VIKTOR SMOLEJ
Petnajstega septembra je praznoval šest-desetletnico življenja predavatelj za slovaški jezik in književnost na iilozoiski fakulteti v Ljubljani, slovenski literarni zgodovinar in urednik Viktor Smolej.
Rodil se je v Prvačini pri Gorici, gimnazijo je obiskoval v Šentvidu nad Ljubljano, potem pa klasično gimnazijo v Ljubljani, kjer je leta 1929 maturiral. Na iilozoiski fakulteti v Ljubljani je v letih 1929-33 študiral južnoslovanske književnosti in srbohrvaški jezik. Slavistične študije je nadaljeval v Bratislavi, kjer se je posebej specializiral v slovakistiki. Do začetka profesorskega delovanja v Murski Soboti (1936) je bil urednik pri Mohorjevi družbi in Mla-diku
Po nemški zasedbi Štajerske je bil profesor Smolej izgnan v Srbijo, od koder se mu je po nekaj mesecih posrečilo vrniti v Ljubljano. Tu je deloval kot aktivist OF in jeseni leta 1943 odšel v partizane. Na osvobojenem ozemlju je opravljal različne funkcije: v uredništvu Slovenskega poročevalca, kjer je uvedel kulturno rubriko, v upravni službi in pri organizaciji šolstva.
Po osvoboditvi je do leta 1947 delal pri slovenskem ministrstvu za prosveto, nato je bil imenovan za lektorja slovaškega jezika na filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer dela še danes kot predavatelj za .¦'lovaški
jezik in književnost. Za svoje dolgoletno in zaslužno delo je bil Viktor Smolej odlikovan z visokimi jugoslovanskimi odlikovanji, bratislavska univerza Komenskega pa ga je leta 1964 odlikovala s svojim odličjem za zasluge pri širjenju in poglabljanju slovaško-slovenskih kulturnih stikov.
Profesor Viktor Smolej je kot izredno razgledan in tenkočuten poznavalec slovaškega jezika in književnosti med svojim več kot dvajsetletnim delom na filozofski fakulteti vzgojil vrsto mlađih slovakistov, ki s svojim prevajalskim in drugim kulturnim delovanjem gojijo in krepijo poznavanje slovaške kulturne preteklosti in sedanjosti pri nas. Kot odličen pedagog in metodik je jubilant več le! predaval tudi metodiko pouka slovenskega jezika in književnosti za naše slaviste.
Ob pedagoškem delu in proučevanju slovaškega jezika, literature in kulture pa je Smolej ^'elik del svojega življenja in strokovnega zanimanja posvetil znanstvenemu raziskovanju slovenskih literarnozgodovin-skih vprašanj. Kot neposrednemu udeležencu našega narodnoosvobodilnega boja mu je pri tem najbližja slovenska partizanska književnost. O njej je napisal in objavil številne tehtne članke in študije; njegov pregled slovstva iz let 1941-45 (predavanje na slavističnem zborovanju v Mariboru 1954, izšlo v Pogovorih o jeziku in slovstvu 1955) velja še danes kot temeljno
36
delo s tega področja. Neprecenljive vrednosti za slovensko literarno zgodovino bi bila sinteza avtorjevih literarnozgodovin-skih raziskav tega obdobja. — Njegovo strokovno odprtost in širino pa izpričuje dejstvo, da so ga pritegovala tudi druga literarna vprašanja in osebnosti. Tako je z izredno podrobnim in zanesljivim komentarjem opremil izbrano delo Fr. Ks. Meška, z ustrezno študijo izbrana dela Ivana Roba, z opombami in spremno besedo Kersnikove pripovedne tekste in drugo.
Izjemno dragocen prispevek slovenski literarni zgodovini in teatrologiji je Smo-lejev obsežni in izčrpni Slovenski dramski leksikon, ki je v dveh delih izšel leta 1961-62. V njem upošteva ustvarjalce iz celotnega spektra gledaliških dejavnosti, od pisateljev in prevajalcev dramskih in opernih besedil do igralcev in scenaristov. Tako je leksikon pravzaprav na poseben način napisana zgodovina slovenskega gledališča.
Intimen in samosvoj strokovni odnos do literarne umetnine mu je nedvomno omogočal tudi njegov književnoustvarjalni dar, ki je razviden iz njegovega izvirnega leposlovja, še bolj pa iz njegovega preva-
jalskega opusa. Prevajal ni po naročilu, ampak po lastni presoji, ki mu jo je narekovalo globoko poznavanje slovanskih književnosti. Seveda so najštevilnejši in najpomembnejši Smolejevi prevodi iz slo-vaščine, poleg tega pa je veliko prevajal tudi iz češčine, srbohrvaščine in lužiščine. — V obratni smeri pa je tudi nenehoma posredoval slovensko besedno umetnost slovaškim prevajalcem in založbam. Veliko truda in znanja je vložil tudi v ustanovitev in delovanje lektorata slovenskega jezika in književnosti na bratislavski univerzi. Proiesor Smolej se kljub intenzivnemu pedagoškemu, znanstveno raziskovalnemu in uredniškemu delu ni nikoli branil sodelovati v strokovnih društvih, v društvu slovenskih prevajalcev, v slovenskem slavističnem društvu. V obeh je pogosto nastopal kot predavatelj, večkrat pa je prevzel in opravljal vodilne društvene lunkcije. Bil je pobudnik za ustanovitev Jezika in slovstva in njegov sodelavec. Po vsem tem je mogoče reči, da smo se ob šestdesetletnici profesorja Viktorja Smoleja spomnili strokovno in ustvarjalno bogate osebnosti.
Uredniški odbor