GLASNIK Ljubljana, 21. septembra 1956 OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO III., štev. 73 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR POSLOVNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA ZA SKUPNE SEJE OKRAJNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV . Dosedanja praksa pri delu ljud-odl)ora je pokazala, du je po-. ci>uo s poslovniki urediti in za-JsUrati pravilen in zakonit potek ^1, ljudskega odbora. Še posebno e le ta potreba pokazala zn skup-li ?®je obeh zborov, ker Okrajni (vtiski odbor v glavnem zaseda na ‘Snih sejah. ** T° 80 izdelani poslovniki skupne seje obeh zborov I jud-tb(Ka °dBora, okrajnega zbora in "ra proizvajalcev. Kot osnova pri >0 |V - lij,' predlogov poslovnikov ..»•»žili; Zakon o okrajnih ljudmi® °dborili in Okrajni statut, prav j °. pa tudi praktične izkušnje iz pr '''atijih sej ljudskega - odbora. .|®Vzapruv je v poslovnikih v LVU|!m naveden potek sej tako, b *°r So dejansko potekale že v ^"eklosti. Poslovnika okrajnega * 'n zbora proizvajalcev sta si "lavnem enaka. Kj '..Predlogih poslovnikov je ruz-l.iTljal Svet za notranje zadeve in Predi ° uPravo OLO in vse tri pr'}!(>Se poslovnikov sprejel ter ! 0^a,agal Okrajnemu ljudskemu tli ,°r.V’ da jih sprejme na 10. skupaj' obeh zborov. podlagi 24. člena Statuta skl aJa Ljubljana je Okrajni ljud-Okr°. >or Ljubljana na skupni seji K) ®ineKa zbora in Zbora proizva-l^v^.dne )|. sept. 19)6 sprejel po-ta ? 11 ^ Okrajnega ljudskega odbo-k ji *Kupne seje Okrajnega zbora ‘b°rit proizvajalcev. L SPLOŠNE DOLOČBE Z« , t. člen h\ skupne seje Okrajnega zbora *iud«L°ri1 proizvajalcev Okrajnega ja - ,Ka odbora Ljubljana velja baj* slovnik, a v kolikor ne v sestal,. “strežnih določil, veljajo v 6e»a "J določila poslovnika Okraj-Mcey 0ra ,)ziroma Zbora proizva- Okr 2. člen ts de| t"' ljudski odbor se sestane ®krai..ft Ma skupnih sejah svojega kltoJ ’'5a zbora in zbora proizva-vl lta'i sadar to odrejajo predpisi Sv' Ur tako skleneta oba zbora. Msij, J1®6 sej se vršijo po pred-l°Vt|ikn °na’ statuta in tega po- ?bft "j).n ta skupnih sejah delata '“tninij >ra t"d' na sejah svojih v -SL,.,, 5- člen k^r® !, s*'j° Okrajnega zbora m r<>,zvujaleev so redne in iz- 0|tr . 4. člen 1 iV z««ij1 zbor in Zbor proizvujal-^Lljatii ta na ■kupnih sejah v H- SKUPNA SEJA SP °odh^Sc,.V vorit'kaciji in znpri-^jtU-^rn,lkov ,lovo izvoljenega ea zl,”ra in zbora proizva- jalcev skliče dotedanji predsednik Okrajnega ljudskega odbora z objavo dnevnega reda odbornike obeh zborov na skupno sejo, ki se mora vršiti najkasneje v 15 dneh od dneva volitev. , 6. člen Prvo sejo začne in vodi najstarejši navzoči odbornik kot začasni predsednik in jo vodi do izvolitve predsednika Okrajnega ljudskega odbora. Po ugotovitvi, da je navzoča več kot polovica skupnega števila odbornikov enega in drugega zbora, se izvolita dva overovatelja zapisnika in določi dnevni red. 7. člen Na prvi skupni seji se izvoli nato predsednik Okrajnega ljudskega odboru. Predsednik se voli zu vso poslovno dobo Okrajnega ljudskega odbora. , Kandidate za predsednika lahko predlaga najmanj 10 odbornikov. Predlog mora biti pismen in podpisan od vseh predlagateljev. Nato se izvolijo do trije podpredsedniki Okrajnega ljudskega odbora. Predsedniki in podpredsedniki sc volijo po listah in je izvoljen kandidat liste, ki je dobila največ glasov. Predsedniku in podpredsednikom preneha funkcija, če jim preneha odborniški mandat ali če jih Okrajni zbor ali Zbor proizvajalcev razrešita. Na prvi skupni seji oba zbora imenujeta tajnika Okrajnega ljudskega odboru in okrajnega javnega pravobranilca ter volita sodnika za prekrške. 8. člen Po izvolitvi vodi novo izvoljeni predsednik sejo. Najprej se izvolijo skupne odborniške komisije in predsedniki ter člani svetov ljudskega odbora. 0 delu za dobo od zadnje seje prejšnjega ljudskega odboru poroča dotedanji predsednik ljudskega odbora, nakar se delo nadaljuje po dnevnem redu. 9. člen Skupne komisije imajo tri do devet članov in se izvolijo izmed odbornikov obeh zborov. Skupne komisije se volijo po listah. Listo predlaga najmanj 10 odbornikov. Predlog mora bili pismen in podpisan od predlagateljev. V komisijo so izvoljeni kandidati liste, ki je dobila največ glasov. Takoj po izvolitvi se sestane skupna komisija in si izvoli pred-sed nika. 10. člen Okrajni ljudski odbor izvoli na prvi skupili seji zn dobo enega leta predsednika in člane svetov. Najmanj dva člana sveta izvoli ljudski ostale pa izmed državljanov, ki so odbor izmed svojih odbornikov, se izkazali v delu na področju iz pristojnosti svetov. Predlogi za izvolitev članov svetov se stavijo pismeno v obliki kandidatnih list zu vse svete ali za posamezne svete z navedbo imena in priimka kandidatu in svojstva, za katero se predlaga (predsednik, odnosno eluu in katerega svetu). Vsak predlog mora podpisati 10 članov ljudskega odbora. Vsak član zbora lahko podpiše samo en predlog o istem svetu. Na vsakem predlogu mora biti toliko kandidatov, kolikor članov se voli v svet. Prvo navedeni kandidat je kandidat za predsedniku sveta, če ni drugače navedeno. Izvoljen je oni kandidat odnosno kandidati one liste, ki je dobila več kot polovico glasov. Ce navedeni kandidat oziroma kandidatna lista ni dobila več kot polovico glasov, se glasovanje ponovi. Ce se tudi takrat ne doseže nad-polovična večina, vel ja, da je kandidat oziroma kandidatna lista zavrnjena in v kolikor se takoj ne vloži nov predlog, se ta stavi na prihodnji seji. Vsako spremembo v sestavi svetov predlaga na predlog sveta ali odbornika ljudskega odbora komisija za izvolitve in Imenovanja. III. PRAVICE. DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOST PREDSEDNIKA IN ČLANOV OKRA INEGA ZBORA IN /PORA PROIZVAJALCEV It. člen Predsednik Okrajnega ljudskega odboru vodi skupne seje, skrbi, du se poslovnik pravilno uporablja in opravlja druge pravice in dolžnosti, ki jih ima po tem poslovniku. 12. člen Ce je predsednik zadržan, ga z • vsemi njegovimi pravicami nadome-stuje eden izmed podpredsednikov, ki ga določi predsednik. 15. člen Odborniki Okrajnega zbofa in Zbora proizvajaleev imajo pravico in dolžnost udeleževati se skupnih sej Okrajnega ljudskega odbora in sodelovati pri njegovem delu, sodelovati pri delu odborniških komisij, svetov in drugih organov Okrajnega ljudskega odbora, za katere so izvoljeni in opravljati vse druge dolžnosti in naloge, ki jim jih zaupata oba zbora. Ce se odbornik iz kateregakoli razloga ne more udelžiti seje. je dolžan pred sejo o tem obvestiti skupščinsko pisarno. Odbornik, ki zapusti sejo pred koncem. mora svoj odhod prijaviti predsedniku. 14. člen Odborniki obeh zlmrov imajo pravico, da so po predpisih poslovnika obveščeni o zadevah dnevnega reda sej in da se jim dostavlja potrebno gradivo. Imajo .pravico do vpogleda v spise, poročila, obrazložitve in podobno. Odborniki imajo pravico predlagati odloke, odredile, navodila. odločbe in druge sklepe glede vseh zadev, ki spadajo v pristojnost Okrajnega ljudskega odbora. Odborniki imajo pravico, du po poslovniku ustno ali pismeno stav-Ijajo vprašanja predsedniku Okrajnega ljudskega odbora in predsednikom svetov ter da zahtevajo od njih pojasnila. Odborniki imajo pravico, du se jim povrnejo stroški, ki jih imajo pri opravljanju odborniških dolžnosti in pravico, da se jim povrne dejansko izgubljeni redni zaslužek zn čas, ko opravljajo svoje dolžnosti. Odborniki imajo pravico odpovedati sc mandatu. O odpovedi mandata odločata Okrajni zbor in Zbor proizvajaleev na predlog inandatno-imunitetne komisije, in sicer vsak od obeli zborov za svoje odbornike posebej. IV. PRIPRAVA SEJ 15. člen Skupne seje sklicuje predsednik Okrajnega ljudskega odbora po potrebi, a mora jih sklicati najkasneje v 8 dneh zaradi obravnavanja In sklepanja o zadevah, o katerih po predpisih odločata oba zbora na skupni seji in zaradi katerih zahteva sklic najmanj ena petina odbornikov enega ali drugega zbora ali komisija ali svet okrajnega ljudskega odbora ali če to zahteva Izvršni svet Ljudske skupščine LRS. Ce predsednik Okrajnega ljudskega odboru v tem roku ne skliče seje, se zbora lahko sestaneta tudi sama. 16. člen Za pripravo skupne seje skrbi predsednik Okrajnega ljudskega odbora v sodelovanju s predsednikoma obeh zborov. Predsedniku pomaga pri pripravi sej tajnik Okrajnega ljudskega odbora. Pristojni svet pošilja zadeve iz pristojnosti okrajnega zbora in zbora proizvajalcev kakor tudi zadeve, o katerih enakopravno odločata oba zbora, s svojim poročilom in predlogom predsedniku, ki pošlje takoj te zadeve pristojni komisiji. Ko komisija prouči zadevo, obvesti o tem predsednika zaradi postavitve zadeve na dnevni red. Ce prejme predsednik nujno zadevo, ki je ni proučil niti pristojni svet niti komisija, jo pošlje predsednikoma obeh zborov zaradi razprave tudi brez mišljenja sveta in komisije, v kolikor ni mogoče več dobiti takega mnenja. Dnevni red sprejme ljudski odbor s sklepom. 17. člen Vabilo na skupno sejo se objavi v »Glasniku«. V vabilu mora biti naveden kraj, dan in ura seje ter predlog dnevnega reda. Ce obsega gradivo zn skupno sejo splošne predpise in druge važne zadeve, je treba vsaj bistvene izvlečke iz tega gradiva najmanj dva dni pred sejo dostaviti v vednost vsem odbornikom obeh zborov. V. SEJE 18. člen Okrajni ljudski odbor lahko veljavno sklepa, če je navzoča večina odbornikov enega in drugega zbora, v kolikor ni predpisana posebna !L večina. Večino ugotavlja predsednik na podlagi prezenčne liste. Večina se mora ugotovili na začetku seje. Po ugotovitvi sklepčnosti na podlagi prezenčne liste se izvolita dva overovatelja zapisnika. Sejo vodi predsednik Okrajnega ljudskega odbora po odobrenem dnevnem redu, dokler le-ta ni izčrpan. Predsednik lahko sejo po potrebi za krajši čas prekine ali jo odloži. 19. člen Skupne seje so javno. Na skupni seji sc lahko sklene, da pri posamezni seji ali delu seje občinstvo ne bo navzoče, če to zahtevajo važni javni interesi. Predlagatelj lahko svoj predlog umakne, dokler se o njem ne glasuje. Ce se predlog umakne, preneha razprava o tem predlogu. Umaknjeni predlog se na isti seji ne more ponoviti. 20. člen Na začetku vsake seje se prečita izvleček zapisnika zadnje seje. Vsak odbornik ima pravico, da stavlja pripombe k zapisniku zadnje seje. A ko predsednik ne sprejme pripomb, sklepata o tem oba zbora brez razprave. Sprejete pripombe se vpišejo v sejni zapisnik seje, na kateri so bile pripombe sprejete. < 21. člen Nato da predsednik v razpravo predlog dnevnega reda in istočasno poroča o vseh drugih predlogih, ki jih je sprejel, da jih stavi na dnevni red. Spremembo ali dopolnitev dnevnega reda predlaga lahko vsak odbornik obeh zborov. Ce vsebuje predlog za dopolnitev dnevnega reda nove zadeve, o katerih še ni razpravljal pristojni svet ali komisija, pa predlagatelj zahteva nujnost, skupna seja razpravlja in sklepa o tem ali se zadevi prizna nujnost. Ce se zadevi prizna nujnost, se stavi na dnevni red, sicer pa sc zadeva po predsedniku pošlje pristojnemu svetu, a v primeru, da zadevo predlaga svet, se zadeva na isti način posl ie pristojni komisiji v redni postopek. 24. člen Ce Okrajni ljudski odbor obravnava zadevo iz pristojnosti Zvezne ljudske skupščine, Zveznega zbora ali Zveznega zbora proizvajalcev, odnosno iz pristojnosti Ljudske skupščine LRS, republiškega zbora ali republiškega zbora proizvajalcev, lahko zahteva od svojega odbornika, ki je bil izvoljen za ljudskega poslanca na območju okraja Ljubljana v zgoraj navedene zvezne in republiške predstavniške organe, da o predlogu oziroma mišljenju okrajnega ljudskega odbora obvesti svoj predstavniški dom. Ljudski poslanec je dolžan obrazložiti tak predlog oziroma mišljenje. 29. člen Odborniku, ki želi govoriti o prekršitvi poslovnika ali o pre-kršitvi dnevnega reda, da predsednik besedo, brž ko jo zahteva. Govor takega govornika ne sme trajati več kot pet minut. O istem vprašanju predsednik drugemu odborniku ne sme dati besede. Predsednik da nato pojasnilo glede prekršitve poslovniku oziroma dnevnega reda. Ce sc odbornik s pojasnilom ne zadovolji, zahteva predsednik naj oba zbora odločita o tem vprašanju brez razprave. izida glasovanja ali če to zahtev« najmanj 10 odbornikov. Pri P0, imenskem glasovanju zapisnika/ seje ali odbornik, ki ga seja za te določi, kliče odbornike po seznam* odbornikov. Odbornik glasuje tak« da izjavi ali je za predlog ali Pr0«. ali pa da se vzdrži glas« ti 25. člen Predlogi splošnih predpisov (statuti, odloki, odredbe, navodila) se predlagajo pismeno. Razprava o predlogih splošnih predpisov obsega načelno in podrobno obravnavo istočasno. Po končani obravnavi se glasuje o predlogu v celoti. Izjemoma se lahko po sklepu skupne seje obravnava najprej načelno in nato podrobno. Najprej se obravnava in glasuje načelno. Ce predlog v načelu ni sprejet, se ne preide na podrobno glasovanje. Ce je predlog v načelu sprejet, sc razpravlja in glasuje podrobno. 22. člen Na skupnih sejah imajo pravico sodelovati v razpravah in glasovati samo odborniki obeh zborov in poslanci zveznega in republiškega zbora in zbora proizvajalcev, izvoljeni na območju okraja Ljubljana. Predsedniki in poročevalci svetov, ki niso odborniki, imajo pravico sodelovati v razpravah. V razpravah lahko sodeluje tudi tajnik 'k riedfednlk UhiS? d.tid. tudi načelnikom tajništev in drugim strokovnim uslužbencem, ki prisostvujejo sejam, če sc med razpravo pokaže potreba za to. Predsednik da lahko besedo tudi drugim osebam, ki so bile povabljene na sejo. 25. Člen Predloge, o katerih sklepa Okrajni ljudski odbor na skupni seji obeh zborov, imajo pravico staviti odborniki obeh zborov, poslanci zveznega in republiškega zbora in zbora proizvajalcev, izvoljeni na območju okraja Ljubljana, komisije, sveti okrajnega ljudskega odbora, predsednik okrajnega ljudskega odbora, občine in zbori volivcev z območja okraja. Predlogi so praviloma pismeni in se izročajo v času med rejami predsedniku odnosno osebi, ki jo on za to določi; na seji pa se predlogi izročajo samo predsedniku. Tudi o predlogih, za katere se predlaga nujnost, se postopa po predpisih tega člena. Predlogov in poročil ni treba brati na skupni seji, če tako sklene skupna seja. O predlogih se prsviloma razpravlja istočasno v načelu in podrobno. 26. člen A ko se na skupni seji obeh zborov obravnavajo zadeve, ki jih je proučila skupna odborniška komisija, poroča o zadevi poročevalec skupne komisije. Ako se na skupni seji obravnavajo zadeve, katere je proučila pristojna komisija enega zbora, poroča o tej zadevi poročevalec te komisije. Ako sta zadevo proučili komisiji obeh zborov, poročata o zadevi oba poročevalca komisij ali po sporazumu eden od njiju. 27. člen Zaradi spremembe in dopolnitve predlogov, ki so na dnevnem redu, sc lahko predlagajo amandmaji tako dolgo, dokler ni dana zadeva glasovanje. Amandma, ki ga ve-Važne 50. člen Ce zahteva odbornik besedo zato, da bi popravil izjavo, ki je bila napačno razumljena in je bila vzrok za nesporazum, ali pa zato, da bi dal posebno pojasnilo, mu da predsednik besedo, brž ko konča svoj govor odbornik, ki je izzval ta popravek oziroma pojasnilo. Njegov govor ne sme trajati več kot pet minut. Predsednik lahko odreče takemu odborniku besedo, če misli, da ni bil izzvan k temu, da da popravek ali osebno pojasnilo. Ce se odbornik s stališčem predsednika ne strinja, odloči o njegovi zahtevi seja brez obravnave. 31. člen Govornik sme govoriti samo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Ce sc govornik oddalji od dnevnega reda, ga predsednik pozove, naj se drži dnevnega reda. Ce se govornik tudi po drugem pozivu ne drži dnevnega reda, lahko predsednik zoper govornika izreče disci- prcdlogu vanja. , Tajno se glasuje z listki ena«1 velikosti, barve in oblike. Pozval odbornik glasuje tako, da sp«sl prepognjeni listek v skrinjico, * stoji pred predsednikom. Glaso* « štejeta dva odbornika, ki ju dl,■ 7^, nu, zbor proizvajalcev pa v zadf* t navedenih v 72. členu zakon® ^ okrajnih ljudskih odborih. 1" ^ razpravljata in glasujeta. O teh j devah je predlog sprejet, če jc * J/ glasovala večina navzočih odbo kov enega in drugega zbora. 37. člen tjfi Ce se je več odbornikov glasovanja kot znaša skupno ** 6|l odbornikov, ki so glasovali >za< »proti«, predlog ni sprejet. . f8t Predlog pa tudi ni sprejet * Samo predsednik seje ima pra-'to in dolžnost skrbeti za reci na ,d jip »ki ”re(lsednik opomni odbornika, tooti red, uporablja izraze, ki č lli°V^ s*t*a'*u z dostojanstvom zbora č ki krši določbe poslovnika. . it dal' odbornik po opominu še na-k laht6 one,»°g°*a delo na seji, ga n s s v Prt,dsednik začasno odstrani 'i> Prt^i6' Odbornik, zoper katerega se i> • &a začasna odstranitev, ima ii svn^lC0 besedo in govoriti v (Ubra,nl)° največ pet minut. UrA^ )ornik' z°per katerega je bila it tale • na odstranitev s seje, mora j, (^°J "ato zapustiti sejno dvorano, jj 0(j odbornik noče zapustiti seje, l< il rf 1 Predsednik, da ga odstranijo HaQVor.ape. Ce predsednik ne more Praviti reda na seji, prekine sejo. 40. člen lini6 sc kakšen poslušalec nedo-j l 'n krni,sei*; ''ir.isnika; Uj0ČC na vsc- cegu in overi- 3. odobritev zapisnika zadnje seje; 4. ugotovitev sklepčnosti seje; 6. kratek opis poteka dnevnega reda po njegovih posameznih točkah z navedbo bistvene vsebine, poročil in predlogov, navedbo imen odbornikov in drugih oseb, ki so sbdelovalc v razpravi, in ugotovitev ali ter s kakšno večino so bili predlogi oziroma poročila sprejeta; 7. podpis predsednika okrajnega ljudskega odbora, vodje zapisnika in overiteljev. IX. VSKI.AJEVANJE SKLEPOV 44. člen Ako v zadevi, o kateri enakopravno odločata oba zbora, nista oba zbora sprejela sklepa v enakem besedilu, določita skupno komisijo, v katero vsak zbor izvoli'iz svojih vrst po tri odbornike. Celotno zadevo vzame v pretres skupna komisija. Skupna komisija sc setane in prouči besedilo sklepov obeh zborov ter izdela svoj predlog za vskladitev obeli sklepov in za dosego istovetnosti besedila. Sklepe sprejema komisija z. večino glasov vseh članov. V ostalem se pri delu skupne komisije po potrebi uporabljajo predpisi poslovnika okrajnega zbora, oziroma zbora proizvajalcev o delu komisij, vendar si lahko določi skupna komisija svoj način dela. Skupna komisija predloži svoj predlog s poročilom obema zboroma, ki o njem skupno razpravljata na skupni seji po predpisih tega poslovnika. Ko sc zbora sporazumeta o istovetnem besedilu obeh sklepov, je sklep pravnoveljavno sprejet. Če pa se zbora ne sporazumeta ali ako zn dosego istovetnosti besedila obeh sklepov ni glasovala večina članov vsakega zbora, odloži predsednik sejo na prihodnji dan. Ce se tudi na tej seji zbora ne sporazumeta, pošlje predsednik okrajnega ljudskega odbora celotno zadevo ljudski skupščini LRS oziroma posebnemu organu skupščine. Odločitev Ljudske skupščine LRS oziroma njenega organa je za oba zbora obvezna. 45. člen Skupno sejo zaključi predsednik; n) ko je dnevni red izčrpan; b) če sc ugotovi, da ni potrebne večine; c) če se delo zaradi nereda ne more nadaljevati niti po kratki prekinitvi seje. Če dnevni red seje ni izčrpan tistega dne, za katerega je bila seja sklicana, se seja lahko prekine; kdaj se bo seja nadaljevala odloči predsednik. Pred koncem seje lahko določita zbora ali predsednik seje, za kdaj naj se skliče prihodnja seja. IX. DELO KOMISIJ 46. člen Stalne in druge skupne komisije okrajnega ljudskega odbora se volijo in razrešujejo na skupni seji obeh zborov. Predsednik in podpredsedniki okrajnega ljudskega odbora ne morejo biti člani odborniških komisij. 47. člen P lok rog komisij se določi na skupni soji obeh zborov, če ni drugače. določeno. Komisije so pristojne, da proučujejo in obravnavajo zadevo (predloge, poročila in podobno) iz svojega področja, ki se predlože obema zboroma in dajo o. tem na skupni seji svoja poročila, priporočila in predloge o končni rešitvi. Komisije o teli zadevali ne morejo dokončno odločiti. Pri svojem delu sc morajo komisije držati predpisov statuta, sklepov in smernic obeli zborov. 48. člen Na prvi seji komisije, ki jo skliče predsednik okrajnega ljudskega odbora, izvolijo člani komisije izmed sebe predsednika komisije. Predsednik komisije zastopa komisijo in vodi njeno delo. Če je predsednik komisije zadržan, ga zastopa drug član, ki ga določi predsednik komisije ali, ki ga določi komisija iz svoje srede. 49. člen Načelniki tajništev ter šefi odsekov in drugi strokovnjaki, ki so navzoči na sejah komisije, lahko dajo s pristankom komisije svoja poročila in mišljenja in lahko na sejah tudi govorijo o zadevali, ki so v zvezi z njihovim službenim poslom. . 50. člen Na seji komisije lahko samo člani komisije sodelujejo pri delil In odločanju. Drugi odborniki lahko samo sodelujejo pri razpravah komisije. Pri razpravah komisije lahko sodeluje s posvetovalno pravico tudi tajnik okrajnega ljudskega odbora. r, xl 51. člen Vsaka komisija ima tudi svojega tajnika, k! ga določi tajnik okrajnega ljudskega odbora praviloma izmed uslužbencev okrajnega ljudskega odbora, v kolikor to ni drugače določeno. 52. člen Seje komisije pripravlja predsednik komisije. Pri tem mu pomaga tajnik komisije. Pristojni sveti so dolžni nuditi komisiji potrebno pomočj pripraviti poročilo, dajati podatke in sporočila ter stavljati na vpogled potrebne spise. 53. člen Za temeljitejše proučitve in priprave posameznih vprašanj lahko komisije ustanove posebne podkomisije. Delo podkomisije vodi določeni član komisije. Podkomisija dela po navodilih svoje komisije, kateri tudi odgovarja za svoje delo. 54. člen Komisije delajo praviloma v času med sejami. Seje sklicuje predsednik komisije po potrebi, na zahtevo članov komisije ali na zahtevo predsednika okrajnega ljudskega odbora. Sejo sklicuje predsednik komisije z navedbo dnevnega reda in o tem obvesti praviloma tri dni pred sejo vse člane komisije in predsednika okrajnega" ljudskega odbora, a praviloma tudi predsednika pristojnega sveta in načelnika pristojnega tajništva. V nujnih primerih lahko skliče sejo tudi predsednik okrajnega ljudskega odbora. 55. člen Komisija mora o zade;vi, o kateri razpravlja, praviloma zaslišati tudi predstavnika pristojnega sveta. Komisije lahko zbirajo vse potrebne podatke, vabijo in zaslišijo priče, strokovnjake in druge osebe ter opravljajo proizvedbe, ki jih smatrajo za potrebne. O sejah in drugih opravilih se vodi zapisnik, ki ga sestavlja tajnik komisije. Obravnava o posameznih zadevah na seji se vrši praviloma v na- čelu in podrobno. Tekom obravnave sc lahko predlagajo amandmaji k predlogu, o katerem sc razpravlja. Sklepi se sprejemajo z večino glasov navzočih članov komisije. Ce se pri končnem glasovanju o zadevi glasovi razdelijo na večino in manjšino, lahko manjšina da poleg poročila večine svoje oddvojimo mišljenje. Komisija odredi svojega poročevalca za posamezno zadevo iz vrst svojih članov, a kolikor ne odredi posebnega poročevalca, poroča za komisijo predsednik komisije. Ce je dala manjšina oddvojeno mišljenje, lahko odredi tudi svojega posebnega poročevalca. Tak poročevalec mora na seji obeh zborov dati in braniti oddvojeno mnenje manjšine. O zadevah, v katerih je predlagatelj svet, mora po poročilu predlagatelja pristojna komisija podati svoje stališče. 56. člen Delo komisij vsklajuje predsednik Okrajnega ljudskega odbora. Vsaka komisija mora svoje delo vskladiti z delom drugih komisij. Komisija je dolžna o posameznih važnejših vprašanjih, ki spadajo v pristojnost drugih komisij, praviloma zahtevati mišljenje pristojne komisije na svojo sejo. Zainteresirane komisije se lahko sestanejo na skupni seji zaradi obravnavanja določenih vprašanj. Kadar komisija okrajnega zbora in zbora proizvajalcev obravnava zadeve, o katerih enakopravno odločata oba zbora, lahko zaradi medsebojnega obveščanja in vsklajeva-nja dela vzdržuje medsebojne stike po predsednikih komisij. Razen tega imajo lahko komisije tudi skupne seje. Za tehnično redakcijo predpisov pa se izvoli skupna redakcijska komisija. X. PROŠNJE IN PRITOŽBE 57. člen Vsak državljan lahko pri komisiji za prošnje in pritožbe vloži pismeno prošnjo ali pritožbo na oba zbora. Komisija mora prošnjo oziroma pritožbo proučiti in predložiti obema zboroma ali drugemu državnemu organu, ki je za to pristojen, s svojim mišljenjem in priporočilom, Če smatra to za potrebno. Ako smatra komisija, da prošnje in pritožbe ni potrebno obravnavati, jo sama zavrne. O rešitvi prošnje ali pritožbe je treba obvestiti prosilca oziroma pri-tožitelja. XI. PODPISOVANJE IN ČUVANJE SPISOV 58. člen Vse odloke, odločbe in sklepe, ki jih sprejme Okrajni ljudski odbor na skupni seji, podpisuje predsednik Okrajnega ljudskega odbora, če je ta zadržan, pa podpredsednik. Zapisnike, stenografske zapise, poročila, predloge in sklepe ter zlasti izvirnike splošnih predpisov, kakor tudi vso spise sej hrani po končanih sejali skupščinska pisarna Okrajnega ljudskega odbora. XII. KONČNE DOLOČBE 59. člen Ta poslovnik začne veljati z dnem ko ga sprejme Okrajni ljudski odbor na skupni seji o»eh zborov, Nadomestujc predsednika OLOi Podpredsednik ing. Ivo Klemenčič Na podlagi 64. in 92. člena Zakola o okrajnih ljudskili odborih ter aa podlagi 27. člena statuta je Okrajni ljudski odbor Ljubljana na »kupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev z dne 11. septembra 1956 sprejel ODLOK • spremembi in dopolnitvi Statuta okraja Ljubljana 1. Člen V 87. členu Statuta okraja Ljubljana (objavljenega v »Glasniku« številka 40 z dne 29. maja 1956) se v drugem odstavku črtajo besede: »zadev referatu za narodno obrambo«. 2. člen 88. člen statuta sc dopolni tako, da sc po prvem odstavku doda no- vo besedilo, in sicer: »Tajništvo za narodno obrambo«. '■ 3. člen Za 93. členom se doda nov 93 a člen, ki se glasi: »Tajništvo za narodno obrambo opravlja vse upravne in strokovne zadeve s področju narodne obrambe«. 4. člen To odlok velja, ko ga pob* Ljudska skupščina LRS, uporabi)* pa se od dneva objave v »Glasni1 ku«. Nadomestuje predsednika OLO Podpredsednik ing. Ivo Klemenčič 1. fc Izvleček iz poročila o poslovanju podjetja HOTEL »TURIST««, Ljubljana, Dalmatinova 15, v letu 1955 Podjetje je uspešno zaključilo poslovno leto 1955. Preseglo je planirani promet 66 milijonov na 78 milijonov ali 20 %. Aktiva BILANCA na dan 31. decembra 1955 PA av* Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 A. Osnovna ln Izločena sredstva A. Viri osnovnih in izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 79,216 1. Sklad osnovnih sredstev 74,8» 2. Investicije v teku 729 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije 4,30 3. Izločena sredstva in drugi investicijska sredstva 9,838 3. Razni skladi 10,4<8 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij B. Obratna sredstva 6. Drugi viri finansiranja Investicij 744 4. Skupna obratna sredstva 6,449 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 8. Viri obratnih sredstev (skupno) 2,6« 5. Kupci ln druge terjatve 1,044 C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva 6. Druga aktiva 281 7. Dobavitelji In druge obveznosti D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 84 7. Razporejeni dobiček D. Finančni uspeh 8. Izguba 9. Dobiček 10. Kritje izgube Skupaj: 97,557 Skupaj: ! Vodja računovodstva: Predsednik upravnega odbora: Direktor podjetja: Itresnlč Ivo Same Gregorčič Josip Izvleček iz poročila o poslovanju gostinskega podjetja KAVARNA-BAR »NEBOTIČNIK«« v letu 1955 Plan prometa je bil postavljen na 27,000.000 din ter je bil ustvarjen v višini 30,140.000 din ter presežen torej za 11,60%. Podjetje je z uspehe«1 zaključilo poslovno leto, gospodarsko in v smislu predpisov poslovalo z zaupanimi osnovnimi sredstvi ter racionalno iizkoriščevaiio tako svoja denarna kot tudi materialna sredstva. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1955 PASIV> Zap. št. Naziv postavke A. Osnovna in izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 2. Investicije v teku S. Izločena sredstva in druga investicijska sredstva B. Obratna sredstva 4. Skupna obratna sredstva C< Sredstva v obračunu in druga aktiva 5. Kupci ln druge terjatve 6. Druga aktiva D. Finančni uspeh 7. Razporejeni dobiček 8. Izguba Skupaj: Znesdk v 000 din 1,572 549 2,553 1,755 308 803 789 J,36J_ Zap. št. Naziv posta vjc e 9. 10. A. Viri osnovnih In izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev Dolgoročni krediti za dokončane investicije Razni skladi Dolgoročni kredit za finansiranje investicij Drugi viri finansiranja Investicij B. Viri obratnih sredstev Viri obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu in druga sredstva Dobavitelji in druge obveznosti Druga pasiva D. Finančni uspeh Dobiček Kritje izgube Skupaj: Znesek v oou d*" 1,5« 2,50 5<« 1.«** 1,0* 70 Vodja, računovodstva: Cimerman Vesna Predsednik upravnega odbora: Erbežnik Miha Direktor podjetja: Sreš Matija Izvleček iz poročila o poslovanju 0. N. P. ZADRUGE ČEVLJARJEV IN SEDLARJEV, Ljubljana, Jurčičev trg 1, v I. 1955 AKTIVA Zadruga se dobro razvija im je zabeležila v preteklem letu porast prometa in članstva. BILANCA na dan 31. decembra 1955 d. ' Naziv postavke Znesek v 000 din Z:‘,P' Naziv postavke Znesek v 0® A. Osnovna ln izločena sredstva A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 139 1. Sklad osnovnih sredstev 2- Investicije v teku 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije 3. Izločena sredstva ln druga investicijska sredstva 186 3. Razni skladi B. Obratna sredstva 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 5. Drugi viri finansiranja investicij 4. Skupna obratna sredstva 295 B. Viri obratnih sredstev x C. Sredstva v obračunu in druga aktiva 6. Viri obratnih Sredstev (skupno) 5. Kupci in druge terjatve 9 C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva 6. Druga aktiva 7. Dobavitelji ln druge obveznosti D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 7. Razporejeni debiček 62 I). Finančni uspeh 8. Izguba 9. Dobiček Skupaj: 3,3 3 10 Kritje Izgube Skupaj: 10 40 ,,»0 0 tl ijŽ' " Vodja računovodstva: Prime Albert Predsednik upravnega odbora: Samec Anton Direktor podjotjai Trgovina se je osamosvojila 1. julija 1954. Trgovina je v letu 1955 dosegla 112,863.495 din oziroma 127 % planiranega prometa. Zaposlenih je bilo 10 oseb. Plače po tarifnem pravilniku so znašale 1,059.923 din, plače nad tarifnim pravilnikom pa 193.677 din. — Zaključni račun je potrdil Občinski ljudski odbor Ljubijana-center z odločbo štev. 03 — 12 — 1110 — 98 — 56 z dne 27. aprila 1956. ) AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1955 PASIVA Z§“P" Naziv postavke Znesek v 000 din Zap. „ , Naziv postavke Znesek v 900 din A. Osnovna ln izločena sredstva A. Viri osnovnih in izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 1,970 ' 1. Sklad osnovnih sredstev 1,578 2. Investicije v teku 936 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije 3. Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva 3. Razni skladi 936 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij B. Obratna sredstva 5. Drugi viri finansiranja investicij 393 4. Skupna obratna sredstva 559 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 3,490 S. Kupci ln druge terjatve 106 C. Viri sredstev v obračunu in druga sredstva / 6 Druga aktiva 6,580 7. Dobavitelji ln druge obveznosti 3,310 D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 424 7. Razporejeni dobiček 6. Izguba 440 D. Finančni uspeh 9. Dobiček 10. Kritje izgube 440 10,591 Skupaj: 10,591 Vodja računovodstva: Sešek Bola Predsednik m-avnega odbora: Lesjak Ivan Direktor podietja: Plečko Anton Izvleček Iz poročila o poslovanju podjetja »TR1P-UNA«, Ljubljana, Karlovška c. 4, v letu 1955 ^°djetje "zaposluje 67 delavcev in nameščencev. Plan realizacije je preseglo za 8 %. Prodajne cene se niso zvišale. Zastareli strojni park in neprimerni prostori ovirajo nadaljnji razvoj. *Ktiva BILANCA na dan 31. decembra 1955 PASIVA Zap. 6t. Naziv postavke Znesek v UOO din Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna in Izločena sredstva A. Viri osnovnih In izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 13,058 1. Sklad osnovnih sredstev 13,058 2. Investicije v teku 462 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije 8 Izločena sredstva in druga investicijska sredstva 2,940 3. Razni skladi 3,261 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij B. Obratna sredstva .5. Drugi viri finansiranja investicij 462 4» Skupna obratna sredstva 11.249 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 7,731 *• Kupci in druge terjatve 2,308 C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva *• Druga aktiva 22 7. Dobavitelji in druge obveznosti 210 D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 5,317 7. Razporejeni dobiček •• Izguba 8,214 D. Finančni uspeh 9. Dobiček 8,214 10. Kritje izgube Skupaj: 38,233 Skupaj: 38,253 Vodja računovodstva: Omerza Miha Predsednik upravnega odbora: Feldin Albert Direktor podjetja: Simonič Vinko kvleček iz poročila o poslovanju zadružnega lesnopredelovalnega podjetja »HRUŠICA«, Logatec, v letu 1955 ^Ijetje je ustanovila Kmetijska zadruga v Dolenjem Logatcu s 1 januarjem 1955, prej je poslovalo kot Žagarski obrat iste zadruge, katera je Podjetju osnovna sredstva samo v upravljanje. Na žagarskem obratu, zatoojami in mizarski delavnici je bilo skupno z uslužbenci zaposlenih 34 ljudi. BILANCA na dan 31. decembra 1955 PASIVA Naziv postavke A. Osnovna In Izločena sredstva • Osnovna sredstva I ;»,ve/ltlci!e v teku izločeno sredstva ln druga Investicijska sredstva B. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu In druga aktiva «• 5roPga akUva8° tCrJatVe - D. Finančni uspeh e’ tegm,°are)enl dobiček Znesek v 000 din 1,620 98,685 Mil 18 8,291 41,715 Zap. št. Naziv postavke A. Viri osnovnih In izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije 3. Razni skladi 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 5. Drugi viri finansiranja Investicij B. Viri obratnih sredstev 8. Viri obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu in druga sredstva 7. Dobavitelji ln druge obveznosti 8. Druga pasiva D. Finančni uspeh Dobiček Kritje Izgube ___________________________________________Skupaj: 10. Znesek v 900 din 1,330 24,723 9,401 6,2« Vodja računovodstva* Baje Mimi Predsednik upravnega odbora« Križaj Janez Direktor podjetja« Manc Kneževlč Promet trgovine je znašal 139,518.321 din, za plačni fond pa je bilo od strani MLO odobreno 1,9 % od doseženega prometa. Trgovina je koristila pri Komunalni banki 8,690.000 din in je zaposlovala 7 uslužbencev. Skupni dohodek je znašal 7,976.301, dobiček pa 1,418.710 din. Vse obveznosti do proračuna je trgovina plačevala pravočasno. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1953 PASIV* Z®p' Naziv postavke Znesek v ooo din Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna ln Izločena sredstva A. Viri osnovnih In izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 4 378 1. Sklad osnovnih sredstev 2,778 2. Investicije v teku 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije 1,606 3. Izločena sredstva ln druga investicijska redstva 1,319 3. Razni skladi 1,416 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij B. Obratna sredstva 5. Drugi viri finansiranja Investicij 4. Skupna obratna sredstva 15,478 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu in druga aktiva 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 8,762 5. Kupci ln druge terjatve 2,096 C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva 6. Druga aktiva 299 7. Dobavitelji ln druge obveznosti D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 1,692 7. Razporejeni dobiček 8. Izguba 1,419 D. Finančni uspeh 9. Dobiček 10. Kritje izgube 1,4M Skupaj: 24,989 Skupaj: Vodja računovodstva: Predsednik upravnega odbora: Direktor podjetja: Korošec Zinka Bizjak Jože Jošt Janez Izvleček iz poročila o poslovanju trgovine z barvami In laki »PLAVICA«, Ljubljana, Wolfova 12, v letu 1955 Organi samoupravljanja trgovine so bili v stalni zvezi in so uspešno reševali vse probleme poslovanja. Trgovina je presegla postavljeni ptoo za 10 %. Obračanje blagovnih zalog in dodeljenih kreditov za stalna in za dopolnilna obratna sredstva se je razvijalo normalno v sorazmerju z doseženim uspehom. Zaključni račun trgovine je bil dokončno odobren po komisiji za potrditev zaključnih računov Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Center na seji, dne 25. aprila 1956. 4 AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1953 PASlV* Zg^p’ Naziv postavke Znesek v 000 din Zjatp' Naziv postavke Znesek v 000 dM A. Osnovna in izločena sredstva A. Viri osnovnih ln izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 346 1. Sklad osnovnih sredstev 8* 2. Investicije v teku 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije 3. Izločena sredstva ln druga investicijska sredstva 758 3. Razni skladi 8* 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij B. Obratna sredstva 5. Drugi viri finansiranja investicij 7A* 4. Skupna obratna sredstva 145 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 8. Viri obratnih sredstev (skupno) — 5. Kupci ln druge terjatve 3,282 C. Viri sredstev v obračunu in druga sredstva Ug* 6. Druga aktiva 5,971 7. Dobavitelji ln druge obveznosti D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 320 7. Razporejeni dobiček 8. Izguba 323 D. Finančni uspeh 9. Dobiček 333 10. Kritje izgube > Skupaj: 18,825 Skupaj: le.sL«' Vodja računovodstva: predsednik upravnega odbora: Direktor podjetja: Kuharič Aleksander Marenče Ivica Pogačnik Kristo Izvleček iz pordčila o poslovanju trgovskega podjetja »KURIV0-2ELEZNIČAR«, Ljubljana, Prešernova 35, v letu 1955 AKTIVA Plan prometa je bil realiziran z 219,61 %. Koncem leta je bilo zaposlenih 20 oseb. Obveznosti so poravnane. BILANCA na dan 31. decembra 1955 Zap. št. Naziv postavke Znesek v 000 din Zap. št. Naziv postavke Znesek v 000 A. Osnovna ln Izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 2. Investicije v teku 3. Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva B. Obratna ftedstva Skupna obratna sredstva 5.068 C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva 3. Kupci ln druge terjatve 6. Druga aktiva D. Finančni uspeh 7. Razporejeni dobiček 8. Izguba 2,124 1,997 _10l912_ 9. 10. A. Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev Dolgoročni krediti za dokončane Investicije Razni skladi Dolgoročni kredit zn Ilnanslranjc Investicij Drugi viri finansiranja Investicij n. Viri obratnih sredstev Viri obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu in druga sredstva Dobavitelji ln drugo obveznosti Druga pasiva D. Finančni uspeh Dobiček Kritje Izgube Skupaj: 969 1,0* 2* Vodja računovodstva: Žitnik Marija predsednik upravnega odbora: Jančar Ivan Direktor podjetja: Jazblnšck Zdravko Lovska zadruga je bila ustanovljena leta 1924. Zaključni račun je bil obravnavan in potrjen na občnem zboru Zadruge, 24. marca 1956. Zadruga se bavi s trgovino zaprtega tipa za svoje člane-zadružnlke, za katere opravlja tudi izvoz divjačine in uvoz lovskih potrebščin. *Ktiva Naziv postavice A. Osnovna ln Izločena sredstva L Osnovna sredstva 1. Investicije v teku 1. Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva B. Obratna sredstva 4. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva L Kupci ln druge terjatve *. Druga aktiva D. Finančni uspeh 7. Razporejeni dobiček *. Izguba Skupaj: BILANCA na dan 31. decembra 1953 PASIVA Znesek v 000 din Zg^’ Naziv postavke Znesek v 000 din A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev 1,518 1. Sklad osnovnih sredstev 1,543 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije 6G3 3. Razni skladi 9,811 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 5. Drugi viri finansiranja Investicij — 19,713 B. Viri obratnih sredstev 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 8,259 6,595 C. Viri sredstev v obračunu in druga sredstva 2,090 7. Dobavitelji in druge obveznosti 9,931 8. Druga pasiva 8,035 D. Finančni uspeh 9. Dobiček 8,035 10. Kritje Izgube 37,581 Skupaj: 37,584 Vodja računovodstva! Hlebec Jože Predsednik upravnega odbora: Dr. Dular Milan Direktor podjetja: Turk Vilka Izvleček iz poročilo o poslovanju BRiVSKO-FRIZERSKEGA PODJETJA, Ljubljana, Kidričeva 6, v letu 1955 je bilo ustanovljeno dne 21. februarja 1950 z odločbo RLO IV, št. 1266/50. V letu 1955 je podjetje zaposlovalo povprečno 78 delavcev, ®encev in nameščencev ter ustvarilo 22,361.618 din prometa. Podjetje je rentabilno, knjigovodstvo ažurno in v redu. Upravni, odbor in delavski svet sta imela zasedanja redno ter so se tekoči problemi sproti reševali ^ttVA BILANCA na dan 31. decembra 1955 PASIVA ' Naziv postavke Znesek v 000 din ZNaziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna In Izločena sredstva L Osnovna sredstva 1,235 A. Viri osnovnih in Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 1,235 V Investicije v teku 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije L Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva 398 3. Razni skladi 321 B. Obratna sredstva *■ Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva 1,4*8 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij 5. Drugi viri finansiranja investicij B. Viri obratnih sredstev 6. Viri obratnih sredstev (skupno) — J- Kupci ln druge terjatve , *• Druga aktiva 2 C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva 7. Dobavitelji ln druge obveznosti _ D. Finančni uspeh 7. Razporejeni dobiček 4,157 8. Druga pasiva D. Finančni uspeh 9. Dobiček 1/81 •1 157 7,200 10. Kritje izgube Skupaj: 7,200 Vodja računovodstva: Predsednik upravnega odbora: Direktor podjetja: Jami e k Anica Kovač Jože Jereb Ivan **vieček Iz poročila o poslovanju obrtnega podjetja »»SLAŠČICA-ŠPORT«, Ljubljana, Wolfova 10 — čopoVa 52, v letu 1955 je bilo do 31. decembra 1955 14,436.389 din. Zaposlovalo je 15 ljudi in 1 vajenca. Podjetje ima Upravni odbor, ki se je sestajal po potrebi Podjetje je bilo ustanovljeno 16. junija 1952. BILANCA na dan 31. decenjbra 1953 PASIVA Naziv postavke A. Osnovna ln Izločena sredstva s Pjbovnn sredstva t I?iV*atlcllc v tcku itiocena sredstva ln druga Investicijska sredstva , B. Obratna sredstva kupna obratna sredstva » c- Sredstva v obračunu ln druga aktiva *•’ DXCa aktiva*” tCrJatVC 7. na u, , I. I>£ubarc)enl dobiček D. Finančni uspeh Znesek v 000 din 923 zn 878 54 1,410 3,M7 Zap. št. Naziv postavke A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije 3 Razni skladi 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 5. Drugi viri finansiranja Investicij B. Viri obratnih sredstev 6. Viri obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva 7. Dobavitelji ln druge obveznosti 8. Druga pasiva D. Finančni uspeh 9. Dobiček 10. Kritje izgube _______________________________________________Skupaj: Znesek v X)0 din 928 217 284 808 1,419 Vodja računovodstva« Pečar Martja Predsednik upravnega odbora! Boc Franc Direktor podjetjai Maček Ivan Trgovina »ORIENT«, Ljubljana — Titova 14, se je ustanovila dne 1. julija 1954. V letu 1955 je bilo zaposlenih 11 uslužbencev, 2 honorarna In 2 vajenca. Plan realizacije je bil v tem letu presežen za 64,8%. Z upravnim odborom trgovine ter s celotnim kolektivom in sindikalno podružnico je bilo koordinarano vse upravljanje trgovine in ni bilo nesoglasij in trenj. fcKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1955 PASIVA ZgjP* Naziv postavke Znesek v 000 din Z§^>" Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna in izločena sredstva A. Viri osnovnih in izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 1,288 1. Sklad osnovnih sredstev 1,2« 2. Investicije v teku 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije 3. izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva 1,673 3. Razni skladi 2,1« 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij B. Obratna sredstva 5. Drugi viri finansiranja investicij 4. Skupna obratna sredstva 803 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu in druga aktiva 6. Viri obratnih sredstev (skupno) S,«* 5. Kupci ln druge terjatve 6 106 C. Viri sredstev v obračunu in druga sredstva 6. Druga aktiva 8,568 7. Dobavitelji in druge obveznosti 6,27« D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva — 7. Razporejeni dobiček 488 D. Finančni uspeh 8. Izguba 9. Dobiček 481 10. Kritje Izgube Skupaj: 19,226 Skupaj: Vodja računovodstva: Petelin Stana Predsednik upravnega odbora: Andolšek Kade Direktor podjetja: Zoran Ivan Izvleček iz poročila o poslovanju SPLOŠNEGA KLEPARSKEGA IN VODOVODNO INŠTALATERSKEGA PODJETJA, Ljubljana, Poljanski nasip 40, v letu 1955 Podjetje je bilo ustanovljeno dne 2. novembra 1954 z odločbo MLO gl. mesta Ljubljana, št. G-8657/54 Pl/ON. V letu 1955 je podjetje zaposlovalo povprečno 22 delavcev in uslužbencev ter ustvarilo za 24,359.693 din prometa. Obveznosti do družbene skupnosti so bile poravnane. Podjetje J* vseskozi rentabilno. Knjigovodstvo je ažurno in v redu. Delavski svet podjetja oziroma upravni odbor sta imela zasedanja redno, ter so *® tekoči problemi reševali sproti. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1955 Zap. št. Naziv postavke A. Osnovna ln Izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 2. Investicije v teku 3. Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva B. Obratna sredstva 4. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračuna ln druga aktiva 5. Kupci ln druge terjatve 6. Druga aktiva D. Finančni uspeh 7. Razporejeni dobiček 8. Izguba Skupaj: Znesek v o00 din 1,700 71 520 5,3*1 13,151 Zap. št. Naziv postavke A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije 3. Razni skladi 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 5. Drugi viri finansiranja Investicij B. Viri obratnih sredstev 6. Viri obratnih sredstev (skupno), C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva 7. Dobavitelji ln druge obveznosti 8. Druga pasiva D. Finančni uspeh 9. Dobiček 10. Kritje Izgube _____________Skupal: Znesek v 000 <9“ 1,** 7t |,79> 5.3*1 Vodja računovodstvu Kovačič Janez Predsednik upravnega odbora: Smuk Anton Direktor podjetja: Keršič Mirko ia ha Izvleček iz poročila o poslovanju sobosllkarskega in pleskarskega podjetja »PLESKAR«, Ljubljana, Poljanska v letu 1955 Naše podjetje je us tvorilo v letu 1955 437.539 din dobička. Zaposlenih je bido 5 delavcev brez vajencev. yse obveznosti do družbe Knjigovodstvo je ažurno. AKTIVA BILANCA na dan 11. decembra 1955 smo poravn8^ Zap. št. Naziv poilivki A. Osnovna ln Izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 2. Investicije v teku 3. Izločena sredstva In druga Investicijska sredstva B. Obratna sredstva 4. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 5. Kupci ln druge terjatve 8. Druga aktiva D. Finančni uspeh 7. Razporejeni dobiček 8. izgube Skupaj: Znesek v 000 din 1*3 20 135 33* Zap. št. Naziv postavke 7« . 1.4*1 ». 10. A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev Dolgoročni krediti za dokončane Investicije Razni skladi Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij Drugi viri finansiranja Investicij B. Viri obratnih sredstev Viri obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva Dobavitelji ln druge obveznosti Druga pasiva D. Finančni uspeh Dobiček Kritje Izgube ___________________ Skupaj: Znesek v 00® ‘ I* * Ct n, Vodja računovodstva! Pajnič Rada Predsednik upravnega odbora: Krčulj Vinko Direktor podjetja! Hvastja Vinko