ZDRAVSTVENO VARSTVO IN ZDRAVSTVENO STANJE DELAVCEV
V LESNI INDUSTRIJI JELOVICA ŠKOFJA LOKA OD 1954 DO 1974
Znano je, da je zgodovina zdravstvevina
dela in zgodovina medicine. To venega
varstva delavcev dolga kot zgodo-
Ija tudi za zgodovino zdravstvenega varstva
delavcev na škofjeloškem območju,
kjer so zdravniki zgodaj ugotovili in ocenili
kompleksen odnos med človekoim, delom
in zdravjem, in zgodaj spoznali specifičen
pojav poškodb pri delu in poklicnih
bolezni pri delavcih. Te ocene in spoznanja,
ki datirajo iz časov pred prvo
svetovno vojno, so bile poglobljene in
konkretizirane v času med dvema vojnama,
ko so škofjeloški zdravniki te dobe
že nudili organizirane usluge na področju
kurativne in preventivne dejavnosti
delavcem jugoslovanskih državnih železnic
in delavcem gradbenih pjodjetij, ki
so od 1938. do 1941. leta gradili vojaško
cesto na Blegoš. Teh delavcev je bilo od
500 do 4000, velika večina od njih je bUa
iz drugih banovin. Zdravnik, ki je oi>-
ravljal zdravstveno službo za te delavce,
je delal po principih obratnega zdravnika.
Poleg kurativne dejavnosti v ambulanti
je opravljal še preventivno in socialno
medicinsloo dejavnost na deloviščih
in bivališčih delavcev.
Leta 1945 se je pričelo v Škof ji Loki ponovno
organizirano zdravstveno varstvo
delavcev za železničarje.
Leta 1948 se je Gorenjska predilnica v
Skofji Loki dogovorila z vojaškim garnizonskim
zdravnikom, da je prevzel
zdravstveno skrb nad zaposlenimi v podjetju.
To je bil dejansko začetek obratne
ambulante na Trati, kar je trajalo vse
do 1952. leta.
Organizirano in ixxiružabljeno aktivno
zdravstveno varstvo delavcev na škofjeloškem
območju se je začelo 1952. leta,
ko je Zdravstveni dom Kranj sporazumno
z Gorenjsko predilnico v Slčofji Loki
ustanovil obratno ambulanto Gorenjske
predilnice na Trati. V tej ambulanti je
delal zdravnik v začetku le dve uii dnevno,
obratna ambulanta pa je imela polno
zaiposleno bolničarko. Ta je poleg pomoči
zdravniku v času ordinacije opravljala
preventivno in socialno-medicinsko
dejavnost v delovnih in pomožnih prostorih
podjetja.
Leta 1954 je bilo dogovorjeno, da se
zdravstvena dejavnost obratne ambulante
Gorenjske predilnice Škof j a Loka razširi
tudi na podjetje Jelovica v Skofji
Loki. Zdravnik je podaljšal svoj delovni
čas v obratni ambulanti najiprej na 3 in
nato na 4 ure dnevno. Stalno je raslo
število pregledov v ordinaciji in število
ur za preventivno in socialno medicinsko
dejavnost v podjetjih. Honorarno zaposleni
zdravnik ni več zmogel dela v obratni
ambulanti. Leta 1956 je na iniciativo
Lesne industrije Jelovica Zdravstveni
dom Skofja Loka sklenil pogodbo o
štipendiranju pripravniške dobe bodočega
zdravnika za obratno ambulanto na
Trati.
Leita 1957 je Obratna ambulanta Gorenjske
predilnice in Jelovice v Skofji
Loki dobila stalnega zdravnika, zaposlenega
v obratni ambulanti s polnim delovnim
časom — od tega polovico za Icurativno
ordinacijo v obratni ambulanti in
polovico za preventivno in socialno medicinsko
dejavnost. S tem se je dejansko
pričelo organizirano aktivno zdravstveno
varstvo za 1000 zaposlenih delavcev v
teh dveh podjetjih.
Od 1954. do 1962. leta je obratna ambulanta
na Trati opravljala kurativno in
preventivno dejavnost za delavce Gorenjske
predilnice in Lesne industrije Jelovica.
Od 1963. leta je opravljala te dejavnosti
tudi za LIO Gradiš Sikofja Loka
in preventivno dejavnost za novo pripojeni
obrat LI Jelovica v Sovodnju, od
1970. leta tudi preventivno dejavnost za
novo pirip»jene obrate v Kranju in Preddvoru.
Od 1958. do 1968. leta je bila obratna
ambulanta na Trati zdravstveni zavod s
samostojnim financiranjem. Leta 1968 je
postala strokovna enota Zdravstvenega
doma Skofja Loka in takoj nato še strokovna
enota Zdravstvenega doma Kranj.
281
Leta 1971 so na iniciativo LI Jelovice
in Zdravstvenega doma Kranj pričeli akcijo,
da bi zgradili na Trati večjo obratno
ambulanto za organizacije združenega dela,
ki imajo svoje obrate na Trati, predvsem
za LI Jelovica, Gorenjsko ipredilnico,
LIO Gradiš, Loške tovarne hladilnikov.
Kroj, Odejo, Tramsturist, PEKS in
Veletrgovino LOKA. Ker je ta akcija potekala
j»re(i)očasi, se je LI Jelovica odločila,
da zgradi in opremi lastno obratno
ambulanto. Ta odločitev je bila že realizirana.
Ostala dva uporabnika obratne
ambulante na Trati — Gorenjska predilnica
in LIO Gradiš sta v dogovoru
z Zdravstvenim domom Kranj — TE
Skofja Loka organizirala svojo obratno
ambulanto v prostorih TE Skofja Loka.
V času od 1954. do 1973. leta je kurativno
ordinacijo obratne ambulante obiskalo
87000 delavcev iz LI Jelovice. Za te
delavce je poleg pregledov, obratna ambulanta
opravila še 29660 posebnih medicinskih
storitev (prevez, injekcij, malih
kirurških intervencij itd.) in 16650 laboratorijskih
storitev. 3480 delavcev je bilo
napotenih v bolnico, 17400 k zdravniku
— specialistu, 8700 na rentgenski pregled,
8700 v laboratorije izven obratne
amjbulante in 1305 na fizioteraipijo.
V času od 1954. do 1958. leta ni obratna
ambidanta opravljala preventivnih pregledov
delavcev, razen nekaj predhodnih
ipregledov. O teh nimamo statističnih podatkov.
V času od 1959. do 1974. leta je obratna
ambulemta opravila za LI Jelovica
1330 predhodnih pregledov, 1785 obdobnih
(periodičnih) pregledov in 600 ostalih
preventivnih pregledov delavcev (sistematičnih).
V istem obdobju je zdravstveno osebje
opravilo za LI Jelovica 1000 zdravniških
ur Ln 2000 ur medicinske sestre za ostalo
preventivno in socialno medicinsko dejavnost
na delovnih mestih in na domoi
delavcev.
Poleg »rutin^e« kurativne in preventivno
— socialno medicinske dejavnosti
je obratna ambulanta opravljala še nekatere
preventivne naloge. O teh je obratna
ambulanta poročala OZD v letnih poročilih
ali periodično oziroma ob zaključku
naloge.
V času od 1959. do 1963. leta je obratna
ambulanta proučevala socialno medicinske
vzroke fluktuacije delavcev v LI
Jelovica in socialno medicinske razmere
delavcev, ki so se preselili iz drugih krajev
ali celo iz drugih republik.
V istem času je bila izdelana in objavljena
obširnejša analiza o splavih pri
ženskah, zaposlenih v LI Jelovica.
V obdobju 1964. do 1968. leta je obratna
ambulanta proučevala socialno delitev
dela s posebnim pouidarkom. na pravilno
zaposlitev žena, mladine in starejših delavcev.
V letih 1969, 1970 in 1971 so bili izdelani
priročni praktični standardi za obsege
preventivnih pregledov nekaterih
profilov delavcev v lesni industriji.
V obdobju 1973. in 1974. leta so bili izdelani
-j>rogrami za nekatere retrosE)ektivne
analize o zdravstvenem varstvu in
zdravstvenem stanju zaposlenih v LI Jelovica.
Material iz teh programov in analiz
je uporabljen tudi v tem prikazu.
Rezultati analize staleža delanezmožnih
v LI Jelovica od 1967. do 1973. leta
so naslednji:
Povprečni odstotek vseh delanezmožnih
od 1957. do 1973. leta s E>orodnicami je
bil 4,90 "/o, a brez porodnic 4,30'/o.
Ta odstotek ni bil bistveno drugačen
kot ipovprečni odstotek delanezmožnih od
1957. do 1973. leta v občini Skofja Loka
in v lesni industriji SR Slovenije.
Povprečni letni odstotek vseh delanezmožnih
v LI Jelovica v času od 1957. do
1973. leta ne kaže bistvenega porasta.
Največji povprečni odstotek delanezmo^
iih v LI Jelovica je bil v času od
1957. do 1973. leta v decembru, februarju
in marcu, a najnižji v juliju in avgustu.
Vrsta bolezenskih skupin po pogostosti
v LI Jelovica je v času od 1957. do 1973.
leta bila naslednja:
1. bolezni dihal,
2. poškodbe,
3. bolezni giibal,
4. nega in spremstvo družinskega člana,
5. bolezni prebavil,
6. bolezni mokril,
7. komplikacije v nosečnosti,
8. bolezni kože,
9. duševne motnje,
10. bolezni živčevja in čutil,
11. bole2ini srca in obtočil,
12. nalezljive bolezni.
Rang bolezenskih skupin "po resnosti v
LI Jelovica je v času od 1957. do 1973.
leta bil naslednji:
1. poškodbe,
2. bolezni dihal,
3. bolezni gibal,
4. komplikacije v nosečnosti,
5. bolezni mokril,
6. bolezni prebavil,
7. bolezsni srca in oibtočU,
282
8. bolezni živčevja in čutil,
9. duševne motnje,
10. nega in spremstvo družinskega člana
11. bolezni kože,
12. novotvorbe.
Bolezenske skupine v LI Jelovica od
1957. do 1973. leta, ki so najbolj pogoste,
ISO zastopane pri staležu delanezmožnih
z največjim številom dela nezmožnih delavcev.
Bolezenske skupine, ki so najbolj
resne, so pri staležu delanezmožnih zastopane
istočasno z največjim številom
izgubljenih bolniških dni delanezmožnih
delavcev in z najdaljSo povprečno dobo
bolovanja delanezmožnih delavcev.
Analiza nesreč in poškodb delavcev v
LI Jelovica od 1957. do 1973. leta je pokazala
naslednje:
— 87«/o poškodb se je priipetilo na samem
delovnem mestu, a ostalih 13 "/o na
poti na delo ali z dela oziroma na službeni
poti;
— najipogostejše poškodbe po obliki nesreče
so bile zaradi udarcev ali trčenj ob
predmete zaradi napačnih gibov, zaradi
padca predmetov ter zaradi jjadca oseb;
— najpogostejše poškodbe po materialnih
povzročiteljih nesreč so bile naprave,
stroji, prevozna in dvigatoa sredstva ter
orodja;
— najpogostejši vzroki nastanka neisreč
in poškodb so bili zaradi nesmotrnega
ali nezanesljivega dela posameznika,
zaradi fcršitve ipredpisov o varnosti pri
delu, zaradi nepravilnega ali neustreznega
delovnega okolja in zaradi motenj v
tehnološkem postopku;
— najpogostejše oblike poškodb so bile
rane, udarnine, zvini, prelomi in tujM.
V času od 1957. do 1973. leta je v LI
Jelovica bilo prijavljeno 40 poklicnih bolezni.
Največkrat >so to bile poklicne kožne
alergične bolezni, poklicne bolezni gibal
ter pKjklicne naglušnosti.
Rezultati analize invalidnosti v LI Jelovici
od 1957. do 1973. leta so naslednji:
— na invalidski komisiji je bilo ocenjeno
96 delavcev;
— 50 Vo teh je bilo ocenjeno kot invalid
III. kategorije, lO«/« kot invalid II.
kategorije, 30 «/<» kot invalid I. kategorije;
— ostalih 10 % ocenjenih niso bili invalidi,
ker ni bilo končano zdravljenje
ali ni bilo invalidnosti po TZIZ;
— v 87 o/o je bila vzrok invalidnosti
bolezen, v 10'/o poškodba pri delu in le
v 2«/i) poklicna bolezen;
— najpogostejši vzroki invalidnosti so
bili bolezni gibal (.predvsem pa boleasni
hrbtenice in sklepov) ter bolezni srca in
ožilja (predvsem ishemične bolezni srca
in hipertonija);
— pomembni vzroki invalidnosti so bile
še duiševne bolezni in motnje (predvsem
nevroze), bolezni živčevja in čutil,
bolezni prebavil in jeter ter bolezni dihal
(predvsem kronični bronhitis in astma).
V času od 1954. leta do danes se je v
LI Jelovica mnogo bistvenega spremenilo
na področju delovnih in proizvodno-tehnološkah
postopkov, delovnih xx>gojev,
stnjikture zaposlenih, delovnih in samoupravnih
odnosov, proizvodnje in dohodka,
<^6ebnega in kolelctivnega standarda,
varstvi ter zdravstvenega stanja zaposlenih.
LI Jelovica se je razvila iz podjetja s
polobrtno proizvodnjo v moderno lesno
industrijsko organizacijo združenega dela
s sodobnimi delovnimi in proizvodnotehnološkiml
postopiki. Ta razvoj zahteva
od službe zdravstvenega varstva delavcev
v LI Jelovica širšo dejavnost na področju
študija dela, proučevanja vpliva
dela in delovnega okolja na delavce, proučevanja
prilagoditve dela delavcem in
delavcev delu, oblikovanja delovnega
mesta, analitične ocene delovnega mesta
ter spremljanja higienskih razmer delavcev.
Izboljšali so se delovni pogoji in higienske
razmere delavcev v LI Jelovica.
Mnoge poklicne nevarnosti in škodljivosti
so v teh dvajsetih letih bile odpravljene.
Žal so mnoge obstoječe resne ;poklicne
nevarnositi in škodljivosti ostale še
vedno prisotne, a mnoge so le spremenile
svoj značaj. Novi postopki so delavcem
LI Jelovice prinesli nove, pred leti še
neznane in doslej še neraziskane poklicne
nevarnosti i)n škodljivosti. Tako danes
od približno 1000 zaposlenih v LI Jelovica
še vedno tretjina delavcev dela na
delovnih mestih, na katerih je večja nevarnost
poškodb in zdravstvenih okvar.
V preteklih dvajsetih letih se je bistveno
spremenila struktura zaposlenih v LI
Jelovica. Skupno število zaposlenih je
sedaj trikrat večje kot 1954. leta. Odstoteik
zaposlenih žena je v LI Jelovica v
stalnem porastu — 1954. leta je bilo le 30
odstotkov žena med zaposlenimi, a danes
že 38 odstotkov. V stalnem porastu je
število mladoletnih delavcev, delavcev
starejših nad 50 let in invalidov dela
II. ui III. kategorije. Spremenila se
je tudi kvalifikacijska struktura zaposlenih,
zmanjšalo se je število kvalLficiranih
delavcev, a porastlo je število priučenih
delavcev in delavcev s srednjo,
283
višjo ter visoko izobrazbo. V stalnem porastu
je število novo zaiposlenih delavcev,
ki so prišli v LI Jelovica izven škofjeloškega
območja ter iz drugih republik.
Take obsežne spremembe v strukturi
zaiposlenih zahtevajo od osebja obratne
ambulante Jelovica posebno dejavnost na
piodročju proučevanja psihofizioloških in
socioloških lastnosti delavcev ter S'krb za
socialno delitev dela — predvsem za pravilno
racionalno in vamo zaposlitev
žensk, mladine, starejših delavcev, refconvalescentov,
kroničnih bolnikov, invalidov
dela, udeležencev NOV in delavcev
iz drugih republik.
Nenehni porast proizvodnje, dohodka in
standarda ter nenehni in nezadržni razvoj
delovnih, družbenih in samoupravnih
odnosov obvezuje zdravstveno službo v
LI Jelovica za posebno strokovno dejavnost
pri spremljanju vpliva izven delovnega
okolja na zdravje, delo in varnost
delavcev ter sjaremljanje medsebojnih
odnosov v organizaciji združenega dela.
Pri današnjem stanju proizvodnje, tehnologije
in znanosti v LI Jelovica so delovni
in proizvodni postopki, delovni pogoji
ter naloge, ki jih postavlja proizvodnja
pred delavca, komplicirani, različni
in sprejemljivi, da zahtevajo stalno
visokolcvalitetno raziskovanje na sodobni
znanstveni osnovi, če želimo doseči
maksimalni kvalitativni in kvantitativni
delovni učinek, a da se pri tem ohrani
dobra duševna in telesna kKmdicija delavcev.
To nalogo ima kompleksno varstvo
delavcev pri delu: družbeno-pravno, psihosocialno,
tehnično, protipožarno in
zdravstveno. Medicinski del te naloge pripada
službi aktivnega zdravstvenega varstva
delavcev pri delu LI Jelovica, ki jo
že 20 let organizirano in bolj ali manj
uspešno opravlja obratna ambulanta Jelovica.
Ob tem jubileju se obratna ambulanta
Jelovica strokovno, prostorsko,
kadrovsko in programsko reorganizira v
novo strokovno enoto službe za medicino
dela Zdravstvenega doma Kranj — TE
Skofja Loka in celotne slovenske službe
za medicino dela. Seveda, z najboljšimi
željami vse naše zainteresirane strokovne,
družbene in samoupravne javnosti.
Dr. Marto Kocijančič
P r i l o g a
Stalež delanezmožnih v lesni industriji »Jelovica« Skofja Loka
1957 —1973
Leto
1957
1958
1959
1960
1961
1962
1963
1964
1965
1966
1967
1968
1969
1970
1971
1972
1973
Število
zaposlenih
420
468
460
474
472
488
586*
625
620
602
597
604
641
728**
1064
1035
1018
Število
bolnikov
izpisanih
Iz staleža
643
749
747
836
781
813
815
928
890
575
428
569
766
670
861
1028
1028
Število
boln. dni
izpisanih
bolnikov
10533
11677
11528
13377
12058
13069
10442
12442
11378
10253
9252
9628
11103
11854
16912
22015
22250
Povpr.
doba
bolovanja
16,4
15,6
15,4
16,0
15,4
16,1
12,8
13,4
12,8
17,8
21,6
17,3
14,5
17,7
19,6
21,4
20,7
Število
bolnikov
na 100
zaposlenih
153,1
160,0
162,4
176,4
155,5
166,6
139,1
148,5
143,5
95,5
71,7
94,2
119,5
92,0
80,9
99,3
101,0
Število
boln. dni
na 100
zaposlenih
2507,9
2495,1
2506,1
2822,2
2554,7
2678,1
1781,9
1990,7
1835,5
1703,2
1549,7
1627,2
1732,1
1628,3
1589,5
2127,1
2185,7
* 1/3-1963 priključen obrat Sovodenj *• 1/10-1970 priključen obrat Kranj in
Preddvor.
284