streljanju z zračno puško, šahu, balinanju... Uporaba športnih rekvizitov je všteta v ceno aranžmaja, organiziran pa bo tudi tečaj tenisa. Odhod avtobusov v Rovinj bo 30. aprila ob 15. uri izpred Rdeče dvorane. Prijave bomo v oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost sprejemali 17., 18. in 19. marca od 7. do 13. ure. Plačate lahko v 3 obrokih! Spominski zimski vzpon Planinska sekcija Gorenja se pohoda v spomin na borbo z okupatorjem, bila je 24. marca 1945 na vrhu Porezna (1622 m), udeležuje petič. Letos bomo na pot odšli v nedeljo, 22. marca, ob 5. uri izpred Rdeče dvorane. Z avtobusom se bomo peljali skozi Šoštanj, Šmartno ob Paki naprej do Petrovega brda, od koder se bomo vzpeli na vrh Porezna. Udeleženci lanskega pohoda ne pozabite izkaznice, tisti, ki boste na pohodu prvič, jo boste prejeli na vrhu. Potrebovali boste toplo obutev in obleko, primerno za zimski pohod, prav bodo prišle tudi smučarske palice, v nahrbtniku imejte dovolj hrane za enodnevni izlet. Prijavite se pri Rezki Vocovnik v blagajni vzajemne pomoči, telefon 142, II. ACT, cena izleta pa je 1.500 dinarjev. Milan Kretič Sodelujte v Informatorju! V nedeljo je bil tek žena Na necbljskem petem tradicionalnem teku žena v Šentilju smo pogrešali večje število udeleženk iz Gorenja. Res škoda, kajti prireditelji so se res potrudili in pripravili lepo tekmovanje, proslavo in zakusko. Naši udeleženki sta se odlično izkazali, saj je bila Milka Šinkovec tretja, Marica Mogilnic-ki pa peta v najmočnejši konkurenci članic C skupine. Igre Iskre Delte Tradicionalnih iger Iskre Delte so se udeležili tudi sodelavci iz Titovega Velenja. Drago Krenker je zmagal v skupini C, šesti je bil Darko Kaisersberger, v skupini B je bil Franc Škrabe drugi, med otroci pa je bil Gorazd Plan ko tretji. Tekmovanje na Kaninu je lepo uspelo. ŠAH Februarja je na hitropoteznem turnirju za prehodni pokal Gorenja zmagal Ivan Kovač pred Srečkom Čulkom in Srečkom Ostruhom. Po dveh kolih vodi Kovač z 38 točkami, sledi Rupnik 28, Guštin 22, Čulk 22, Ostruh in Djordjevič po 20 itd. Popravek! V prejšnji številki Inforrratorja je zaradi obilice gradiva in težav v tiskarni prišlo tudi do več neljubih napak. Tako sta se dva stavka (v članku Raziskovanje in Sobota je delovna) nehala v sredini, v rubriki Kadrovske vesti pa je bil nepravilno napisan priimek novega predsednika PO Gorenje Gospodinjski aparati Ladislava Grdine. Bralcem in vsem prizadetim se opravičujemo! Vabimo V petek, 13. marca 1987, bo ob 17. uri v domu kulture v Šoštanju, ob 19.30 pa v domu kulture v Titovem Velenju kantavtor Marijan Smode predstavil svojo novo ploščo Jožica. Vstopnina je 800 dinarjev. V soboto, 14. marca, se bo ob 19.30 v domu kulture v Titovem Velenju, v četrtek, 19. marca pa ob 19. uri v domu kulture v Šmartnem ob Paki s komedijo Branislava Nušiča Gospa ministrica pred- Malica Četrtek: Goveji zrezki, široki rezanci Petek: Rižota,solata Sobota: Pečen piščanec, solata Ponedeljek: Kisla repa, fižol (dieta: kisla repa, pire krompir) Torek: Goveji golaž, polenta Sreda: Krompirjeva omaka, safalada Četrtek: Kare v omaki — 1.050 kg prekajene šunke (1 5 dkg na osebo) — 1.000 kg kislega zelja — 200 kg svinjske masti — 1 kg mletega popra — sol in druge začimbe — 7.000 štručk V ta znesek pa niso všteti tudi stroški energije, vzdrževanja, vlaganja, amortizacije, osebni dohodki, dajatve, kar znese poprečno 250 din na obrok. Za primerjavo poglejmo še izračun za cenejšo malico in sicer za soboto, ko smo pripravili piščančjo obaro in krofe: za 7.000 obrokov smo porabili Seveda pa je k temu znesku treba prišteti še vse prej navedene stroške. Poprečna nabavna vrednost malice (velja tudi za vse ostale malice) je 4.373.490 din. stavilo Amatersko gledališče Titovo Velenje. Vstopnina je 500 dinarjev. V sredo, 18. marca, se bo ob 19.30 v domu kulture v Titovem Velenju predstavila skupina Arruba, po menju urednikov jugoslovanskih televizijskih postaj najboljša plesna skupina leta 1985. Nataša Jeli;, Helena Pavlovič, Romana Javornik, Mirjam Podobnik in Barbara Drnač bodo odplesale Oprosti, na prstu mi stojiš. Vstopnice po 300 dinarjev dobite pri kulturnih animatorjih. Iz jedilnika vidimo, da so malice raznovrstne, prav tako pa je različna tudi njihova cena. Tozd Gostinska enota dobi vsak obrok plačan po enaki ceni, zato morajo vse jedilnike pokriti s poprečno ceno. Torej s sedaj odobreno ceno obrokov ni mogoče kuhati samo najdražje malice. Kot primer, kako so lahko cene malic različne, navajamo izračun dveh obrokov: Malica na pustni torek — prekajena šunka in dušeno kislo zelje: za 7.000 obrokov smo porabili 5,058.900 din 280.000 din 97.200 din 7.400 din 5.000 din 420.000 din skupaj 5.868.500 din ali 838 din na obrok 1.145.200 din 69.1 20 din 18.320 din ' 1 5.840 din 70.000 din 4.000 din 11.000 din 5.000 din 420.000 din 1.1 20.000 din skupaj 2.878.480 din ali 411 din na obrok Za primerjavo povejmo še, koliko sredstev dobi tozd Gostinska enota za topli obrok, preračunano za en dan. Za 8.000 poprečno dnevno fakturiranih blokov po sedanji ceni 520 din dobimo 4.160.000 din. S tem zneskom pa naj bi pokrili tako materialne stroške kot tudi vse dajatve in potroške. Vse to smo objavili z namenom, da bi delavce seznanili z dejstvi in spodbudili k drugačnemu razmišljanju in odnosu do toplega obroka. tozd Gostinska enota Vlado Štraus po 4.818 din po 280 din po 486 din po 7.400 din po 60 din — 1.400 kg piščancev (20 dkg na osebo) po 81 8 din — 1.080 jajčk (za ribano kašo) po 64 din — 80 kg bele moke po 229 din 60 kg pšeničnega zdroba po 264 din — 200 kg korenja 10 kg peteršilja — 10 kg Evo za juho — sol in druge začimbe — 7.000 štručk —7 000 krofov po 350 din po 400 din po 1.1 00 din po 60 din po 160 din