30 Nemfhka ali Luzernfka ka detela *} mozhna podpora kmetovavzam. Redka je sima, fhe redkeji fpomlad, de bi polaga kmetovavzam fkerbi ne delala. Vzhafi je pomanjkanje klaje tako veliko, de fe zelo sa dragi dnar teshko dobi. Zent flabe merve gre sa goldinar. Tam pa tam vboga shivina golo ersheni-zo, ali fhe zelo ajdovfhnizo tolzhe, in fe ve, de per takim shiveshu grosno is-hujfha, toliko de shiva oftane. Marfikteri firomak mora sa maj-hin dnar dobro shivinzhe prodati — le sato, kir ga nima s zhem prerediti. Drugi fe pa hudo v dolge sabrede, de shivino ohrani. Ko je letaf — k frezhi — drugazhi, kdo ve, kaj pa teko-zhe leto pernefe ? In vunder imamo pomozh, de fe koj vfak kmetovavez lahko take shivinfke lakote otme: Luzernfka aH drugazhi rezhena nemfhka detela je ta neprezenljivi dar boshji, s kterim fe lahko vfako leto lakota od shivinf kih hlevov odpodi! De kmetovavzam klaje premalo hodi, vezhi-del od tod pride, ker po leti velike kofe travnikov sa prilafte pokofijo. Tako fe malo sa fu-fhino nakofi, in po simi fe ne ve, od kod pre-shivitek sa shivino dobili. Kdor fe pa hozhe sa simo ofkerbeti, pa sa veliko ženo travnike v najem jemlje, de ima sa dobizhek le fhkodo. Ko bi fi taki kak kof semlje s nemfhko detelo obfjali, bi jim ne bilo treba, ne travnikov sa prilaft tratiti, ne ptujih travnikov v najem ifkati. Med vfimi selifhami, ki fo sa klajo, mende nemfhka detela narvezh vershe, narmanj fhe enkrat toliko, kakor nafha domazha detela-, sakaj po petkrat in fhe zelo fheftkrat je vfako leto sa ko-fiti. O Shent-Jurjovim she imafh prilaft; in zhe fi jo toliko nafejal, kolikor jo mora sa tvojo shivino biti: imafh potem prilafti neprenehama bliso vfih Svetnikov; ker, kakor s kofhnjo do sadnjiga konza njive pridefh. je per pervim she sopet velika sa kofili. In naj bo leto fuho kakor mu je drago, nizh ne dene : nemfhka *} Kir ta detela v nekterih krajih 4 — 5, in nekterih zelo 10— 15 let in dalje v semlji obftoji, je tudi ime »vezhne de tele« dobila. 31 detela, ki s fvojimi korenini filno globoko feshe (de le fvet ni prevezh kamenit), sa fufho nizh ne ve, in je vfa lepa selena v fredi poshganiga polja. Sa prerajtati, koliko bi jo bilo potreba sa tvojo shivino nafejati, ti le toliko rezhem , de kar obfejefh s tremi funti tega femena, namrezh 4oo ? klafter semlje, jo je sa troje govedov zhes sa dofti. Kofiti jo je pa fhkoda , dokler ni fhtiri tedne ftara, pa fe tudi ne fme zhes fhefti teden pu-fhati, drugazhi je prerobidafta, ne sadene toliko, in jo tudi shivina ne je vezh tako rada. Ko bi jo pa shivjna ne samogla proti pojefti, ali ko bi fe prilaft drugazhi vmef dobivala, poftavim , kadar fe turfhiza redi, ali vinogradi zhedijo i. t. d., naj fe pa tifta detela, ki bi hotla she ftara per-hajati, sa fufhino pokoli: tudi fuha shivini dobro de , in ji je prijetna. Pa pravifh: ,,Premalo njiv imam, de bi jih fhe sa shivinfko klajo obrazhal." Nikar. Imafh fhe smeraj velik dobizhek. *) Enkrat fe ti shivina lepfhi redi od nemfhke detele, kakor od vfake druge polage, in zhe fo molsne krave, dajo vezh mleka in boljfhiga. Tudi, ta detela shivine ne napihuje tako. kakor domazha. Ko shivina v hlevi ftoji, in fe le toliko na dvorifhe ispufha , de fe sdraviga sraka nafopi, dobifh veliko dobriga gnoja, de lahko druge kofe fvojih njiv dobro gnojifh. in is njih vezh perdelka dobifh. kakor drugazhi is zeliga fvojiga njivja, ko bi bilo ravno flabeji pognojeno. (Konez fledi.) 1 34 IVemf lika ali Iiiizernf ka detela mozli-na podpora kmetovavzov. (Konez.) Sna biti, de fi fi hotel do fedaj s tem pomagati, de fi fvojo shivino na obzhinfko pafho (gmajno) pafti gonil: ali to je ozhitna fhkoda. Ko bi bile fofefke modre, vfaka bi fvoje obzhine (gmajne) med feboj rasdelila, in vfak bi toliko semlje s nemfhko detelo obfijal, kolikor mu jo je od obzhine padlo, in vfak bi bil na dobizhku *). Ob-zhina sa pafho malo tekne. Ker je smirej polna shivine, fe vfaka traviza, kakor is semlje pomoli, proti podersa: in tako fe shivina po poldne po obzhini goni, in pride bolj isftradana v hlev, kakor je is hleva fhla. Tudi fi shivina veliko pafhe farna popazhi, kir korenine potere « in s gnojem, ki ga tam dela, fpridi, de fe ji perfkuti: take obzhine fzhafama ob vfe shlahtne forte se-lifh pridejo, in fo s pafjim ftrizam (konjfko po-gazho), konjfko meto, in s drugimi enakimi se-lifhi prerafhene, sa ktere nobeno shivinzhe ne mara. Ako na takih obzhinah drevja ni, hozhejo po leti muhe in obadi shivino vjefti; ako je pa drevje po obzhini, ga shivina slo pofhkoduje: mlade fadeshe omaja, mlade deblize pogrise, in tako je ondi, kjer fe shivina pafe, teshko kako lepo sdravo , ravno drevo najti. Dalej morajo me-jazhi, ki okoli obzhin polje imajo, ga vfako leto mozhno ograditi, zhe hozhejo, de bi shivina is obzhine na-nj ne vhajala, in jim vfe ne pokon-zhala. Koliko trofhkov sopet to vsame, fofebno, kir je lef zhedalje drashji! Tudi zhafa fe veliko potrati, ker fe to delo vfako fpomlad poverne. Sakaj ftaro mejo v jefeni paftirji fkurijo, in zhe jim jo fhe kaj oftane, jo po simi podrushniki (oferji) v fvoje bajte snofijo: vbogi gofpodar pa pojdi, kakor fe sima odpravlja, nove plote delat, ako fi hozhefh perdelkov obvarvati. Pa to fhe ni vfa fhkoda. Morafh imeti fhe paftirja , de ti vfak dan od sime do sime shivino ftradat goni: sopet sguba. Takfhni otrozi bi fe lahko sa hifhne in poljfke dela obernili, in bi bili vunder h kakfhnimu pridu ; bi bili per odrafhenih ljudeh, in bi fe modrofti uzhili: tam * ¦ - *) Tudi to je gola refniza, ktero vezhidel nafhi kmetovavzi rasumiti nczhijo. Koliko dobizhka jim obzhine fnedo! Pa kaj bo vnuk obzhine rasdeljil, kir je ded na njih krave pafil? — Prilhli pa bodo gotovo zhafi, kir bo vfak sa fvoj kofzhik semlje rodovoljen prijel, fvoj del od fofeda odlozhil in ni-vizo ali travnik fi naredil. In gotovo! ti zhafi nifo vezh dalezh. Vrednifhtvo. na pafhi pa — faj fe vidi in flifhi — kakfhne modrofti fe nauzhijo! Kir nimajo nobeniga ftraho-neta, in fe med njimi vezhidel kak fpazhenz snajde, fe jih mnogo v hudobijo sabrede, poprej ko vejo, kakfhno fhkodo sa zhafno in vezhno fi nakopavajo! Savolj pafhe jih veliko is fhole in od ozhitne flushbe boshje oftaja, in tako pride, de fe marfikteri paftirzhek, marfiktera pafteriza na pafhih poshivini, in sa zelo shivljenje fpazhi! — Ali ta fhkoda nizh ni? Menim de, in fhe vezhi, ko vfaka druga : je mlad fadesh popazhen, kakfhno bo drevo is njega ? je zhlovek she ko otrok vef narobe , kakfhen bo, kadar srafte ! Nemfhka detela vfih teh popak pervarje. Namefto otroke in shivino po obzhinah in gojsdih goniti; namefto, de po dvoje in troje ljudi žele dni po njivah s kofhmi sa seljo diga, de ima prilaft, in potrebne dela sanemari; namefto, de fe travniki sa prilaft kofijo ali sa dragi denar v najem jemljejo: fe kof semlje s to detelo obfe-je, in prilafta bo dovolj bres vfe potrate zhafa. Pa fhe kdo rezhe: „Na pafho puftim tudi sato shivino goniti, kir nimam v fvojirn dofti na-ftela, perpraviti ga pa ne morem toliko, de bi shivina smiraj v hlevi ftala." Se motifh ! Delo, ki fe naplezhvo in na pafho oberne, she toliko vershe , de fe naftela toliko, perpravi, kolikor ga je vezh potreba sato, ko shivina doma oftaja. In le pervo leto ti bo treba sa vezh naftela fkerbeti, kakor poprej. Kadar she imafh vezh gnoja, in njive bolj gnojifh, ti bo shito bolj plenjalo, fla-ma bo bolj gofta in bolj vifoka, in kir ti travniki sa fufhino oftanejo, samorefh s flamo, fofebno s ershenizo in ajdovfhnizo naftilati, kar da dober gnoj, shivesh sa shivino pa flab. — Vidifh. tadaj, de fi od vfih ftrani na dobizhku! — Kir te befede fhe o pravim zhafu pridejo, naj, kdor fhe nima nemfhke detele, vfaj kak majhin kof semlje s njenim femenam *) obfeje, in rad fi jo bo drugo leto toliko nafijal, de mu jo bo obilno hodilo. Seje fe pa v pervih dneh maliga Travna do polovize tega mefza. Semlja mora biti dobro in globoko preorana, in tudi dobro gnojna: narbolji bi bilo, ko bi fe trikrat ali vfaj dvakrat preorala, dobro orahlala, in od vfiga selifha ozhiftila, drugazhi je detela teshko selifha refhiti. Eni ajdo vmef vfejejo, in kadar ajda zvete, jo pokofijo s detelo vred sa prilaft, in fe tako selifh prevarjejo. Kdor pa detelo farno feje , jo mora okoli fvetiga Erasma opleti, drugazhi jo šele dufhi. — Ako jo letaf vfejefh, imafh o Krefu pervo kofhnjo, pred Veliko mafho she drugo, in o fvetim Miheli tretjo. Druge leta potem imafh pa vfako leto 5 — 6 kofhinj , in zhe vfako drugo jefen detel-fhe nekoliko s gnojem potrofifh, ti ta detela obftoji io do i5 let v semlji. Semlja, ktera je sa na- *) Dobro feme 'je lepo rumeno in fvetlo. 35 fho detelo dobra, tudi nemfhki dobro flushi. Seje fe tudi tako gofto, kakor nafha detela ; vender pregofto fe ne fme fejati, de fe lepfhi obrodi. Semena navadno toliko da , koliko nafha nevadna detela, tode loshej fe s mlatiti pufti. To feme fe po meftih fploh v tiftih fhtazu-nah dobi, kjer fe drobne rezhi prodajajo 5 v Gradziga je funt sa pol rajnfh ; v Ljubljani per Kuku ali per Kovazhu v Shifhki sa 24 kraj-zerjev. Kdor she to detelo na fvojim polji ima, bo dobro delo ftoril, ako jo bo ifkal v fvoji oko-lizi ras - fhiriti. — o —