-FUP
**
Leto
III.,
ÝU

št. 1

Ankaran,1. 8.
marec2009
2010
Ankaran,
marec

POGUMNO V

Našim sokrajankam
iskreno čestitamo ob
dnevu žena.
Naj bo vsaj ta dan
prepleten z iskreno
pozornostjo
do vas.

2009,

LETO
USTANOVITVE

OBČINE
ANKARAN!
Mednarodni praznik ekonomske, politične in socialne enakopravnosti žensk
Ankaran, 8. marec 2010
1

Moja mama dobro kuha,
se rada smeji. Jo imam rad,
ima dolge in bjonde lase.
Imam rad svojo mami.

ŽENE
so
kakor lutnje
mirne in vdane,
ko čakajo,
da zapoje
njihovo telo.

Patrik, 5 let
La mamma ci fa il bagno,
ci copra tante cose, ci tiene a
bada, ha i capelli neri. Una volta
con me, una volta con mio
fratello gioca a matrimonio.

In kadar
kdo nanje
ubrano zaigra
pojo
o žalosti
srebrnih noči,
ko jih možje
puščajo same,
o rojstvu,
ki ga pletejo
v sebi
in o ljubezni
razpeti
kot strune
od ust
do bokov.

Ana, 6 anni
Je vesela, tudi dobro kuha,
mamica nam da liziko,
moja mama me zbudi,
ima črne lase.
Katja, 5 let
È bella e brava, porta i capelli
grigi, mi da il cioccolato, mi
aiuta a fare il disegno.
Karolina, 5 anni
Je dobra, hodi v službo,
je pridna, je lepa,
mama me pelje v vrtec,
mama rada kuha,
nič več ne počnem z mamo!

Saša Vegri

Žiga, 6 let
La mamma ha i riccioli, ha i
capelli lunghi, è bella, alta e
brava, si occupa di noi, mangia
una caramella al giorno.

La mamma si è pitturata i
capelli di color cioccolato.
Mi piace andare con la
mamma a fare la spesa,
quando la mamma mi porta
a nuotare mi piace nuotare.
Alla mamma piace
guardarmi quando salto e
nuoto. Alla mamma voglio
tanto bene.

Gašper, 6 anni
Ima dolge lase, je lepa,
hodi na sprehode,
jo imam rada, rada kuha,
radi se igrava skupaj.
Taja, 5 let

* besedila otrok so nelektorirana

2

Rebeka, 5 anni

UVODNIK
Več vaših pisem in vprašanj, kot bodo prejeli, težje bodo
odgovorni »pozabili« na naš postopek. Odgovore, če jih
boste prejeli, posredujte uredništvu Svobodne Amfore.
Nekega dne jih bomo objavili z velikim veseljem.

V dneh, ko Ankarančanke in Ankarančani pozorno spremljamo dogodke v povezavi z zakonodajnim postopkom
ustanavljanja naše Občine in so delovanje pravne države,
spoštovanje zakonodaje in upoštevanje volje prebivalcev
še enkrat več pred veliko preizkušnjo, ne moremo mimo
dneva, ki v sodobnem svetu predstavlja mednarodni
praznik ekonomske, politične in socialne enakopravnosti
žensk.

Do naslednje številke našega glasila pa dovolite, da se
vrnem k iztočnici, saj je 8. marec praznik, ki je vreden
še posebne pozornosti. V današnji praznični številki Svobodne Amfore smo povzeli nekaj pogledov na tematiko
žensk, deklet, mater, babic, sester, itd. v sodobnem svetu.
Dodali smo misli otrok, ki so poštene, iskrene in dobro
namerne.

Podlosti, manipuliranja, pa tudi laži, ki jih v teh dneh
načrtno izvajajo posamezni predstavniki Luke Koper,
d.d., Vlade RS in Državnega zbora RS, ki so si očitno
zadali sveti cilj, da Občine Ankaran nikoli ne bo, je vsak
dan več, igra v zakulisju in politično kupčkanje pa je tako
umazano, da smo se v uredništvu odločili, da praznične
številke Svobodne Amfore s tem resnično ne bomo obremenjevali in po nepotrebnem »pacali«.

Nas, ki se v teh dneh še posebej trudimo za dobro Ankarana, so vzgojili, da ženske spoštujemo in tako vam vsem iz
srca voščimo lep praznik in prijetno praznovanje v krogu
ljudi, ki vas imajo resnično radi.
Radi imamo 8. marec!

Čeprav naši nasprotniki ne bodo uspeli (pravzaprav sploh
ne morejo uspeti), se bo naša agonija zaradi njihovih
nenečelnih dejanj morebiti nadaljevala nekoliko dlje. V
Ankaranu smo tako ali tako že vsega vajeni in potrpljenja
imamo na pretek! Tako bo do letošnjih lokalnih volitev,
ki bodo 10. oktobra 2010 še zelo živahno, tistega dne pa
bomo tudi v Ankaranu volili svoje predstavnike v občinski
svet in župana oziroma županjo nove, četrte obalne občine
- Občine Ankaran!
Da vam med tem ne bo dolgčas, vas Pobuda za ustanovitev Občine Ankaran poziva, da s svojim pismom kot
prebivalci bodoče občine Ankaran, predstavniki društev,
organov lokalne oblasti ali kot zainteresirana javnost na
Vlado RS in Državni zbor RS naslovite vprašanje, kako
poteka postopek ustanavljanja naše občine in zakaj z njim
zavlačujejo. Naslovi, na katere lahko naslovite pismo, so:
1. Vlada Republike Slovenije:
Predsednik vlade, g. Borut Pahor, Gregorčičeva 25,
1000 Ljubljana
2. Državni zbor Republike Slovenije:
Predsednik Državnega zbora, dr. Pavel Gantar, Šubičeva
ulica 4, 1000 Ljubljana
3. Državni zbor Republike Slovenije Odbor za loklano
samoupravo in regionalni razvoj:
Predsednik odbora, g.Vili Trofenik, Šubičeva ulica 4,
1000 Ljubljana

Pobuda za ustanovitev Občine Ankaran
Vodja pobude:
Gregor Strmčnik, Bevkova 45, Ankaran

3

OSMI MAREC – MEDNARODNI DAN, POSVEČEN ŽENSKAM
Dan žena je mednarodni praznik ekonomske, politične
in socialne enakopravnosti žensk.
Ankaran, Ljubljana, New York, Luksemburg, Bruselj
Ponedeljek, 8. marec 2010

Kljub temu, da v Sloveniji med brezposelnimi osebami,
še zlasti med visoko izobraženimi mladimi, prevladujejo
ženske, pa so pri nas ženske z majhnimi otroki glede zaposlenosti še vedno v boljšem položaju kot v EU. Slovenija je po statističnih podatkih celo edina država EU, ki
ima višjo stopnjo zaposlenosti žensk, starih od 25–49 let z
otroki, starimi manj kot 12 let, v primerjavi z ženskami v
isti starostni skupini, ki nimajo otrok.

V EU živi 250 milijonov žensk
»V EU je leta 2008 živelo četrt milijarde žensk, od katerih
jih je bilo 68 milijonov mlajših od 25 let, 137 milijonov
jih je bilo starih med 25 in 64 let, 49 milijonov oziroma
skoraj petina pa je bila starejših od 64 let,« je ob 8. marcu
sporočil evropski statistični urad Eurostat. Najmanj žensk,
mlajših od 25 let, je bilo v Italiji, le 23 odstotkov, največ
pa v Franciji, na Slovaškem in v Veliki Britaniji (po 30
odstotkov). V Sloveniji je lani delež žensk, mlajših od 25
let, znašal 25 odstotkov. Na drugi strani imajo največji
delež žensk, starejših od 64 let, v Nemčiji in Italiji (po
23 odstotkov), najnižjega pa na Irskem (12 odstotkov). V
Sloveniji je žensk, starejših od 64 let, 20 odstotkov.

V Sloveniji na sto moških pride 102,5 ženske
Sicer pa na sto moških v EU pride 104,8 ženske – največ v
Estoniji (117,2) in najmanj na Irskem (100,3). V Sloveniji
na sto moških pride 102,5 ženske. Po podatkih Eurostata
so ženske v letu 2007 v EU v povprečju zaslužile za 17
odstotkov manj kot moški. Največja razlika v plačah za
enako delo je bila v Estoniji (30,3 odstotka), najmanjša
pa v Italiji (4,4 odstotka). Tudi v Sloveniji je bila razlika
precej pod povprečjem EU in je znašala 8,3 odstotka.

V Sloveniji je stopnja zaposlenosti žensk višja
od povprečja EU.

Eurostat navaja tudi nekatere podatke o znanstvenem
udejstvovanju žensk. Tako je bilo leta 2006 med evropskimi fiziki 41 odstotkov žensk, kar je za šest odstotnih
točk več kot leta 1996. Največji delež žensk med fiziki
je v baltskih državah (okoli 70 odstotkov). V Sloveniji
je med fiziki dobra polovica žensk (57,6 odstotka). Sicer
pa je med zaposlenimi profesorji na univerzah in visokih
šolah 38 odstotkov žensk, največ – več kot polovica – v
baltskih državah, medtem ko je Slovenija s 33,8 odstotka
skupaj z Italijo in Malto na repu.

Statistični podatki sicer kažejo, da so ženske v Sloveniji
v ekonomsko enakopravnejšem položaju z moškimi kot v
večini evropskih držav. V Sloveniji je stopnja zaposlenosti
žensk višja od povprečja EU in znaša 62,6 odstotka, plačilo
žensk pa je za okoli sedem odstotnih točk nižje od plačila
moških, s čimer Slovenija prednjači pred večino držav EU.
S krajšim delovnim časom je v Sloveniji zaposlenih le 11,3
odstotka žensk, medtem ko povprečje v EU znaša 31,2
odstotka. V EU zasedajo ženske nekaj manj kot tretjino
vodilnih (menedžerskih) mest v gospodarstvu. Slovenija je
s 26 odstotki blizu temu deležu, pravi statistika.

V EU v povprečju 55 odstotkov študentk
Leta 2006 je bilo med študenti v EU 55 odstotkov žensk,
povsod so bile ženske v večini, razen v Nemčiji, kjer
sta spola izenačena. Na tehničnih fakultetah je bilo med
študenti 17 odstotkov žensk, najmanj, sedem odstotkov,
jih je bilo v Sloveniji in na Nizozemskem. Po drugi strani
je bilo med študenti na pedagoških fakultetah 75 odstotkov
žensk, največ v Estoniji (90 odstotkov). Tudi v Sloveniji
je bil delež nad povprečjem EU, in sicer 80 odstotkov.

V Sloveniji je nekaj manj kot 32 odstotkov
menedžerk
Med menedžerji je bila v EU leta 2007 skoraj tretjina
žensk, v vseh državah pa je bilo menedžerk manj od nji4

političnem in medijskem
prostoru«. »Še vedno
trdim, da bi moralo biti
vsaj v politiki več žensk
– ženske so kot jing
in jang – ta pola, ki v
slovenski politiki nista
povsem enakovredna,
je treba uravnovesiti,«
je dejala. Po njenih
besedah ženske v Sloveniji še niso v popolnoma enakopravnem
ekonomskem položaju,
vendar »smo si za to
mnogokrat same krive, ker smo premalo ambiciozne«.
»Tudi pri ambicijah je treba pokazati enakovrednost. Tu
pa nas moški zagotovo prekašajo in pobirajo službe, ki so
boljše plačane. To ni prav,« ocenjuje Nataša Pirc Musar.
Mednarodnemu dnevu žena, pravi, ne daje globljega pomena. Je pa po njenih besedah prav, da ohranjamo »en
dan v letu, ko se ženskam nameni malo več pozornosti in
so na ta dan nekoliko enakopravnejše kot sicer«.

hovih moških kolegov. Najmanj jih je na Cipru in Malti
(15 oziroma 19 odstotkov), največ, 40 odstotkov, pa v
Latviji. V Sloveniji je med menedžerji nekaj manj kot 32
odstotkov žensk.
Internet po podatkih Eurostata uporablja nekaj manj žensk
kot moških (62 odstotkov v primerjavi s 67 odstotki za
starostno skupino med 16. in 74. letom). Največji delež
žensk, ki uporabljajo internet, je na Švedskem (88 odstotkov), najmanjši pa v Bolgariji, Italiji in na Cipru (po 39
odstotkov). V Sloveniji je internet v zadnjem letu pred
raziskavo uporabilo 57 odstotkov žensk (in 58 odstotkov
moških). Le v Franciji internet nekoliko pogosteje uporabljajo ženske kot moški. Največ žensk, 55 odstotkov, internet za nakupe blaga in storitev uporablja na Danskem,
najmanj, le dva odstotka, pa v Bolgariji. V Sloveniji v
internetu kupuje 20 odstotkov žensk, je še pokazala raziskava Eurostata, objavljena tik pred dnevom žensk.

Praznik ekonomske, politične in socialne enakopravnosti žensk
Mednarodni dan žensk,
8. marec, obeležujemo
kot praznik ekonomske, politične in socialne enakopravnosti
žensk. Prešernova nagrajenka Štefka Drolc
je za STA dejala, da si
»želi, da bi v ženskah
zrasel ponos, da soustvarjajo svet in brez njih ni nič«. »Ob mednarodnem
dnevu žensk si želim, da bi gledali naprej in se ne bi obremenjevali s spomini, ki so ženske ter naša obdobja zaznamovali in trpinčili. Ženske naj imajo veder in samozavesten občutek, ki ga lahko nosi vsaka ženska,« je izpostavila
Drolčeva. Dodala je, naj si »samo predstavljamo, kaj
ženska vse zmore in naredi – četudi samo za dom, otroke
in svojo družino«.

Praznovanje že od leta 1911
Dan žena so začeli praznovati leta 1911 v Avstriji,
Nemčiji, Švici in na Danskem. Takrat so ga praznovali še
19. marca, od leta 1917 pa so za praznik določili 8. marec.
Prve večje demonstracije za pravice žensk so leta 1908 v
ZDA organizirale socialistke. Pobudo za dan, posvečen
vsem ženskam, pa je na drugi mednarodni konferenci
socialističnih žensk leta 1910 dala feministka in socialistka Klara Zetkin v Köbenhavnu.
Zahteve, ki so jih ženske v sedemdesetih in osemdesetih
letih prejšnjega stoletja postavljale na množičnih zborovanjih pretežno v zahodnem svetu, so bile pravica do dela,
enako plačilo za enako delo, enake možnosti za delo in
izobrazbo, svobodna vzgoja otrok in možnost otroškega
varstva, brezplačna, varna kontracepcija ter legalna in
varna možnost abortusa.

Prešernova nagrajenka in igralka Štefka Drolc sicer pravi,
da težko presodi, ali so ženske v Sloveniji v enakopravnem
položaju z moškimi, ker »nikoli ni bila v takem odnosu,
da bi se čutila zapostavljeno«. Tudi v svojem poklicu tega
ni nikoli spoznala, je dejala. Če pa so ženske manj plačane
kot moški in če so lahko zapostavljene, je to po njenih
besedah sramota za tiste, ki to počnejo in dovolijo.

Charlize Theron si kot
ambasadorka dobre volje
pri Združenih narodih prizadeva za boj proti nasilju
nad ženskami in dekleti in
sodeluje pri pobudi generalnega sekretarja ZN v boju
proti nasilju nad ženskami
in dekleti.

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar meni,
da so ženske mnogokrat premalo ambiciozne. Po njenem
mnenju je mednarodni dan žensk dan, ko naj se »moški
zamislijo, kakšno vlogo imajo ženske v slovenskem
5

Združeni narodi 8. marec let 1975 proglasili
za mednarodni dan žensk

pravico. Leta 1910 so ženske marsikje, tudi v Ljubljani,
dobile volilno pravico z osebnim glasovanjem. V obdobju
med obema vojnama jim tega na Slovenskem ni uspelo
obdržati. V Jugoslaviji, katere del je bila tedaj tudi Slovenija, so ženske splošno volilno pravico ponovno dobile
leta 1945.

Leto 1975 je bilo mednarodno leto žensk, takrat pa so tudi
Združeni narodi 8. marec proglasili za mednarodni dan
žensk. Tudi na Slovenskem so potekala prizadevanja za
enakopravnost žensk. Leta 1897 je začel izhajati ženski
časopis Slovenka, medtem ko je bilo prvo žensko društvo
ustanovljeno leto pozneje. Podobno kot drugje pa je tudi v
habsburški monarhiji obstajalo gibanje za žensko volilno

ime in naslovi avtorjev znani uredništvu
glasila Svobodna Amfora

Pomen in vrednost Ankarančank
Slovenski rek pravi, da ženska podpira (najmanj) tri vogale v hiši. Za Ankaran
to drži kot pribito. Našo občino bodo »gor držale« prav ženske. Kaj bi v Adrii
Ankaran brez vodij, natakaric in kuharic? Kaj bi v naših hramih učenosti – vrtcu
in osnovni šoli - brez vzgojiteljic in učiteljic? Na ženskah sloni tudi dejavnost in
»preživetje« Ortopedske bolnišnice Valdoltra, pa naj to zveni še tako čudno. Že
res, da so kirurgi povečini moški, a vsi se zelo dobro zavedamo, da bolnišnica
brez medicinskih sester, bolničark in administrativnega osebja sploh ne bi mogla delovati. Tudi kader v Mladinskem zdravilišču in okrevališču Debeli rtič je
povečini ženskega spola.
Veliko žensk, ki tako rekoč »drži pokonci« gospodarske subjekte s sedežem v
naši občini, tudi stanuje v Ankaranu. Če k njim dodamo upokojenke in prostovoljke Rdečega križa in Karitasa, ki so vse po vrsti izjemno delovne in aktivne,
lahko čez palec ocenimo, da ženske držijo »tri vogale in pol« naše občine.
Zato še toliko bolj velja naša iskrena čestitka vsem Ankarančankam, ki ste skozi zadnja desetletja dokazovale
svojo visoko humanost, požrtvovalnost, znanje in sposobnosti. Brez vas Ankaran nikoli ne bi bil tak, kakršnega
imamo danes. Ankarančanke ste jamstvo, da imamo v naši občini lepo in svetlo prihodnost.

SKODELICA KAVE
Začul sem tihe korake na stopnicah. Prišla je mati; stopala
je počasi in varno, v roki je nesla skodelico kave. Zdaj se
spominjam, da nikoli ni bila tako lepa kakor v tistem trenutku. Skozi vrata je sijal poševen pramen opoldanskega
sonca, naravnost materi v oči; večje so bile in čistejše, vsa
nebeška luč je odsevala iz njih, vsa nebeška blagost in
ljubezen. Ustnice so se smehljale kakor otroku, ki prinaša
vesel dar.

sem ji naproti s hitrim korakom.
»Dajte, mati!«
Prepozno je bilo; luči ni bilo več v njene oči, smehljaja ne
več na njene ustnice. Popil sem kavo, pa sem se tolažil:
»Zvečer ji porečem tisto besedo, tisto ljubeznivo, za katero sem ogoljufal njeno ljubezen ...«
Nisem je rekel ne zvečer ne drugi dan in tudi ne ob slovesu ...

Jaz pa sem se ozrl in sem rekel z zlobnim glasom:
»Pustite me na miru! ... Ne maram zdaj!«

Tri ali štiri leta kasneje mi je v tujini tuja ženska prinesla
kavo v izbo. Takrat me je izpreletelo, zaskelelo me v srcu
tako močno, da bi bil vzkriknil od bolečine. Zakaj srce je
pravičen sodnik in ne pozna malenkosti ...

Ni še bila vrhu stopnic; videl sem jo samo do pasu. Ko
je slišala moje besede, se ni ganila; le roka, ki je držala
skodelico, se je tresla. Gledala me je prestrašena, luč v
očeh je umirala. Od sramu mi je stopila kri v lica, stopil

Ivan Cankar
6

MATI TEREZIJA (1910 - 1997)
Rodila se je 27. avgusta 1910 v Skopju in je
bila albanskega porekla. Leta 1929 se je kot
članica ženske kongregacije odpravila v Indijo, kjer je bila globoko pretresena nad pomanjkanjem. Izstopila je iz svojega reda in
se posvetila izključno negi najbolj zapostavljenih in zavrženih oseb v Kalkuti.

Zastopajoč stališča Cerkve proti splavu, se je
udeleževala tudi manifestacij proti prekinitvi
nosečnosti, ki so bile organizirane večinoma
v zahodnih deželah. V Bonnu je julija 1982
obsodila splav kot ‘največji uničevalec miru’
in ob tem vprašala, kako naj bi bilo mogoče
prepričati može o miru, če pa že mati lahko
ubije svojega otroka.

Dne 7. oktobra 1950 je formalno ustanovila nov red “Misijonark ljubezni”. Od tedaj
naprej je bila Mati Terezija v belem sariju
z modrimi robovi neutrudna delavka v službi ljubezni
in življenja. Danes red Misijonark ljubezni šteje več kot
4000 članic, ki delujejo v 120 deželah in oskrbujejo kakih
600 ustanov.

Junija 1985 je v Washingtonu dejala: “Vsak
nerojeni otrok je narejen po božji podobi.
Vse kar je na svetu lepo je torej uničeno s splavom.” Proti nekaznovanju splava v Španiji, je dala svojo podporo
katoliški pobudi, ki se je temu upirala v Madridu maja
1983. “Ženska nima pravice odločati o rojstvu svojega
otroka, četudi je žrtev posilstva,” je zatrdila 1982 v Glasgowu. “Bogati narodi, ki so uradno sprejeli splav, so ubogi, celo zelo ubogi. Taki nimajo več poguma gojiti novo
življenje,” je aprila 1977 v Milanu povedala pred 100.000
mladimi. V Indiji je propagirala uporabo naravnih kontracepcijskih metod za preprečevanje tega zločina in
največjega zla na zemlji. To je bilo ob obisku v Bhopalu
marca 1981.

Mati Terezija je večkrat govorila, da nista njeno delo in
življenje nič več kot kapljica tolažbe v ocean trpljenja.
Vendar je dodajala, da če te kapljice ne bi bilo, bi nekaj
v morju manjkalo. “Ljubiti in skrbeti za uboge in zapostavljene je zame vir veselja in zadovoljstva. Ubogi
ne potrebujejo našega pomilovanja, ampak ljubezen in
usmiljenje.”
O težavah modernega časa pa je dejala: “Največji problem modernega sveta je osamljenost in zavrženost.
Osamljenost je pravzaprav neke vrste lakota, lakota po
toplini in ljubljenosti. Vendar pa je to lakoto veliko teže
prenašati kot lahkoto po koščku kruha.”

Papež Janez Pavel II. je o materi Tereziji ob njeni smrti
povedal: “Izreden zgled tega tihega poslanstva ljubezni,
ki se poraja iz stalnega premišljevanja o Jezusu na križu,
je Mati Terezija iz Kalkute, ki se je vrnila v Očetovo hišo.
Zjutraj sem z globoko ganjenostjo daroval sveto mašo
zanjo, ki je nepozabna pričevalka o ljubezni, v konkretni
in neprestani služba najbolj revnim in odrinjenim bratom.
Na obličjih revežev je prepoznala Jezusov obraz, ki iz
višin križa kliče: “Žejen sem.” In ta krik je z velikodušno
predanostjo sprejela iz ustnic in iz srca umirajočih, majhnih zapuščenih, mož in žena, ki jih je strla teža trpljenja
in osamljenosti.

Ko je leta 1979 zvedela, da je dobila Nobelovo nagrado
za mir, je izjavila: “Nisem je vredna”. Svet pa se s tem
ni strinjal in jo je v letih po tem zasul z raznimi častmi
in priznanji. Leta 1986 je Bill Clinton podpisal poseben
odlok, s katerim je Materi Tereziji dal častno ameriško
državljanstvo, katerega je doslej v zgodovini ZDA dobilo
samo pet tujcev. Lahko rečemo torej, da je Mati Terezija
na krščanski način dosegla vse, kar se na svetu doseči da.
Zato najbrž ni veliko tistih, ki se ne bi strinjali, da je legendarna redovnica umrla na glasu svetosti.

Ko je neutrudno hodila po poteh sveta, je Mati Terezija zaznamovala zgodovino našega stoletja. Pogumno je
branila življenje. Služila je vsakemu človeku in vedno
pospeševala človekovo dostojanstvo in spoštovanje.
Poraženim v življenju je dala čutiti nežnost Boga Očeta,
ki ljubi vsako bitje, ki ga je ustvaril. Pričevala je o evangeliju ljubezni, ki se hrani iz zastonjskega darovanja samega sebe vse do smrti.”

Mati Terezija, ki je pobrala na tisoče lačnih in zapuščenih
otrok po ulicah Kalkute, je bila tudi vneta borka proti
splavu. Proti temu dejanju, ki ga je označila kot zločin in
največje zlo na zemlji, je večkrat ponovila svoja stališča.
“Tudi nerojeni otrok mora imeti možnost živeti”, je izjavila ob prejemu Nobelove nagrade za mir 10. decembra
1979 v Oslu. Poudarila je, da je prihodnost nekega naroda
v njegovih otrocih.

ime in naslov avtorja znan uredništvu
glasila Svobodna Amfora
7

Vsem avtorjem prispevkov v izrednem glasilu
Pobude za ustanovitev Občine Ankaran »SVOBODNA AMFORA® št. 006«
se zahvaljujemo za pogum in vloženi trud.
Osebne podatke avtorjev hranimo v uredništvu glasila. Podatki bodo po predhodnem soglasju avtorjev
objavljeni šele po zaključku postopka ustanovitve Občine Ankaran.
Prispevke za novo številko glasila »SVOBODNA AMFORA® št. 007« že zbiramo v uredništvu.
Vabimo predstavnike ankaranskih institucij, organizacij in društev, pa tudi posameznike, starejše in mlajše,
da s svojimi pogledi na bodočo ureditev lokalne samouprave v Ankaranu popestrite naše glasilo.
Pravica osebnega izražanja je ena izmed osnovnih človekovih pravic in svoboščin.
Omogočanje te pravice je v demokratični družbi osnovna dolžnost vsake javne oblasti.

MATI PADLEGA PARTIZANA, 1944

MATERI PADLEGA PARTIZANA
Takrat, ko je prvič ročice razprl,
takrat si v radosti plašno vztrepetala:
Samo da mi ne bi, da ne bi umrl!
Takrat, ko na prsih je tvojih še spal,
takrat si mu nežno v solzah šepetala:
Glej, kmalu iz tebe cel fant bo postal.
Postal je tak fant, da bi gore premikal,
nikdar se ni klicu svobode izmikal.
Tako si mu segla poslednjič v roko,
in v tebi je tlelo: Da! Vrnil se bo!
Zdaj veter raznaša besede njegove,
prisluhni natanko, da čuješ glasove:
Lepo je, veš, mama, lepo je živeti,
toda, za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti!

Nande Vidmar

Karel Destovnik Kajuh

SVOBODNA AMFORA® št. 006
IZREDNO GLASILO POBUDE ZA USTANOVITEV OBČINE ANKARAN
STROŠKI PRIPRAVE, TISKA IN DISTRIBUCIJE GLASILA SO KRITI IZ SKLADA PROSTOVOLJNIH PRISPEVKOV KRAJANK IN
KRAJANOV ANKARANA, NAMENJENIH KRITJU STROŠKOV, KI SO POVEZANI S POSTOPKI USTANOVITVE SAMOSTOJNE
OBČINE ANKARAN.
FINANČNE PRISPEVKE TUDI V PRIHODNJE ZBIRAMO NA ENAK NAČIN IN NA ISTIH MESTIH KOT DOSEDAJ.
VSEM DOSEDANJIM IN BODOČIM DONATORJEM LEPA HVALA ZA FINANČNO POMOČ.
GLASILO JE NATISNJENO V NAKLADI 2.000 IZVODOV
IN GA BREZPLAČNO PREJMEJO VSA GOSPODINSTVA NA OBMOČJU OBČINE ANKARAN V USTANAVLJANJU.
ANKARAN, 8.3.2010