Leto 1889. Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XXXIV. — Izdan in razposlan dne 5. junija 1889. S3. Zakon od 25. maja 1889, da država prevzame v svoj obrat in po okolnostih odkupi avstrijske proge Prve ogersko-gališke železnice in ogerske zapadne železnice. S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora Ukazujem takö: Člen I. Vladi se daje oblast, da na avstrijskih progah f’rve ogersko-gališke železnice in ogerske zapadne železnice od 1. dné januvarja 1889 počenši vodi na državen račun obrat po določilih, podanih v dveh sl'odaj natisnenih, po ministerstvu za trgovino in "Hance v imenu vlade sè spredaj imenovanima železniškima družbama dnč 20. in 22. decembra 1888 na Dunaji sklenenih dogovorih, katera se s tern odobrujeta. Člen II. O izvrševanji odkupne pravice, ki je v §. 11., 'pirorna v ij. 10. imenovanih dogovorov prihranjena ržavi, določalo se bo pozneje s posebnim zakonom. Prav tako se sme le na podlagi zakona, ki ga bo o tem izdati, zasebniku ali kakšni družbi prenesti obrat kake v členu I. imenovanih prog, katerega je državna uprava dolžna opravljati na svoj račun. Člen III. Vladi se daje oblast, da sme akcijni družbi ogerske zapadne železnice po določilih §s 6. v dogovoru, ž njo sklenenem dné 22. decembra 1888, povišek letnega čistega donosa, za katerega je za to železniško progo država porok, zagotoviti v ta namen, da se vsprime tam omenjeni predstveni zajem, ki gaje uporabiti v založbo visečih dolgov in v plačilo troškov za investicije na avstrijski progi imenovane železnice. Poroštveni povišek, ki ga je zagotoviti, sme k večemu doseči letninski znesek (13.632 gl. 85 kr. a. v. v srebru, potreben za obrestovanje in odplačilo predstvenega zajma v nominalnem znesku 1,500.000 gl. a. v. v srebru, dajččega obi'esti po štiri od sto v srebru avstrijske veljave in katerega je vrniti v 73 letih, računajoč od 1. dné januvarja 1890. Ob enem se daje vladi oblast, da o tistem Času, katerega sama določi, nâ se vzame izplačilo zneskov, potrebnih za obrestovanje in odplačilo tega zajma na državen račun, a to proti temu, da ob enem izgubi svojo moč zagotovljeni poroštveni povišek. (Slovouisth.) 62 Določila, kako je oddati omenjeni predstveni zajem in katerega najmanjšega kurza za oddajo se bode držati, zavisna so od odobrila državne uprave. Izkupllo tega zajma, s katerim je poravnati tudi troške za nove papirje, smé se uporabiti samo za namene, zaznamenovane v §. 6. omenjenega dogovora. Člen IV. Za oba dogovora od 20. in 22. decembra, imenovana v členu 1., kakor tudi za vloge, vpise, izdatke, pogodbe in drugačne listine, ki jih je vsled teh dogovorov napraviti, dodeljuje se kolkovna in pristojbinska prostost. Prav tako se dodeljuje davčna, kolkovna in pristojbinska, kakor tudi kuponsko-kolkovna prostost za izdajo in vknjižbo predstvenih zadolžnic ogerske zapadne železnice, ki se izdado po členu III., potem z listino zastavilnico vred za akte in listine, ki se o tem povodu naredé. Člen V. Ta zakon zadobi moč z dnem razglašenja. Z vrši te v njegova se naroča Mojemu ministru za trgovino in Mojemu ministru za finance. Na Dunaji, dné 25. maja 1839. Franc Jožef s. r. Tiuiffe s. r. Dunnjevvski s. r. Bacquehein s. r Dogovor, sklenen na Dunaji dné 20. decembra 1888, po ministerstvih za trgovino in za finance v imenu c. k. vlade na eni strani in po upravnem svétu Prve ogersko-gališke železnice v imenu te družbe na drugi strani o tem, da država prevzame v svoj obrat in po okolnostih odkupi avstrijsko progo Prve ogersko-gališke železnice. §• 1- Akcijna družba: „Prva ogersko-gališka železnica“ oddaje za še ostalo trajno dobo dopustila državi obrat svoje avstrijske železhične proge, katera je predmet Najviši dopustilni listini od 11. septembra 18(59 (Drž. zak. št. 180), in to od Przemyéla na Chyröw in Zagorz do gališko-ogerske meje pri tupkowem. §. 2. V ta namen odda upravni svèt Prve ogersko-gališke železnice dné l.januvarja 1889 v §. 1. imenovano železnico c. k. občemu ravnateljstvu avstrijskih državnih železnic, katero bo poslej na državen račun oskrbovalo obrat te železnice in jo bo v imenu družbe na podlagi pričujočega dogovora imelo dotlej, dokler je država ne odkupi v zmislu določil §»11. Sè železnico vred je c. k. državni upravi predati tudi ves za njen obral namenjen trden in premičen materija!, vštevŠi vozila s pričuvnimi stvarmi vred, inventarske kose, porabne snovi in vsakovrstne zaloge. To isto velja o ostalem nepremičnem in pre* mičnem premoženji družbinem, vštevši zaklade, ki pristoje nji ali katere ona oskrbuje, zlasti investicijski zaklad, ki se je napravil z ozirom na imenovano železnico, a izvzemši družbene zaklade A in B (§. 4.), nadalje o blagajniških zalogah, vrednostnih papirjih in aktivnih terjatvah, kolikor se tukaj imenovani deli premoženja ne predadö po §. 5. tega dogovora kraljevi ogerski državni upravi. G. k. državni upravi je izročiti nadalje vse listine, katere družba ima, vse črteže, knjige, račune in ves družben arhiv, kolikor se te listine in ta pomagala ne tičejo samo ogerske proge Prve ogersko-gališke železnice. Listine in pomagala, katere je torej oddati c. k. državni upravi, hrani là v dobi, po določilih trgovinskega zakonika propisani, tako, da jih upravni svèt, oziroma o svojem času likvidatorji družbe morejo rabiti brez vsake težave. §• 3. Družba Prve ogersko-gališke železnice ostane tudi potem, ko obrat oddd državi, vpisana n® lastninskem listu železnično-knjižne vloge, odprte za avstrijsko progo (§. 1.) pri c. k. deželnem sodišči v Levovu. Družba ostane posestnica železnice in vsega trdnega in premičnega gradiva, spadajočega k njenemu obratu, kolikor je to gradivo kot del knjižne jednice zavezano predstvenim upnikom; ona ostane tudi v dosedanjem obsegu sama in edina dolžnica predstvenih zajmov, ki se železnice knjižno drže. a z oddajo obrata se v pravnih razmerah teh zajmov nič ne spremeni (§. 9). Sicer pak preidejo, družbene zaklade A in B (§. 4) izvzemši, s tistim časom, ko se prevzame obrat, vsa aktiva in vse zaloge družbenega premoženja, kolikor se ne tičejo ogerske proge družbine, v lastnino države, kateri torej edini pripada ves dobiček, ki se izkupi iz obrata železnice tudi od 1. janu-varja 1889 počenši. Za to pa prevzame država, da jih sama in edina plačuje, vsa 1. dné januvarja 1889 obstoječa in poslej nastajajoča pasiva izvzemši tista, ki se tičejo predstvenih zajmov, vse dolžnosti, troške in vsa bremena družbina, kolikor se ne tičejo ogerske Proge, in ona stopi na svoj račun tudi v vse pravne razmere in pravne spore družbine, izvirajoče iz stavbe in obrata v §. 1. imenovane železnice. Zlasti plačuje c. k. državna uprava od zgoraj imenovanega časa počenši glede železnice, v §. 1. imenovane: 1. Redne vzdrževalne in obratne troške; 2. vse izredne troške, zlasti za razširjevalne stavbe in nove naprave; 3. izgubo, ki bi utegnila nastati iz železnič-ftega obrata, kakor tudi vse nevarnosti in vse druge izredne nezgode; 4. s pristojbinskim namestkom vred vse davke in obče davščine, katere je plačevati za posest in °brat železnice; nadalje po dogovoru, katerega je o ti stvari skleniti s kraljevo ogersko vlado : 5. troške za družbeno upravo vštevši nagrado Upravnemu svétu (ij. 6.), za postavo bilance, za Sestavo opravilnega poročila, sploh za pripravo in Vl'šitev občega zbora, potem za državno nadzornlno ; naposled G. troške za plačilo kuponov družbenim pred-8‘venim zadolžnicam in akcijam, kakor tudi troške za žrebanje in povračilo družbenih papirjev in pa troške za zaznamenovanje teh papirjev na javnih borsah. V oskrbovanje vseh upravnemu svétu naloženih poslov daje c. k. državna uprava brezplačno na razpolaganje svoje uradnike in potrebne prostore v zmislu dotičnih dogovorov s kraljevo ogersko vlado. Kadar bi bil upravni svet rajši, da posameznih poslov družbenega opravljanja (št. 5) ne oskrbujejo uradniki c. k. državne uprave, ampak svoji uradniki, tedaj mora samo družba plačati iz tega nastajajoče troške, kakor tudi troške za upravo zaklada B (§. 4.), ki ostane v družbini posesti. Obrestni doneski, prihajajoči od oskrbe kuponskega odkupa in povračila za izžrebane papirje (§. 6.), pripadajo c. k. državni upravi v zmislu dogovora, ki se sklene s kraljevo ogersko vlado. Prav tako pripadajo državi v korist zneski za izžrebane predstvene zadolžnice in akcije, ako se ne prevzamejo o pravem času, kakor tudi dospeli kuponi, kadar zastaré. §. 4. Pritrdi se in prizna, da se od zakladov A in B (§§. 2. in 3.), katera sta neomejena lastnina družbina, zaklad A v zmislu dogovorov, sklenenih o tem med kraljevo ogersko vlado in družbo, mora izročiti kraljevo ogerski državni upravi kot poravnava dolga proti temu, da se družba oprosti nepogojne dolžnosti, povrniti iz ogerskega investicijskega zajma od leta 1876 dobljene državno-poroštvene naprednine z obrestmi vred, zaklad B pa mora ostati družbeni upravi v tistem stanu, kateri se pokaže z dnem 31. decembra 1888. Iz spredaj omenjenega zaklada B se morajo pokrivati tisti troški, ki morebiti še obtežujejo družbo vsled poroštvenega odplačila do konca 1888 ali iz drugih razlogov. Vrhu tega je namenjen ta zaklad za to, da se ž njim deloma krijejo kuponsko-kolkovnepristojbine, katere zadenejo družbo po §a 8. poslednjem odstavku. §• 5. Kolikor se v §§. 1. in 2. imenovani deli premoženja pa aktiva in pasiva družbe, kakor tudi v 2., odstavku 3. omenjene listine in pomagala popolnoma ali deloma tičejo ogerske proge Prve ogersko-gališke železnice, izroči jih c. k. državna uprava obratni upravi spredaj omenjene ogerske proge v zmislu dogovorov, ki so o tem že skleneni s kraljevo ogersko vlado in se bodo po okolnostili še le sklenili. §• 6. Sicer pak se družbeni pokojninski zavod in bolniški zaklad sè svojimi sedanjimi pravili še ohranita. dokler se ta pravila tako ne prenaredé, kakor je v njih propisano, oziroma, ako in dokler se s pritrditvijo obeh upravičenih strank ne združita pokojninski zavod in bolniški zaklad z enakimi zavodi c. k. državnih železnic. Omejitev pravic upravnemu svétu in občemu zboru, nastajajoča na podlagi tega dogovora in zlasti s tem, da država prevzame obrat v §. 1. imenovane družbene železnice, kakor tudi s tem, da se družbina ogerska proga podržavi, zaznamuje se v trgovinskem registru. Z ozirom na spredaj omenjeno omejitev pravic upravnemu svétu se zniža po pravilih najniže število njegovih udov na pet. Do tistega časa, ko se spremené pravila (§. 15.), ohranijo o prejemkih upravnega svéta sedaj veljavna določila svojo moč. Od imenovanega časa počenši pa se zniža nagrada udom upravnega svéta na poprečni znesek 3000 gl., kateri se v zmislu dogovorov, ki se o tem sklenejo med obema vladama, daje družbi na razpolaganje vsako leto, dokler ne nastopi likvidacija (§. 12.). §• 7. Vse tisto služno osebje Prve ogersko-gališke železnice, kolikor ga ne prevzame kraljevo ogerska državna uprava v zmislu dogovorov, ki so o tem med obema vdeleženima vladama skleneni in se po okolnostili bodo še nadalje sklepali, prevzame z ohrano njegovih pridobljenih pravic država, katera temu osebju izrecno zagotovi zlasti to. da v moči ostanejo preskrbninske in druge pravice, ki si jih je pridobilo po sedanjih pokojninskih pravilih Prve ogersko-gališke železnice. Tisti službovalci, katere prevzame kraljevo ogerska državna uprava, ločijo se sè svojimi pokojninskimi pravicami iz pokojninskega zavoda Prve ogersko-gališke železnice, zato pa je kraljevo ogerski državni upravi plačati iz omenjenega pokojninskega zaklada tisti znesek, ki je enak izvršenim vplačilom udov pokojninskega zavoda, ločečih se iz njega po spredaj povedanih določilih, in pa prispevkom družbinim, kateri so primerni onim vplačilom. Družbeni bolniški in podporni zaklad se razdeli na obe progi družbini po razmerji plač in mezd, ki so se konec leta 1887. na obeh progah Prve ogersko-gališke železnice izplačevale udom tega zaklada, zaklad hranilne in napredninske blagajnice pa se razdeli po razmerji dolgosti obeh železniških prog. S 1. dném januvarja 1889 nastopi država vse pravice in dolžnosti, katere po obstoječih pravilih pristoje, oziroma so naložene Prvi ogersko-gališki železnici glede družbenega pokojninskega zaklada, bolniškega zaklada in zaklada hranilne in napredninske blagajnice. Pravice, po imenovanih pravilih dodeljene upravnemu svétu družbinemu, izvršuje v bodoče c. k. državna uprava. Tistim osebam, katerim je doslej uprava Prve ogersko-gališke železnice z ozirom na pravičnost dovoljevala stalne letne podpore v dolg obratnemu računu v §. 1. imenovane železnice, plačevale se bodo te podpore tudi v bodoče v meri dovolila. - §.8. V zameno za oddajo obrata naželeznični progi* imenovani v §. 1., daje c. k. državna uprava družbi pravočasno na razpolaganje zneske v srebru avstrijske veljave, kateri so navedeni v piiloženem spisku, v rokih tam ustanovljenih pri blagajnicah, ki se vsak krat določijo, proti kolka prosti prejemnici. Z ozirom na to, da je po 22., odstavku 2. in 3. v Najviši dopustilni listini od 11. septembra 1869 (Drž. zak. št. 180), družba upravičena, postavljat) njenih zneskov, katere ji mora državna uprava dajati na razpolaganje, prostost dohodarine in vsakega državnega davka, ki se bo morda v bodoče uvèl. Ne jemlje se pa s pričujočim dogovorom družbi, oziroma akcijonarjem dolžnost, plačevati od akcij in zadolžnic pristojbino za kuponski kolek. davke, katere je plačevati od podjetja, v obratu) račun in ji za državne prispevke ni treba plačevati dohodarine, nrizna se družbi eledé snredai ome' §. 9. Predstvenim upnikom Prve ogersko-gaÜ^, železnice, zlasti posestnikom predslvenih zadolžili0 izdanih po železnični družbi, pridržujejo se v polnem obsegu vse pravice, ki so si jih pridobili. Zlasti se s pričujočim dogovorom nikakor ne ruši v korist predstvenih upnikov obstoječe zastavno-pravno poroštvo železnične proge, imenovane v §. 1.. za obrestovanje in plačilo na njo vknjiženih predstvenih zajmov, kakor tudi za knjižni red teh zajrnov med seboj. Prva ogersko-gališka železnica ostane v dosedanjem obsegu tako osebna kakor realna dolžnlca predstvenih zajmov, po nji vsprijetih, u> v tem razmerji se sine kaka preména izvršiti samo s pritrditvijo upravičencev oziroma zakonitega zastopa. Družba je zavezana, da plačila, katera ji država zagotavlja v zrnislu pričujočega dogovora, pred vsem uporablja v poplačilo obresti in v razdolžitev predstvenih zajmov. §. 10. Družba Prve ogersko-gališke železnice daje c' k. vladi pravico, da predstvene zajme, kateri se v §. 1. imenovane železnice knjižno drže, ali izplača, ad pa izmenja (konverluje) za druge na novo izdane predstvene zadolžnice ali za državne zadolžnice v porazumu s kraljevo ogersko vlado v imenu družbe, katera pa se o tem povodu nikakor ne sme obtežiti, llrez vsakega daljšega ponizumljovanja, pazeč zako-uitih propisov in zavarujoč pravice posestnikom predstvenih zadolžnic. V tem slučaji je c. k. vlada [udi upravičena, da po tem, kako se odkup, oziroma 'Ziuena (konverzija) vrši, brez daljšega porazum-Ijevanja z družbo in v imenu poslednje dà v želez-uični knjigi izbrisati zastavno pravico, držečo se zeleznično-knjižne vloge za avstrijsko progo družbino v korist posestnikom predstvenih zadolžnic, ki se imajo odkupiti ali izmenjati, zato pa da na omenjeni železnično-knjižni vlogi knjižno zagotoviti na novo izdane predstvene ali državne zadolžnice. To, kar bi se morda s konverzijo prihranilo, pripada državi po dogovoru, kateri se sklene s kraljevo ogerskim ministerstvom. V takem slučaji dobi družba namesto plačil, katera ji mora dajati po §. 8. država, tiste zneske, ki so enaki bodoči, deležu primerni potrebščini za obrestovanje in počrtčžno plačilo na novo izdanih predstvenih zadolžnic, vštevši v §" 11. odstavku 2. po številkah navedena plačila. §• H- Družba Prve ogersko-gališke železnice daje c. k. državni upravi pravico, da smé ta od 1. dné januvarja 1890 počenši o vsakem času odkupiti v §. 1. imenovano železnico pod naslednjimi pogoji: Ako se c. k. državna uprava te pravice poslužuje, prehaja v §. 1. imenovana železnica v lastnino države sè vsem njenemu obratu pristoječim trdnim in premičnim materijalom vred (§. 2.), kakor la stoji in leži, in brez poroštva z družbine strani. Zato pa mora država, ako se te svoje pravice, železnico odkupiti, poslužuje, po dogovoru, ki ga sklene s kraljevo ogersko vlado, na se vzeti dolžnost, da sama izplača predstvene zajme, kateri ^e železnice knjižno drže, da doseže družbi oproščenje od osebne dolžnosti, na katero je ta navezana gledé teh zajmov —- kolikor je to zakonito potrebno in dopuščeno — in da plača družbi, oziroma njenim likvidatorjem tukaj le navedena plačila v goldinarjih avstrijske veljave v srebru o tukaj zaznamenovanih rokih, in sicer: V letu Dné 1. januvarja Dné 1. julija Vkup e ! gl- kr. gl- kr. gl- kr. Od 1. januvaija 1889 do vštetega 1951 .... 185.343 94 185.343 94 370.687 88 1952 200.267 74 184.970 84 385.238 58 1953 338.180 47 181.140 60 519.321 07 1954 787.961 47 165.970 08 953.931 55 1955 802.999 61 150.044 34 953.043 95 1956. .... 818.967 47 133.321 27 952.288 74 1957 835.702 59 115.761 73 951.464 32 1958 853.165 84 97.326 63 950.492 47 1959 871.679 17 77.967 82 949.646 99 I960 891.074 09 57.640 16 948.714 25 1961 911.305 46 36.298 53 947.603 99 1962 1963 932.689 946.280 22 23.080 955.769 946.280 22 G. k. državna uprava si pridržuje pravico, da družbi, oziroma likvidatorjem ali v gotovih novcih ali v državnih zadolžnicah dâ namesto spredaj omenjenih letninskih plačil enokratno plačilo glavniške vrednosti gorenjih, ob času odkupa še nedospelih letnin, katera vrednost se diskontuje s 5 od sto na leto, računajoč obresti na obresti. Državne zadolžnice je pri tem zaračuniti po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno prej preteklem poluletji na dunajski borsi zaznamenovali o državnih zadolžnicah enake vrste. §• 12. Ako država odkupi v §. 1. imenovano železnico, ohranijo določila §§ov 2. in 6. tega dogovora, o oskrbovanji družbenih opravil, o odkupu akcijnih kuponov in izžrebanih akcij, nespremenjeno svojo moč tako dolgo, dokler se neprične likvidacijadružbe. Likvidacija družbe se izvrši na račun države in tako, kakor ta propiše. §• 13. Ker prehaja izvrševanje pravic, v dopustil11 podanih Prvi ogersko-gališki železnici, gledé žele2-nice v §. 1. imenovane po tem dogovoru na državo, oproščuje se potemtakem družba ob istem Času dotičnih dolžnosti, katere ji dopustilo nalaga. Pritrdi se in prizna, da z ozirom na določil* dopustila, dogovora od 10. junija 1887 in tega dogovora ne more družbe Prve ogersko-gališke železnice poslej zadeti dolžnost, povrniti državne napred" nine, katere je v imenu državnega poroštva in v po-kritje nedostatkov pri obratnih troških prejela >n katere je še odplačati do konca 1888, in tudi i>e plačati obresti, ki so se nabrale ob teh napredninah- §. 14. Likvidacija družbe mora nastopiti vsekakor v tistem slučaji in v tistem času, kadar država v §. 1. imenovano železnico odkupi z enokratnim plačilom glavniškega zneska (§“ 11. predzadnji odstavek) in ob enem tudi kraljevo ogerska državna uprava pridobi ogersko progo družbino v popolno lastnino. G. k. erar naj se takoj po zakonodajnem ode brflu tega dogovora vpiše v knjige kot lastnik dru binih v avstrijski državni polovici ležečih nepreu» nin, katere niso predmet železnične knjige, in l*r^a ogersko-gališka železnica naj na zahtevo c-državne uprave o pravem času izroči pravne listine’ ki se potrebujejo za knjižni prenos lastnine ° državo. Nadalje se ustanavlja, da se ta dogovor po izvršenem zakonodajnem odobrilu vpiše v želez-uično-knjižni vlogi, odprti za železnično progo v §. 1. imenovano, na lastninski list kot dodatek tam zazna-menovanim, podjetju do cele knjižne jednice pristojnim pravicam in njih omejitvam. Ta vpis se mora izvršiti zlasti v ta namen, da se poočiti iz tega dogovora nastajajoča omejitev Pravic, družbi podeljenih z dopustilom. Družba privolt v to, da bodi, ne da bi se kako rušile pravice predstvenih upnikov, c. k. državna uprava upravičena, prodati zemljišča, ki se za obrat železnice ne potrebujejo, ali prikupiti k tem novih površin, ter vršiti vsa za to potrebna knjižna pravna dejanja namesto in v imenu družbe, toda ne na ujene troške. §. 15. Družba se zaveže, čim prej izvršiti tiste 'pre-membe sedaj veljavnih družbenih pravil, ki so potrebne v izvršitev tega dogovora kakor tudi po dogovoru, sklenenim s kraljevo ogerskim mini-sterstvom o tem, da država odkupi ogersko progo družimo, in te spremembe takoj predložiti ministerstvu 2a notranje stvari v odobrilo, ko, jim akcijonarji družbe pritrdé (§. 18.). Stranki pogodnici se temu odrečeta, da bi ta dogovor zaradi prekrška spodbijali nad polovico vrednosti. §. 17. Pričujoči dogovor, kakor tudi po njem potrebne vloge, vpisi, izdatki, pogodbe in drugačne listine so proste pristojbin in kolka. §• 18. Pričujoči dogovor, kateri se izda v dveh, kolka in pristojbine prostih izvodih, zadobi zavezno moč za železnično družbo s pritrdiloin akcijonarjev v občem zboru, katerega je sklicati tako, da se snide najkesneje do 15. februvarja 1889, za c. k. vlado pa sè zakonodajnim odobrilom, katero si ona mora potem priskrbeti. Ako bi se ji to odobrilo nc dalo do konca junija 1889, družba ni več navezana na ta dogovor, in državno vodstvo obrata na železnici v §. 1. imenovani, katero se ima vsekakor pričeti s 1. dnem januvarja 1889, smatra se potem za tako, kakor bi se vršilo na podlagi zakona od 14. decembra 1877 (Drž. zak. št. 112), §§. 2. in 4. na račun družbe, v katerem oziru pak se pridržujejo dogovori, ki bi bili morda še potrebni. Spisek prispevkov, katere plačuje c. k. državna uprava Prvi ogersko-gališki železnici po §. 8. dogovora od 20. decembra 1888. D n é V letu 1. januvarja 1. marcija 1. julija 1. septembra ë ° 1 d i n a r j e v a p s t r i j s k e veljave v s rebru 1 2 3 4 5 6 1889 446.929 19 278.190 42 420.633 31 304.186 71 1,449.939 63 1890 447.387 26 277.540 52 420.185 73 304.740 35 1,449.853 86 1891 447.822 20 276.860 52 419.474 32 305.504 58 1,449.661 62 1892 448.407 68 276.144 42 419.223 86 306.112 37 1,449.888 33 1893 449.128 31 275.395 22 418.215 42 307.048 11 1,449.787 06 1894 449.663 48 274.603 90 417.914 66 307.701 03 1,449.883 07 1895 450.166 16 273.776 47 417.220 34 308.558 55 1,449.721 52 1896 450.980 67 272.906 92 416.495 85 309.373 94 1,449.757 38 1897 451.429 72 271.995 24 415.747 89 310.387 91 1,449.560 76 1898 452.358 23 271.035 42 415.207 11 311.233 39 1,449.834 15 1899 452.911 89 270.030 48 414.272 42 312.274 46 1,449.489 25 1900 453.777 04 268.974 38 413.547 93 313.384 71 1,449.684 06 1901 454.438 — 267.864 12 412.669 89 314.440 81 1.449.412 82 1902 455.404 09 266.699 70 411.875 31 315.683 46 1,449.662 56 1903 455.994 97 265.475 11 411.047 56 316.865 93 1,449.383 57 1904 457.055 62 264.190 34 410.176 57 318.108 58 1,449.531 11 1905 458.073 03 262.842 38 409.141 98 319.408 39 1,449.465 78 1906 458.882 56 261.428 23 408.070 49 321.003 07 1,449.384 35 1907 459.822 83 259.938 86 407.199 50 322.402 17 1.448.363 36 1908 460.884 52 258.377 28 406.038 17 323.849 43 1,449.149 40 1909 462.070 26 256.740 47 405.070 62 325.582 50 1,449.463 85 1910 463.035 39 255.019 42 403.692 41 327.351 70 1,449.098 92 1911 464.127 60 253.211 11 402.631 31 329.153 98 1,449.124 — 1912 465.502 15 251.312 54 401.390 20 330.986 36 1,449.191 25 1913 466.652 37 249.320 70 400.095 80 332.966 18 1,449.035 05 1914 467.916 95 247.229 56 398.744 72 335.087 40 1,448 978 63 1915 469 292 52 245.033 11 397.213 30 337.344 02 1,448.882 95 1916 470.778 74 242.725 34 395.862 22 339.609 67 1,448.975 97 1917 472.030 94 240.303 23 394.327 77 342.001 69 1,448.663 63 1918 473.726 07 237.760 77 392.723 26 344.634 42 1,448.844 52 1919 475.183 49 235.088 93 391.172 38 347.258 12 1,448.702 92 1920 476.906 48 232.284 70 389.545 07 349.990 14 1,448.726 39 1921 478.553 03 229.342 06 387.600 64 352.944 80 1,448.440 53 1922 480.296 83 226.252 — 385.943 49 356.113 11 1,448.605 43 1923 482.125 48 223.005 47 383.839 14 359.365 65 1,448.335 74 V letu D r é V k u p e 1. januvarja 1. marcija 1. julija 1. septembra goldinarjev avstrijske veljave v s r e b r u 1 2 3 4 1 5 6 1924 484.044 66 219.596 46 832.015 38 362.696 42 1,448.352 92 1925 486.041 99 216.018 96 379.737 71 366.340 12 1,448.138 78 1926 488.123 15 212.260 94 377.854 27 370.014 1,44-8.282 36 1927 490.272 73 208.316 36 375.386 86 371.042 73 1,448.016 68 1928 492.331 79 204.173 20 373.430 68 378.083 59 1,448.019 26 1929 494.788 21 199.825 44 370.757 11 382.521 61 1,447.892 37 1930 497.144 05 195.258 04 368.223 66 387.101 05 1,447.726 80 1931 499.728 .58 190.461 96 365.697 24 391.812 88 1,447.700 66 1932 502.195 79 185.428 19 363.054 51 396.888 78 1,447.568 27 1933 505.051 61 180.141 67 360.165 04 402.193 34 1,447.551 66 1934 507.615 42 174.590 38 357.155 55 407.714 54 1,447.075 89 1935 510.729 79 168.762 28 354.132 99 413.681 06 1,447.306 12 1936 513.707 74 162.639 31 351.094 35 419.593 41 1,447.034 81 1937 516.881 53 156.215 46 347.668 84 426.167 71 1,446.933 54 1938 520.082 82 li 9.466 65 344.340 55 432.898 45 1,446.788 47 1939 523.464 91 142.380 85 340.976 41 439.893 98 1,446.721 15 1940 527.033 07 134.943 03 337.085 27 447.379 96 1,446.441 33 1941 530.774 62 127.132 10 333.271 24 455.214 95 1,446.392 91 1942 534.514 21 118.930 03 329.404 58 463.380 91 1,446.229 73 1943 538.413 10 110.318 76 325.114 53 471.980 15 1,445.826 54 1944 542.638 25 101.277 22 320.878 46 481.111 94 1,445.905 87 1945 547.005 95 91.781 36 316.442 92 490.511 54 1,445.741 77 1946 551.341 84 81.813 10 311.804 57 500.521 91 1,445.481 42 1947 555.977 86 71.345 38 306.953 37 510.995 65 1,445.772 26 1948 560.903 97 60.354 13 301.999 58 521.908 68 1,445.166 36 1949 565.771 76 48.815 26 296.575 80 533.597 98 1,444.760 80 1950 571.086 90 36.695 69 291.396 75 545.549 05 1,444.728 39 1951 576.320 94 23.974 36 270.680 78 558.342 60 1,429.318 68 1952 597.278 44 10.615 15 263.067 55 435.221 27 1,306.183 41 1953 741.512 47 252.732 60 994.245 07 1954 1,197.865 23 230.895 84 1,428.661 07 1955 1,219.548 90 207.835 63 1,427.384 53 6956 1,242.564 64 193.796 45 1,422.361 09 1957 1,266.736 59 158.625 73 1,425.362 32 1958 1,291.676 90 132.277 69 1,423.954 59 1959 1,318.203 76 104.687 41 1,422.891 17 1960 1,345.628 97 75.803 04 1,421.432 01 1961 1,374.571 28 45.559 35 1,420.130 63 1962 1,404.991 21 23.080 . 1,428.071 21 1963 946.280 946.280 ®®T«ni.ch.) 63 Dogovor, sklenen na Dunaji dné 22. decembra 1888, po ministerstvih za trgovino in za finance v imenu c. k. vlade na eni strani in po ravnateljstvu oger-ske zapadne železnice v imenu te družbe na drugi strani o tem, da država prevzame v svoj obrat in po okolnostih odkupi avstrijsko progo ogerske zapadne železnice. §• 1. G. k. državna uprava prevzame za še ostalo trajno dobo dopustila obrat na avstrijski železnični progi ogerske zapadne železnice od Gradca do šta-jersko-ogerske meje pri sv. Gotardu, katera proga je predmet Najviše dopustilne listine od 2. febru-varja 1870 (Drž. zak. št. 25). §• 2. V ta namen odda ravnateljstvo ogerske zapadne železnice dné l.januvarja 1889 v §. 1. imenovano železnično progo c. k. občemu ravnateljstvu avstrijskih državnih železnic, katero poslej na državen račun oskrbuje obrat te železnice in jo v imenu družbe na podlagi pričujočega dogovora ima dotlej, dokler je država ne odkupi v zmislu določil §a 10. Sè železnico vred je c. k. državni upravi predati tudi ves njenemu obratu namenjen trden in premičen materijal, vštevši vozila s pričuvnimi stvarmi vred, inventarske kose, porabne snovi in vsakovrstne zaloge. To isto velja o ostalem nepremičnem in premičnem premoženji družbinem, vštevši blagajniške zaloge, vrednostne papirje, pričuve in aktivne terjatve, kolikor se spredaj omenjeni deli premoženja tičejo avstrijske proge družbine. G. k. državni upravi je izročiti nadalje vse listine, katere družba ima, vse črteže, knjige, račune in ves družben arhiv, kolikor se ta pomagala tičejo avstrijske proge družbine. §. 3. Družba ogerske zapadne železnice ostane tudi potem, ko obrat odda državi, vpisana na lastninskem listu železnično-knjižne vloge, odprte za avstrijsko progo (§. 1.) pri c. k. deželnem sodišč' v Gradci. Družba ostane posestnica železnice in pa trdnega in premičnega gradiva, spadajočega k njenem" obratu, kolikor je to gradivo kot del knjižne jedrne" zavezano predstvenim upnikom, in ona ostane tudi v dosedanjem obsegu sama in edina dolžnfca pred-stvenih zajmov, ki se železnice knjižno drže, a z oddajo obrata se v pravnih razmerah teh zajmov nič ne spremeni (§. 8.). Sicer pak pridejo s tistim časom, ko se prevzame obrat, vsa aktiva in vse zalog" družbenega premoženja, kolikor se tičejo avstrijske proge družbine, v lastnino države, kateri potemtakem edini pripada ves dobiček, ki se izkup' iz obrata železnice tudi od 1. januvarja 1889 počenši. Za to pa prevzame država, da jih sama i" edina plačuje, vsa 1. dné januvarja 1889 obstoječa in poslej nastajajoča pasiva izvzemši tista, ki se tičejo predstvenih zajmov, vse dolžnosti, troške i" vsa bremena družbina, kolikor se tičejo avstrijske proge, in ona stopi na svoj račun tudi v vse pravne razmere in pravne spore družbine, izvirajoče *z stavbe in obrata v §. 1. imenovane železnice. Zlasti plačuje c. k. državna uprava od zgo'aJ imenovanega časa počenši glede železnice, v §. imenovane, redne vzdrževalne in obratne trošk"> vse izredne troške, posebno za razširjevalne stavbe in nove naprave, kolikor se troški za nje ne pokrj* jejo iz investicijskega zaklada, ki se ima ustanovit" nadalje izgubo, ki bi utegnila nastati iz železničneg® obrata kakor tudi vse nevarnosti in vse dr"ge izredne nezgode, naposled s pristojbinskirn "a‘ mestkom vred vse davke in obče davščine, kater" je plačevati za posest in obrat železnice. Obrestni doneski, prihajajoči od oskrbe kupo"' skega odkupa in povračila za izžrebane papirje, P"' tem zneski za izžrebane predstvene zadolžnice in akcije, kateri se ne prevzamejo o pravem čas"> kakor tudi za dospele kupone, pripadajo po nastopa zastaranja državi v korist po dogovoru, ki se skle"e o tem s kraljevo ogersko vlado. G. k. državna uprava hrani te listine in ta pomagala o dobi, po določilih trgovinskega zakonika propisani, tako, da jih ravnateljstvo, oziroma o svojem času likvidatorji družbe morejo rabiti brez vsake težave. §• 4. Za razdelitev sestavin premoženja, katere se ob enem tičejo avstrijske in ogerske proge na ogerski za Padni železnici, dalje aktiv in pasiv, kakor tudi v predenjem odstavku §. 2. imenovanih listin in pomagal na obojestranski obratni upravi so odločilni tudi za družbo dogovori, katere sta c. k. in kraljevo ogerska vlada o tem sklenili in morebiti še skleneta. §. 5. Tistemu služnemu osebju ogerske zapadne železnice, katero prevzame c. k. državna uprava po dogovorih, ki so se o tem med obema vdeleženima Nadama sklenili in se bodo po okolnostih še nadalje sklepali, ohranijo se v polnem obsegu vse njegove Pridobljene pravice in zlasti mu država izrecno zagotovi to, da v moči ostanejo preskrbninske in druge Pravice, katere si je pridobilo po sedanjih pokojnin-skih pravilih ogerske zapadne železnice. Tisti službovalci ogerske zapadne železnice, katere prevzame c. k. državna uprava, ločijo se sè Svojimi pokojninskimi pravicami iz pokojninskega Zavoda ogerske zapadne železnice; za to pa je c- k. državni upravi plačati iz omenjenega pokojnin-skega zaklada tisti znesek, ki je enak danim vplačilom udov pokojninskega zavoda, ločečih se iz njega po spredaj povedanih določilih, in pa pridevkom družbinim, ki so tem vplačilom primerni. Družbeni bolniški in podporni zaklad se raz-i ®ll na obe progi družbini po razmerji plač in mezd, ki so se konec leta 1887. na obeh progah ogerske ZaPadne železnice plačevale udom tega zaklada. Tistim osebam, katerim je doslej uprava Ogerske zapadne železnice z ozirom na pravičnost dovoljevala stalne letne podpore v dolg obratnemu ačunu v §. 1. imenovane železnice, plačevale se °do te podpore tudi v bodoče v meri dovolila. §- 6. Ogerska zapadna železnica se zaveže, da na ntevo c. k. državne uprave in v načinih, katere J* s,ednja odobruje, oziroma zaukazuje, vsprime j ec*stveni zajem v nominalnem znesku enega mili Jona v pet sto tisoč (1,500.000) goldinarjev a. v. a srebru, kateri daje obresti po štiri od sto v srebru bili ^rez VsakeBa davčnega ali pristojbinskega od-lRcf*11 se P0Vlne v 73 letih (od 1. dné januvarja računajoč), in to z namenom, da se založe v "dp'avljeni in pokrijejo še nadalje potrebni in* oh lC‘j.ski troški, med temi zlasti troški za zgradbo l’m> naprav na bodoči prehodni postaji v Brniku; ta predstveni zajem se na železnici, v §. 1. imenovani, knjižno zagotovi v redu po predstvenih zajmih, ki se te železnice že sedaj drže, in glede njegovega obrestovanja in počrtčžnega povračila v letninah po 63.632 gl. 85 kr. a. v. v srebru prevzame država ali poroštvo ali pa dolžnost, da ga neposredno sama izplača (§. 7.). Z izkupilom predstvenega zajma, katerega je vsprijeti po spredaj danih določilih in iz katerega je plačati tudi troške za nove papirje, zaiožč se najprej investicijski troški, ki so se nabrali v dolg obratnega, oziroma poroštvenega računa za avstrijsko progo ogerske zapadne železnice do tistega časa, ko se je zajem oddal. S prebitkom izkupila od novega predstvenega zajma, kar ga še ostane, ustanovi se za avstrijsko progo ogerske zapadne železnice v investicijske namene poseben zaklad, čegar uprava in propisana uporaba se pridržuje samo c. k. državni upravi. §• 7- V zameno za oddajo obrata na železnični progi, imenovani v §. 1., daje c. k. državna uprava družbi pravočasno na razpolaganje zneske v srebru avstrijske veljave, ki so navedeni v prilogi, v rokih tam ustanovljenih pri blagajnicah, ki se vsak krat določijo, proti kolka prosti prejemnici; prav tako ji daje v slučaji, da je vsprijela v §. 6. omenjeni novi predstveni zajem, na razpolaganje zneske, ki so potrebni za obrestovanje in plačilo tega zajma, kolikor jih ne prevzame država, da jih sama plača. Z ozirom na to, da je po §a 22. odstavku 2. in 3. v Najviši dopustilui listini od 2. februvarja 1870 (Drž. zak. št. 25), družba upravičena, postavljati davke, katere je plačevati od podjetja, v obratni račun in ji za državne prispevke ni treba plačevati dohodarine, prizna se družbi gledé spredaj omenjenih zneskov, katere ji mora država dajati na razpolaganje, prostost dohodarine in vsakega državnega davka, ki se bo morda uvèl. Ne jemlje se pa s pričujočim dogovorom družbi, oziroma akcijonarjem dolžnost, plačevati od akcij in zadolžnic pristojbino za kuponski kolek. §- 8. Predstvenim upnikom ogerske zapadne železnice, zlasti posestnikom predstvenih zadolžnic, izdanih po železnični družbi, pridržujejo se v polnem obsegu vse pravice, ki so si jih pridobili. Zlasti se s pričujočim dovogorom nikakor ne ruši v korist pi'edstvenih upnikov obstoječa zastavno-pravna odgovornost železnične proge, imenovane v §. 1., za obrestovanje in plačilo na njo vknjiženih predstvenih zajmov, kakor tudi za knjižni red teh zajmov med seboj. Ogerska zapadna železnica ostane v dosedanjem obsegu tako osebna, kakor realna dolžnica za pred-stvene zajme, po nji vsprijete, in v tem razmerji se sme kaka preména izvršiti samo s pritrditvijo upravičencev, oziroma zakonitega zastopa. Družba je zavezana, da plačila, katera ji država zagotavlja v zmislu pričujočega dogovora, pred vsem uporablja v poplačilo obresti in v razdolžitev predstvenih zajmov. §• 9- Družba ogerske zapadne železnice daje c. k. vladi pravico, da predstvcnc zajme. kateri se v §. 1. imenovane železnice knjižno drže, ali izplača, ali pa izmenja (konvertuje) za druge na novo izdane pred-stvene zadolžnice ali za državne zadolžnice, v po-razumu s kraljevo ogersko vlado v imenu družbe, katera pa se o tem povodu nikakor ne sme obtežiti, brez vsakega daljšega porazumljevanja, pazčč zakonitih propisov in zavarujoč pravice posestnikom predstvenih zadolžnic. V tem slučaji je c. k. vlada tudi opravičena, da po tem, kako se odkup, oziroma izmena (konverzija) vrši, brez daljšega porazumljevanja z družbo in v imenu poslednje dd v železnični knjigi izbrisati zastavno pravico, držečo se železnično-knjižne vloge za avstrijsko progo družbino v korist posestnikom predstvenih zadolžnic, ki se imajo odkupiti ali izmenjati, za to pa dâ na omenjeni železnično-knjižni vlogi knjižno zagotoviti na novo izdane predstvene ali državne zadolžnice. To, kar bi se morda s konverzijo prihranilo, pripada državi po dogovoru, kateri se sklene s kraljevo ogersko vlado. Družba dobi tedaj namesto plačil, katera ji mora dajati država po §. 7., tiste zneske, ki so enaki bodoči, deležu primerni potrebščini za obrestovanje in počrtčžno plačilo na novo izdanih predstvenih zadolžnic, vštevši v §. 10. odstavku 3. po številkah navedena plačila. §■ 10. Družba ogerske zapadne železnice daje c. k. državni upravi pravico, da smé ta od 1. dne janu-varja 1890 počenši o vsakem času odkupiti v §. * -imenovano železnico pod naslednjimi pogoji: Ako se c. k. državna uprava te pravice poslužuje, prehaja v §. 1. imenovana železnica v lastnino države sè vsem njenemu obratu pristoječim trdnim in premičnim gradivom vred (§. 2.), kakor to stoji in leži, m brez poroštva z družbine strani. Za to pa mora država, ako se te svoje pravice, železnico odkupiti, poslužuje, po dogovoru, ki ga sklene s kraljevo ogersko vlado, na se vzeti dolžnost, da sama izplača predstvene zajme, kateri se železnice knjižno drže, da doseže družbi oproščenje od osebne dolžnosti, na katero je ta gledé teh zajmov navezana — kolikor je to zakonito potrebno in dopuščeno — in da plača družbi, oziroma njenim likvidatorjem tukaj le navedena plačila v goldinarjih avstrijske veljave v srebru o tukaj zaznamenovanih rokih, in sicer: V letu Dné 1. januvarja Dné 1. julija Vkup e «k kr. Kk kr. gl- kr- Od 1. januvarja 1889 do vštetega 1951 .... 08.511 93 08.511 92 137.023 85 1952 .... 08.511 93 253.037 37 321.549 30 1953 .... 03.898 79 207.090 03 330.994 82 1954 .... 58.818 80 272.174 13 330.992 99 1955 .... 53.484 98 277.540 38 331.031 30 1950 .... 47.883 44 283.125 99 331.009 43 1957 . . . 42.002 38 289.010 71 331.013 09 1958 .... 35.827 17 295.149 38 330.970 55 1959 .... 29.344 12 31)1.074 40 .331.018 58 1900 .... 22.535 80 308.495 50 331.031 36 1901 .... 15.380 87 315.590 99 330.983 80 1902 .... 7.881 01 323.140 09 331.027 70 G. k. državna uprava si pridržuje pravico, da družbi, oziroma likvidatorjem ali v gotovih novcih ali v državnih zadolžnicah da namesto spredaj omenjenih letninskih plačil enokratno plačilo glavniške vrednosti gorenjih, ob času odkupa še nedospelih letnin, katera vrednost se diskontuje s 5 od sto na leto, računajoč obresti na obresti. Državne zadolžnice je pri tem zaračuniti po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno prej preteklem poluletji na dunajski borsi zaznamenovali o državnih zadolžnicah enake vrste. §• H. Ker prehaja izvrševanje pravic, v dopustilu podanih ogerski zapadni železnici, glede železnice v §• 1. imenovane, po tem dogovoru na državo, oproščuje se potemtakem družba ob istem času dotičnih dolžnosti, katere ji dopustilo nalaga. Pritrdi se in priznd, da z ozirom na določila dopustila in pričujočega dogovora ne more družbe ogerske zapadne železnice poslej zadeti dolžnost, povrniti državne naprednine, katere je v imenu državnega poroštva in v pokritje nedostatkov pri obratnih troških prejela in katere je še odplačati do konca 1888, in tudi ne plačati obresti, ki so se nabrale ob teh napredninah. §«*12. G. k. erar naj se takoj po zakonodajnem odobrilo tega dogovora vpiše v knjige kot lastnik i štajerskem ležečih nepremičnin, katere niso pred-inet železničnc knjige, in ogerska zapadna železnica ^aj na zahtevo c. k. državne uprave o pravem času ■zroči pravne listine, ki se potrebujejo za knjižni prénos lastnine na državo. Nadalje se ustanavlja, da se ta dogovor po 'zvršenem zakonodajnem odobrllu vpiše v želez-nieno-knjižni vlogi, odprti za železnično progo v §■ 1. imenovano, na lastninski list kot dodatek tani zaznamenovanim, podjetju do cele knjižne Jedn(ce pristoječim pravicam in njih omejitvam. Ta vpis se mora izvršiti zlasti v ta namen, da Se poočiti iz tega dogovora nastajajoča omejitev Pravic, družbi podeljenih z dopustilom. , Družba privoli v to, da bodi, a ne da bi se 110 rušile pravice predstvenih upnikov, c. k. •avna uprava upravičena, prodati zemljišča, ki se a °brat železnice ne potrebujejo, ali prikupili k tem ‘b površin, ter vršiti vsa za to potrebna, knjižna av>»a dejanja namesto in v imenu družbe, todà ne a “jene troške. Družba se zaveže, izvršiti čim prej v po-razumu s c. k. državno upravo liste premembe sedaj veljavnih družbenih pravil, ki so potrebne v izvršitev tega dogovora kakor tudi po dogovoru, skle-nenim s kraljevo ogersko vlado o tem, da država odkupi ogersko progo družbino, in storiti vse kar je potrebno, da zadobe spremenjena družbina pravila veljavo takoj po završitvi tega dogovora. Družba se zaveže, da na zahtevo c. k. državne uprave ustanovi zastop družbe za kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane, po določilih zakona od 27. junija 1878 (Drž. zak. št. 63), §. 2., in mu dâ zadostnih pravic, zlasti pa da ga pooblasti, izdati predstveni zajem, omenjen v §. 6., iz česar pa družbi ne nastanejo nobeni troški. §• 14. Stranki pogodnici se temu odrečeta, da bi ta dogovor zaradi prekrška spodbijali nad polovico vrednosti. §• 15. Pričujoči dogovor, kakor tudi po njem potrebne vloge, vpisi, izdatki, pogodbe in drugačne listine so proste pristojbin in kolka. Prav tako se dodeljuje davčna, pristojbinska in kolkovna, kakor tudi kuponsko-kolkovna prostost za izdajo in vknjižbo predstvenih zadolžnic, omenjenih v §. G. tega dogovora, in z listino zastavilnico vred za akte in listine, ki se o'tem povodu naredé. §- 16. . Pričujoči dogovor, kateri se izda v dveh, kolka in pristojbine prostih izvodih, zadobi zavezno moč za železnično družbo s pritrdilom akcijonarjev v občem zboru, katerega je sklicati čim prej, za c. k. vlado pa sè zakonodajnim odobrilom, katero si ona mora potem priskrbeti. Ako bi se ji to odobrilo ne dalo do konca junija 1889, družba ni več navezana na ta dogovor, in državno vodstvo obrata na železnici v §. 1. imenovani, katero se ima vsekakor pričeti s 1. dnem januvarja 1889, smatra se potem za tako, kakor bi se vršilo na podlagi zakona od 14. decembra 1877 (Drž. zak. št. 112), §§. 2. in 4., na račun družbe, v katerem oziru pak se pridržujejo še nadalje potrebni dogovori zlasti o vodstvu računov in prigledu, katerega v tem oziru izvršuje družba, kakor tudi o njih troških. Spisek prispevkov, katere plačuje e. k. državna uprava Ogerski zapadni železnici po §. 7. dogovora od 22. decembra 1888. V letu D 1 é V k u p e 1. januvarja 1. aprila 1. julija 1. oktobra gl- kr. gl- kr. gl- kr. gl- kr. gl- kr. 1889 68.511 93 92.517 59 68.511 92 101.409 81 331.011 25 1890 68.511 93 92.293 79 68.511 92 101.684 48 331.002 12 1891 68.511 93 92.059 02 68.511 92 101.924 74 331.507 61 1892 68.511 93 91.812 38 68.511 92 102.189 64 331.025 87 1893 08.511 93 91.552 95 68.511 92 102.441 77 331.018 57 1894 68.511 93 91.280 72 68.511 92 102.681 10 330.985 67 1895 68.511 93 90.995 72 68.511 92 102.980 73 331.000 30 1896 68.511 93 90.696 09 68.511 92 103.302 28 331.022 22 1897 68.511 93 90.380 94 68.511 92 103.608 30 331.013 09 1898 68.511 93 90.050 25 68.511 92 103.935 33 331.009 43 1899 68.511 93 89.703 12 08.511 92 104.282 46 331.009 33 1900 68.511 93 89.338 64 68.511 92 104.648 77 331.011 26 1901 68.511 93 88.955 89 68.511 92 105.033 35 331.013 09 1902 68.511 93 88.553 95 68.511 92 105.435 29 331.013 09 1903 68.511 93 88.131 92 68.511 92 105.853 66 331.099 43 1904 68.511 93 87.688 87 68.511 92 106.287 57 331.(XX) 29 1905 68.511 93 87.223 91 68.511 92 106.772 64 331.020 80 1900 68.511 93 86.735 19 68.511 92 107.233 94 330.992 98 1907 68.511 93 86.222 72 68.511 92 107.744 59 330.991 16 1908 68.511 93 85.684 67 68.511 92 108.302 74 331.011 26 1909 08.511 93 85.119 22 68.511 92 108.870 01 331.013 08 1910 68.511 93 84.525 45 68.511 92 109.482 05 331.031 35 1911 68.511 93 83.901 53 68.511 92 110.063 95 330.989 33 1912 68.511 93 83.247 47 68.511 92 110.766 86 331.033 18 1913 68.511 93 82.559 61 68.511 92 *111.425 97 331.009 43 1914 68.511 93 81.837 96 68.511 92 112.129 35 330.991 16 1915 68.511 93 81.080 67 68.511 92 112.906 74 331.011 26 1910 68.511 93 80.285 02 68.511 92 113.682 29 330.991 16 1917 68-511 93 79.450 09 68.511 92 114.565 73 331.038 67 1918 68.511 93 78.572 22 68.511 92 115.404 23 331.000 30 1919 68.511 93 77.651 42 68.511 92 116.346 96 331.022 23 1920 68.511 93 76.684 03 68.511 92 117.279 63 330.987 "1 V letu D n é V k u p e 1. janu varja 1. aprila 1. julija 1. oktobra gl- kr. gl- kr. gl- kr. gl- kr. gl- kr. 1921 68.511 93 75.668 14 68.511 92 118.309 96 331.001 95 1922 68.511 93 74.603 10 68.511 92 119.400 75 331.027 70 1923 68.511 93 73.483 15 68.511 92 120.509 73 331.016 73 1924 68.511 93 72.307 49 68.511 92 121.672 62 331.003 96 1925 68.511 93 71.093 36 68.511 92 122.906 65 331.023 86 1926 68.511 93 69.778 03 68.511 92 124.222 16 331.024 04 1927 68.511 93 68.416 93 68.511 92 125.565 . . 331.005 78 1928 68.511 93 66.988 22 68.511 92 126.986 40 330.998 47 1929 68.511 93 65.488 27 68.511 92 128.519 23 331.031 35 1930 68.511 93 63.912 50 68.511 92 130.049 31 330.985 69 1931 68.511 93 62.259 07 68.511 92 131.721 03 331.003 95 1932 68.511 93 60.522 53 68.511 92 133.492 29 331.038 67 1933 68.511 93 58.698 28 68.511 92 135.285 48 331.007 61 1934 68.511 93 56.783 60 68.511 92 137.207 47 331.014 92 1935 68.511 93 54.773 68.511 92 139.179 69 330.976 54 1936 68.511 93 52.662 84 68.511 92 141.344 67 331.031 36 1937 68.511 93 50.445 79 68.511 92 113.512 39 330.982 03 1938 68.511 93 48.119 13 68.511 92 145.899 34 331.042 32 1939 68.511 93 45.674 62 68.511 92 148.278 08 330.976 55 194-0 68.511 93 43.109 53 68.511 92 150.901 63 331.035 01 1941 68.511 93 40.114 73 68.511 92 153.578 16 331.016 74 1942 68.511 93 37.585 65 68.511 92 156.376 18 330.985 68 1943 68.511 93 34.615 88 68.511 92 159.362 39 331.002 12 1944 68.511 93 31.497 22 68.511 92 162.492 01 331.013 08 1945 68.511 93 28.222 35 68.511 92 165.757 75 331.003 95 1946 , 68.511 93 24.783 96 68.511 92 169.225 37 331.033 18 1947 68.511 93 21.172 93 68.511 92 172.812 65 331.009 43 1948 68.511 93 17.381 94 68.511 92 176.585 38 330.9.91 17 1949 '68.511 93 13.401 85 68.511 92 180.607 48 331.033 18 1950 68.511 93 9.221 71 68.511 92 184.758 39 331.003 95 1951 68.511 93 4.833 29 68.511 92 189.139 51 330.996 65 1952 68.511 93 225 64 253.037 37 9.250 94 331.025 88 1953 63.898 79 267.096 03 330.994 82 1954 58.818 86 272.174 13 330.992 99 1955 53.484 98 277.546 38 331.031 36 1956 47.883 44 283.125 99 331.009 43 1957 42.002' 38 • .... 289.010 71 331.013 09 1958 35.827 17 295.149 38 330.976 55 1959 29.344 12 301.674 46 331.018 58 1960 22.535 86 308.495 50 331.031 36 1961 15.386 87 315.596 99 330.983 86 1962 7.881 61 323.146 09 331.027 70 83. Zakon od 26. maja 1889, o nadaljnem začasnem ustavljenji delovanja porotam za okoliš kotorskega okrožnega sodišča v Dalmaciji. S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö: §. 1. Delovanje porot za okoliš kotorskega okrožnega sodišča v Dalmaciji se ustavlja nadalje za leto dni počenši od 24. junija 1889 glede vseh hudodelstev in pregreškov, ki so njih sodni oblasti odka-zanc in navedene v členu VI. zakona, uvajajočega kazensko-pravdni red, od 23. maja 1873 (Drž. zak. št. 119). §• 2. Ukazano ustavljenje porot ima moč, povedano v §. 3. zakona od 23. maja 1873 (Drž. zak. št. 120), o začasnem ustavljenji porot. §• 3. Vladi sc daje oblast, preklicati ta zakon, še predno poteče v §. 1. postavljeni rok. §■ 4. Izvršitev tega zakona, kateri zadobi moč z dnem razglašenja, naroča se Mojemu ministru za pravosodje. V Lainzu, dnč 26. maja 1889. Franc Jožef s. r Taaffe s. r. Schönborn s. r 84. Zakon od 27. maja 1889, o tem. kako je zadolžnice gališkega in bukovin-skega propinacijskega odkupa uporabljati za ko-ristonosno nalaganje ustanovinskih glavnic, glavnic zavodov stoječih pod javnim nadzorom, potem otročjih, fidejkomisnih in hranilnih novcev, in pa za polaganje položnin. S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: §• 1. Zadolžnice propinacijskega odkupa, katere se izdadö na podlagi deželnega zakona od 22. aprila 1889 (Dež. zak. št. 30 za Galicijo in Dež. zak. št. 9 za Bukovino) in za katere je porok kraljevina Galicija in Vladimérija z veliko vojvodino krakovsko, oziroma vojvodina Bukovina, smejo se uporabljati za ko-ristonosno nalaganje ustanovinskih glavnic, glavnic zavodov stoječih pod javnim nadzorom, potem otročjih, fidejkomisnih in depozitnih (hranilnih) novcev in pa za službene in poslovne položnine p° borsni ceni, vendar ne čez nominalno vrednost. §• 2. Izvršitev tega zakona se naroča ministrom za notranje stvari, za finance in za pravosodje. Na Dunaji, dnč 27. maja 1889. Franc Jožef s. r. Taaffe S. r. Dimajewski s. r. Schönborn s. r.