Leto V., stmr. 214 ia&sfti ofe * ejatraj, gteae 20-— 2?in « JmBurasstv« BBtlittC-JP-iti Ogiasi po tai-ifo. Uredništvo i UfcJošiAsv* a so je začrtala v Ženevi. Macdonald b Eorriot. ki sta prišla na površje kot bojevnika nove dobe proti nrejfei ji reakciji, sta s težavo skovala formulo o padfikaciji Evrope, ki ne sadovoljtsje uiti Anglije niti Francije, niti novih evropskih držav, da ne govorimo o Neenčiji in Rusiji. Njihova skupna resolucija je žgo": problem varnosti pred novimi vojnami samo iodgodSa, ni ga pa rešila. Formalni Bporainm, dejansko pa nelikvidiran nesporazum! Anglija je pač za razorožitev Evrope (ona v prvi vrsti zahteva snSšanje suhozeroške aimade), nI ca za občutno i&zorožonie na morju. Kajti z bojnimi ladjami stoji in pade britanski imperij v svoji današnji sestavi. Eaj bi bSo is Gibraltaro, Malte, Indije, južne Afrike, če- bi Anglija pretvorila svoje oklopnice v skromne potniško ladje? In Francija in male države tudi nfao željne preko vati svojih topov v pluge, dokler ae vedo, kdo jn s £m itn bo čuval nedotakljivost njihovih mej pred prežečkni so-eedl Res ja Tri narodi želo in zahtevajo »edaj mir. Tako je vofco po vsaki večji vojni Toda v teh željah je bi-etvona razlika. Zmagoviti narodi rabijo mir, da utrdijo ali prebavijo svoje osvojitve, noraženi narodi pa potrebujejo miru, da klečijo sv o,je rane in ae pripravijo na revamžo. Dokler ne najde svet enotne formule, ki bo vse heterogene, sovražne interese izmiri-la in spojila v višji, oboečloveški, evi-desiten interes, toliko časa bo to tako. In toliko časa bo le strah pred porazom silil k miru državo, ld se je po lotila skušnjava napadalne vojne. Toliko Časa se bodo tudi ustvarjale obrambne zveze med državami z istim interesom in učinkovitosti teh oboroženih obrambnih zvez ne bo moglo nadomestiti nobeno mednarodno razsodišče, za katerega nam nič ne jamči. da bo res delilo le objektivno pravico za male in velike in da si bo tudi v stanju zagotoviti poslušnost. To stališče zastopajo v Ženevi s to ali ono frazeologijo predstavniki vseh manjših držav, ki se čutijo ogrožene od svojih imperijalističnih sosedov. To stališče je moral zavzeti tudi pacifistični zastopnik Francije, ko je zahteval za mirovno sodišče sankcije in garancijski pakt. Ženevsko zasedanje Lige narodov vprašanja ne bo rešilo in ostane debata odprta. Zato bo stala sedanja doba pacifizma in demokracije še nekaj časa v vidu svetovnih konferenc in kongresov . . . Beograd, 10. septembra, p. Po!:'ična nervoznost v Beogradu postaja vse več* ja. Neprestano cirkulirajo govorice O ne* soglasjih, ki so nastala med krono in vlado in o hudih notranjih težkečah v krilu vlade same. Danes zjutraj se Je razvcdelo, da je bil sinoči pozno zvečer klican h kralju predsednik Narodne skup ščine Ljuba Jovanovič. Pred odhodom h kralju se je g. Jovanovič ponovno sestal s Pašičem. Zatrjuje se, da sta se oba politika v načelu sporazumela in da Jc« vanovič odklanja vsako posebno akcijo. Jovanovič smatra današnjo situacijo za nevzdržno in izhod iz latcntr.e krize, v katero je današnji režim spravil vse na* še državno življenje za nujno potreben. Smatrati je, da g. Jovanovič vladarju ni tajil, kako sedaj presoja situacijo. Danes je bil že ni vse zgodaj klican v dvor g. Davidovič. Avdijenca je tra* jala od 7.40 do 8.40. Neposredno po tej avdijenci se je raznesla vest, da je kralj postavil nekatere zahteve ter zaprosil Davidoviča za odgovor do jutri dopoldne. Ta govorica se ne da kontrolirati. Gotovo pa je, da krona odbija vsak po* skus potom postavitve posebnega mini« stra za Hrvatsko ustvariti novo ustavno tanje. Po svoji avdijenci je g. Davidovič ska- cal konferenco šefov vladinih skupin. Tc konference so se udeležili Davidovič, Petrovič, Pečic, Spaho in Korošec. Raz* pravljali so o težkem položaju vlade, ki so ga zadnji govori g. Radiča ter sepa* ratistični izbruhi v Cirkvenici, Osijeku in Zagrebu le še poslabšali. Za danes popoldne napovedana seja Davidovičevega kluba se ni v:s la. Po* slanci, ki so bili zbrani v klubskih pro. štorih so razburjeno razmotrivali potek političnih dogodkov in so bili skoraj so« glasno tega mnenja, da je položaj ne* vzdržen. Poskusi, dobiti informacij od Davidoviča o stanju stvari, so ostali brezuspešni. Min. predsednik je dal spo* ročiti, da je nujno zadržan in da ne mo* re še ničesar povedati. Kralj in kraljica sta se ob 9. uri do* poldne odpeljala v Kupinovo na lov ter sta se vrnila zvečer ob 21. uri. Popoldne se je vršila dolga konferen* ca med Davidovičem in Petrovičem, po* zneje se je min. predsednik razgovarjal z načelnikom Zemljoradniškega kluba Vojo Lazi čem. V parlamentu je zbranih mnogo po slancev in v klubih sc živahno debatira in diskutira. Povsod je opažati znake ve* like napetosti. Stališče Jugoslavije napram garancijskemu paktu ZANIMIVA RAZPRAVA O RAZOROŽITVE^ VPRAŠANJU V TRETJI KOMISIJI. Ženeva, 10. septembra, s. Predsednik | Motta je otvorii današnjo plenarno sejo i skupščine Zveze narodov ob 10.45. Bol-| garski delegat Kallov je izjavil, da se Bolgarija docela strinja z razorožitvijo in z razsodiščem. Avstrijski zvezni kancelar dr. Seipel je bil pri vstopu v dvorano prisrčno pozdravljen. Dr. Seipel bo za-časa svojega bivanja v Ženevi vodja av- mnoeokrat njiv to mož ter M mogla p<»- v ožiti nove oborožitve. Določiti napadalca je zelo težko, vsled česa je francoska delegacija svojčas predlagala, da aa ta določitev vnese v ; o :bno prilogo. Si-c - se popolnoma strinja s predgovorni-a, da jamstva toliko časa niso popolna, dokler ne bodo vsi narodi, vštevšl Nemčijo, odobrili tak pakt, ki bo matert- časa svojesja Divanja v ieucu : —............... • strijske delegacije. Belgijski delegat Hv- jelno onemogočil, da bi se brez drugega nians je kot predsednik sveta Zveze narr. pričela vojna. Posebne pogodbe, ki ae na-dov branil svet pred kritiko grofa Appo- .eravajo skleniti nikakor ne smejo biti nvja in odločno zavrnil očitek nepravi* Ue, ka*or so bile stare zveze. Vsekakor nosti. Ako je Apponyi naglašal, da se gle- uorajo odgovarjat! paktu o Zvezi naro- de vprašani manjšin pri Zvezi narerfovi dov ter biti pod kontrolo Zveze narodov. ° ■> __ r . .__, _ rj_i-t v..,..« r>« ba mora rtnlairo- Nove politične kombinasiie MOŽNOST VLADE, KI BI IMELA VEČINO BREZ RADJC^CEV. -BLOKA^I PROGLAŠAJO LJUBO JOVANOVIČA ZA SOVRAŽNIKA HRVATOV. Beograd, 10. senembra. p. Smočni m' čevo zahtevo po posebnem nrfmstru ra današnji konferenci šefov vladinih grup se pripisuje velik pomen. Doznava se, da so razpravljali o možnosti nove vlade, ki bi so "sestavila iz sedanje opozicije (narodnega bloka) in vseh ali pa posameznih skupin ožjega vladinega bloka. Iz vladinih krogov se kmsira vest, da bi bil Ljubo Jovanovii pripravljen prevzeti sestavo parlamentarno vlade, ki bi sesto-j.da a radikal cev, davidovifievcev in klerikalcev. Res je, da se tudi med opozicijo razpravlja vprašanje, kako bi bilo mogo-6e sestaviti parlamentarno vlado, kl bi dosledno pričela izvajati ustavo in se energično postavila v bran proti separatistični ofenzivi Pri taki vladi pa bi mog- Hrvatsko. Zagreb, 10. septembra, r. NooojSnji blokaški listi so polni senzacionalnih na* povedi, ki v* dokazujejo, da blokaši presojajo situacijo kot kritično. Posebno pozornost vzbuja «Hrvat», ki objavlja svoj« beograjska poročili pod velikim naslovom: ^Akcija Lj. Jovanovič« proti Hrvatski-., poudarjajoč, da crrdikali neprestano intrigi rajo proti vlad«, da S« rijo vesti o nekakim ultimatu kralja, da Jovanovič vsak dan nagovarja vladarja za svojo kombinacijo. «Hrvab> nadalje poroča, da so Šefi vladinih grup na svo. jem sinočnjem sestanku a limine odbiH Jovanovičev pravljala o poročilu druge komisije g',e» de sanacije Madžarske. V petek ia v k>-boto bodo zasedale le komisije. Ženeva, 10. septembra, j. Zastopniki Male antante so včeraj na posebni seji sklenili, da ne bodo odgovorili na govor r>-ofa Apponyija, da debata ne bi postal« . Grof Apponvi je ostro napadal tudi svet Zveze narodov zaradi njen govega stališča napram manjšinam. Belgijski zunanji minister pa je vee očitke energično pobil. Za Hymansom je v istem smislu govoril tudi poljski delegat Skr-zynski ter protestiral proti politiki, ki M poslužuje manjšinskega vprašanja saaiKl z namenom, da intrigira. VPRAŠANJE VSTOPA NTMCTJE Berlin, 10. septembra, j. SoeialnodS«' mokratski poslanec Loebe, bivši preA. sednik državnega zbora, je pred di»vl naslovil na zunanjega ministra dr. Stre« semanna odprto pismo, v katerem z»« hteva pristop Nemčije v Zvezo narode«. Glasilo zunanjega ministra »Dio Zeito zavzema danes stališče napram tema pismu ter izjavlja: »So stvarni vzroki, ki zahtevajo, da se Nemčija ne sme prenagliti. Ako bi HI Macdonald vode3 duh v Zvezi narodov, bi se moglo govo. riti o Loebejevi zahtevi. Toda Mao-donaldu je govoril Herriot ter postavil gotove meje. List opominja na to, da je Herriot govoril o predpisanih form al ah glede sprejema Nemčije. S tem je posta-vH Nemčijo v vrsto brezpomembni eksotičnih držav. ZOPET SAME OBLJUBE ZA URADNIKE- Vpokofitev diplomatov Beograd, 11. septembra, p. Potrjuje se, da je vlada pripravila ukaze za upokojitev sledečih posdanikov: dr. Miroslava. Spalajkoviča, poslanika v Parizu, Milutina Jovanoviča (Sem), Jovana Markovima (Atene), Vojislava Antonijeviča (Rim), Tiče Ftopoviča (Budimpešta), Tresiča Pavičiča (Washington), Mil-ina Milojeviča (Dunaj) in Colak-Antiča (Bukarešta). Nasledniki še niso znani. OSTER KONFLIKT V TRAVNIKU. Beograd, 10. septembra p. Poroča se iz Travnika, da ie prišlo tamkaj pri proslavi 251etnice pevskega društva »Vlašič* do ogorčenih spopadov med muslimani in pravoslavnimi Srbi, tako, da je mestni vojaški poveljnik smatral za potrebno. da intervenira. Temu se je uprl sre-ski poglavar radičevec Milan Markič, ki je protestiral proti temu, da je nastopilo vojaštvo. Poveljnik inu je odgovoril, da ve kaj dela, da se to njega (poglavarja) nič ne tiče. Vojaški oddelki so pa patru- Bcograd, 10. septembra, p. Danes do- ljirali po mestu do jutra in vzdržali red. poldne je finančni minister Spaho spre- jel 18 zastopnikov raznih uradniških organizacij, ki so mu razložili veliko nezadovoljstvo in razburjenje, ki se loteva uradništva, da vlada za uradnike še ničesar ni storila. Zahtevali so, da naj se iz-riačaio zaostale doklade od 1. oktobra, oa se izda uredba za umirovljence, da se regulira vprašanje uradniških službenih stanovanj ter da se sploh izpolnijo dane obljube glede rešitve uradniškega vprašanja. Minister Spal.o je obljubil, da bo šel uradništvu na roko, glede uredbe o uniirovl.icncih pa da je že pozval pred- ov ............ --- - - ■ sednika finančnega odbora, da bo ž njim ! pridelieni pokom v Češkoslovaško. Kav-konieriral v svrho, da se vprašanje reši notako so se vrnili v Prago cesto cast-* finančnem odbora. InikL ki ,0 hill V sluiH v ^ vmski. PONOVNA ODGODITEV POGAJANJ Z MADŽARSKO Beograd, 10. septembra, p. Pogajanja med našo in madžarsko delegacijo so zopet odgodena do 20. t. m. vsled odsotnosti ministra za zunanje stvari, ki še ni dospel v Beograd, da bi dal instrukcije našim delegatom. POVR \TEK NAŠIH IN ČEŠKIH ČASTNIKOV Beograd, 10. septembra, p. V Beo-rad so se vrnili naši častniki, ki so bili Upor proti sovjetom v Transkavkaziji Carigrad, 11. septembra, s. Vesti iz Georgije poročajo o ljutih bojih proti sovjetskim četam v Aserbejdžana, Dage-stanu in Hndaira. Uporniki so zasedli transkavkaško železniško progo. Rdeče čete dobivajo ojačenja, ki prihajajo v oklopnih vlakih. V Batumn in Tiflfeu je bilo izvršenih več smrtnih obsodb. IZROČITEV MORILCEV ERZBERGERJA. Budimpešta, 10. septembra, g. Preiskovalni sodnik .je zahteval iz Offen-burga sedaj vse akte, nanašai oče se na Erzberger jev procos. Čim se ugotovi, ali gre za politični ali navadni umor, bo tudi odločeno, ali se dovoli izročitev ali ne. Danes sta prispela v Budimpešto zopet dva nemška detektiva, ki osebno poznata Schulzea. ATENTATOR STEINER PRED PREKIM SODOM. Lvov, 10. septembra, j. V petek pride atentator na poljskega državnega predsednika Wojciechowskega, dijak Steiner, pred preki sod. KRASIN ODPOTOVAL V MOSKVO Rim, 10. septembra, j. Kakor javljajo listi je' snoči ruski ljudski komisar Kra-sin zapustil Rim, da se povrne v Moskvo. REVOLUCIJA V HONDURASU. London, H. septembra, s. General Ferrara, voditelj upornikov v Hondurasu, koraka proti Tegucigalpi. Vlada je odredila vse potrebno za obrambo glavnega mesta. Velika stavka v kovinski industriji v Avstrip ZE NAD ^^^AV^-reVARNOST SPlOSffl Dunaj, 10. septembra, g. Stavka v ko* vinski industriji zavzema vedno večje dimenzije. Sedaj ni reč omejena samo na Dunaj, ampak se je razširila tudi že na Liesing in Atzgersdorf, kjer so pri. čeli stavkati delavci v vagonski tvorni* ci, oziroma orožarni Danes dopoldne je doseglo število stavkajočih že 30.000. Zveza industrijcev na Dunaju je na svo. jem včerajšnjem zborovanju sklenila, da je pripravljena povišati delavcem me. zde, toda le v toliki meri, da ne bo potrebno obenem povišanje cen industrij. jc, h kateremu spadata tudi Kornenbnrg in Stockerau, splošna stavka v kovinski industrijL ^ Generalno predsednistvo in tajništvo se je z odborom 40 članov združilo v centralni stavkovni komite. Debata je bila zelo mirni. Poslanec Domes je od. , ločno odklonil predloge, ki jih je sta* vila delavska zbornica. Zastopniki kovin, skih delavcev so se oglasili pri županu ter izjavili, da bi mogli le na podlagi re» zultatov pogajanj z delodajalci preneha« ti s stavko. Od druge strani se ne bodo skih izdelkov. V^ tem oziru »o bili vod. dali vplivati. Vesti o političnem ozadju tvu stavkujočih tudi že stavljeni kon* stavke pa so vsekakor netočna , 7. Toda čeprav je položaj zelo resen, DLP int se je vršila sej. obrat. < vendar še ni obupen. V uradnih krogih nih 3 v kovLld industriji, na zagotavljajo, da bodo industnjato v kateri se je n, podlog občinskega svet* mezdnih vprašanjih gotovo odnehah nka Steina soglasno sklenilo, da prične Predvsem se bo skusalo prepreati, da st za enkrat jutri ob 10. uri dopoldne v , sUvka razšin tudi na province, okraja dunajske kovinarske organizaci* Napetost med Rusijo in Poljsko Moskva, 11. septembra, s. V ruako- poljskih odnošajih je zopet nastopila velika napetost. Vzrok je iskati deloma, v obmejnem napadu z dne 4. avgusta, deloma v izjavi Rakovskega v Londonu, v kateri govori Rakovski o še ne rešenem vprašanja Vzhodne Galicije. Poljska vlada je z ozirom na to izročila v Moskvi noto, na katero je sedaj odgovoril moskovski ljudski ko-misarijat Odgovor naglaša glede vprašanja Vzhodne Galicije, da sovjetska vlada vztraja na svojem stališču da so se s priklopitvijo Vzhodne Galicije k Poljski kršile pravice tamo?n;ega prebivalstva. Sovjetska vlada pa ne more omalovaževati usode ukrajinskega prebivalstva v Vzhodni Galiciji in vztraja na tem, da dobi to prebivalstvo pravic® samoodločbe. Kar se tiče obmejnega spopada dne 4. avguste, pa naglaša sovjetski odgovor, da ni bil izvršen od strani Rusije. BOJ ZA SHANGHAI. Shanghai, 11. septembra, s. V mesta in provinciji Shanghai js proglašeno vojno stenie. Čete Tšekianga so se morale umakniti ter se približujejo bojni črti v predmestjih Shanghaia. Doven diplomatskega zbora je dal na ozemlja, ki'e so nastanjeni tujci, izkrcati mornariške čete. Francoska naselHna v obr-.mbnem stanja. Peking .11. septembra, g. Poslaniki \n°iije, Zedin. držav. Francije, Italije in "španske so vnovič izročili kitajski vladi noto, v kateri naglašajio potrebo, da se ustanovi na bregovih reke Shang-i hai nevtralni pa3. Nasledniki grofa Apponyija Razburjenje v vojvomnji radi klerikalne prosvetne politike. Javili smo, kako je prosvetni mini->r dr. Korošec odredil, da se zopet podprejo nekatere povsem odvišne 'joemške in madžarske šole, kako je •p vedel zopet učne knjige iz starega nekdanjega režima, ki jih je bil Sve-;jtozar Pribičevič za.branil in kako je baposled odpravil predpis, da se nar jrodnost otrok ugotavlja po njihovem .poreklu ter ga nadomestil z naredbo, da, naj se narodnost otrok določa po Irolji starišev. Odredbe drja. Korošca se izzvale plasti v Vojvodini burjo ogorčenja. Jlnogi listi jih proglašajo za narodno izdajstvo. Subotiška »Nova Pošta* Spiše o njih sicer mirr^, toda s tem »olj uničujočo obsodbo*. »Minister prosvete Korošec* — pravi »Nova P.»— ?cje tudi na prosvetnem polju inavgu-jriral politiko, ki nasprotuje saint ger-imainski mirovni pogodbi. Gosp. Koro-igec, ki pozna Vojvodino in njene razmere toliko kot Af.sranistan, je anuli-Sral vse ono, kar je bilo do sedaj storjenega za nacijonalizacijo Vojvodine. ŠKomai smo začeli repariratd in niacijo- nalno rastavrirat! deco onih slovanskih generacij, ki so bile skozi stoletja s politiko drakonske sile m končno z nečuveno Apponyijevo šolsko politiko denacijanalizirane — in ervo sedaj gosp. Korošec v prosvetnem oziru vrača Vojvodino skoraj tja, kjer je bila leta 1914.! Njegova nared-ba. da tudi otroci, katerih priimki končujejo s praslovanskim -ič in -vič, morejo biti Madžari in da se tako nadaljnje madžarizacija nadaljnjih generacij popolnoma v smislu Appoyijeve nasilne politike, ta naredba ni daleč od klasifikacije, da se jo imenuje nacijo-aalno izdajsf Vojvodina ni pričakovala, da se ji uogodi tudi to. Tega niso pričakovali niti sami Madžari, pred ka,-teriimi ni trel)a trepetati niti sedanji vladi razun ako niso tudi to Radičeve zahteve, ki ima. kakor je znano, v svojem programu kot glavno točko naci-jonalno in politično restavracijo narodnih manjšin. Mi verujemo, da je tudi to ena točk sporazuma med vlado in Ra di čem.» razglaša namene svoje prevratne &ADIČ ZAHTEVA DRŽAVNO SAMOSTOJNOST HRVATA ^HRVATSKI DRŽAVNI SABOR V ZAGREBU. - S SRBIJO HOČE SKLENITI POGODBENO ZAJEDNICO- - KAM NAJ GRE SLOVENIJA? - Zagreb, 10. septembra. Današnji »Slobodni Dom» priobču-govor Stjepana Radiča, ki ga je Smel prošlo nedeljo na javni skupščini HRSS v medjimurskem Prelogu. Medtem ko sanja gosp. Davidovič o ^sporazumu*, ki ga bo dosegel z Ra-'dičem in slepi javnost in krono, da bo '6 svojo vlado konsolidiral državo, razklada Radič o th vprašanjih po svojih fehodih čisto resnico in odkriva brez ipridTŽka svoje separatistične in prevratne naklepe. Dočim gosp. Davido-jvid zatrjuje, da deluje njegov* vlada ke na perfektuiraeju definitivnega »sporazuma* z Fadičem. razglasa Radič, da ije celotna današnja politična situacila le provizorij, ki naj omogoči njemu in ^separatistom neoviran razmah za konč-fco njihovo zmago. 1 Glavni del njegovega govora, se po s« SI obod ne m Domu» glasi tako-le: i .;h. Ako tudi po na državno krmilo, je Radič odgovarjal takole: »Vi neprestano čujete, da je današnja vlada samo začasni poskus, nato pa, da. zopet prideta Pašič in Pribičevič, in potem joj nam hrvatskim republikancem. Vi se seveda tega ne bojite in meni ni treba, da bi vas hrabril, niti osigu-raval, da bo ta viada ostala. Potrebno je, da znate in si dobro zapomnite tole: Pašič se nikdar več ne bo vrnil in se ne more vrniti na vlado. To je nemogoče tako iz razlogov zunanje, kakor iz razlogov notranje poEtike. Radič je nadaljeval: »Drugo vprašanje, ki je še bolj važno od tega, se glasi: »Ali se more ta naš spor s Srbi končati in sporazum doseči mirnim potem brez krvi?* Odgovor na to se glasi: »Može i mora. Može zato, ker so na drugi strani nekake tajne organizacije, ki neprestano šepetajo, kako bi poklali neprijetne jim političarje in se nato s silo polotili vlade. Pri naa na. Hrvatskem bi taki revolncionaroi dosegli baš nasprotni uspeh. Razventega je mednarodni položaj tak, da. bi se ebsolutno ne priznala in ne trpela vlada, ki bi prišla s krvavim prevratom in po takem zločinu, proti kateremu bi ee dvignfl bržčas tudi narod srbski, da ne govorim o nas Hrvatih. Po vsem tem vidfte, da je danes naša pot odkrita, široka in sigurna.* Volitvah r-e bo take zastopai- jSke večine, ki bi nam priznala naš državni zbor i našo hrvatsko samostojnost v pogodben: zajednici s Srbijo, srni tudi potem ne bomo popustili in Isomo že našli pot in način, da dosežemo svoj cili.» »Hrvatski državni sa-jbor bo rešil a Pei * Fu :n Čang* Tso Liu, ki sta pred dvemi leti pričela med seboj vojno, katera se je naposled odločila prvemu v korist Odtlej obvla« duje ta centralno vlado v Pekingu, toda njegova oblast ne sega posebno daleč. Njegov nasprotnik Čang » Tso * Liu se drži z veliko močjo v Mukdenu, obvla* dujoč popolnoma Mandžurijo; tamkaj zbira vojsko in se pripravlja na odločil« no vojno. N'a drugi strani pa je Sun « Yat * Sen v južni Kitajski skoro povsem neodvisen. Tudi po drugih provincah go* spodujejo tukiuni, ki ne poslušajo po* velj iz Pekinga, kjer se nahajt vlad* vr» hutega v velikih finančnih težavah. Vendar ima U * Pei » Fu namen, pola* goma podvreči svoji oblasti vso Kitaj« sko. Posrečilo se mu je pos!ednje mese« ee razširiti svojo oblast uad centralne i.i tajske province, odkoder namerava na« 'aljevati s prodiranjem zoper Sun * Yat* Sena, ki se drži na jujjw. Očividno je, d" jc pričel Či * Hrieh « Yuan svojo akcijo zoper Če * Kiang v sporazumu z U»rei» Fu. Splošno se pričakuje, da bo posegel v boj tudi Čang * Tso » Liu iz Mukde* na ter napadel pekinško vlado od seve* ra ta čas, ko je angažirana na jugu. P-or« ba okrog Šanghaja se utegne tedaj rsz< širiti v še večji obseg in zavzeti dimen« zije, ki bi mogle odločiti o usodi Kitaj« ske sploh. lu pa pravi: »Sedaj pa ko ste s svojo slianko v Beogradu, ko ic sodelujete v vladi in ste soodsevorni za stanje v Ma-cedonlji, boste mogli osebno ln po svojih ljudeh videti na lica mesta strašna dela teh ubijalcev v službi Davidoviča.* Na koncu pravi Todorov: »Kakor v prošlo-sti tako tudi sedaj moja organizacija iskreno misli na to, da bi zrušila srbsko hegemonijo, da bi se osvobodili tlačeni narodi in da bi prišlo do srečnega političnega naroda v Jugoslaviji in na Balkanu in da je v to svrho absolutno potrebno združenje sil boriteljev za svobodo in neodvisnost narodov, toda brez tujih skrbnikov.* Porote Politične beležke '+ Sodnlštvo ped klop! To je kratki ukaz klerikalnega štaba. Pred vojno so vodili znano gonjo proti našim sodnikom, ki so bili edini čuvarji naših pravic. Sedaj so iznova pričeli gonjo proti edinim, ki niso bili dostopni korupciji. Toda sodništvo je treba zlomiti. Ni dovolj, da jih je »Slovenec* označil z »nizko izobraženimi*. Sedaj je brzojavna odstranitev sodnika dr. Gradnika iz stanovanjskega razsodišča pričetek ofenzive tam. kjer Je mogoča. Prvo instanco Imajo klerikalci v rokah. Ta prva instanca Je pa iluzorna, dokler je nad njo stanovanjsko razsodišče kot druga in resnična sodna instanca, ki je sodila po pravu in vesti brez ozira na druge. Zaupanje javnosti v to pravno stanje je sedaj omajano. Vrata za klerikalno korupcijo so odprta. Jutri lahko justič. minister spremeni na deželnem sodišču njemu neljubo sestavo senata. S tem svojim činom so klerikalci položili svoje prste na eno najobčutljivejših naših institucij. Posiliti hočejo Pravico. Sodišča in sodniki so bili dosedaj daleč od blata korupcije. Pod »režimom poštenja* grozi val pokvarjenosti tudi tej trdnjavi državne avtoritete. Značilno je, da je bilo pridržano klerikalcem, da so izprožili prvi top proti neodvisnosti sodnikov. Značilno, a čudno ne. Klerikalci so tudi pred vojno najlju-tejše napadali slovenska sodišča v času, ko so bila ona dostikrat edino zatočišče zatirane narodne pravice. -h Izjava bivšega ministra Velfaar-ja Jankoviča- Pred nekaj dnevi So vladni listi objavili (kar je tudi »Jutro> zabeležilo) vrsto korupcijskih afer, radi katerih baje namerava vlada staviti bivšega prometnega ministra Jankoviča pod obtožbo. Q. Jankovič sedaj izjavlja v »Samoupravi*, da so proti njemu objavljeni očitki »gnusne klevete*, da je pripravljen vso svojo imovino glede obsega in izvora podvreči preiskavi posebne komisije in da akceptira za vse svoje delovanje vsako objektivno sestavljeno sodišče, pa bilo to častno sodišče ali parlamentarna anketa posebno državno ali redno sodišče. To izjavo drja Jankoviča lojalno beležimo ter ji dodajemo še sledeče informacije, ki smo jo prejeli od moža, v ko-jega objektivnost nimamo razloga dvomiti. »Klerikalci, ki so pod vodstvom svojih znanih mamonistov od nekdaj bili ko-ruptni in ki tudi danes ponavljajo svojo staro prakso, so te dni zagnali velik krik radi »razkritja* g. SuSnika. da je bivši prometni minister dr. Jankovič na škodo države podelil družbi »Putnik-. pravico prodaje železniških kart. Nimam nobenega povoda, da branim g. Jankoviča, ki bo moral to že sam opraviti, reči pa smem: ako so vse idrdral prvi vlak na progi Užice-Vardište. S tem je dobila Inka Gruž direkten spoj s Srbijo preko Bosne. Teren, na katerem je tgrajena nova železnica, je zelo opasen in radi tega so dela sa novo progo trajala tako dolgo. Sedaj »o v»9 priprav« končane in v nedeljo 31. avgusta je bila neoficijel-na otvoritev prog«. Otvoritvi, ki je imele bolj ina.čaj domačega Internega slavja, so prisostvovali predstavniki ofcla«ti in raznih gospodarskih foorporscij. Ob pol 11. ari zjutraj je zdrdraia nova lokomotiva s par vagoni, ki so bili vsi okrašeni z zelenim cvetjem, po norih tračnicah. Pred vhodom v prvi predor, na katerem se nahaja krasno izdelan relief srbskega vojaka, je bilo izrečenih več govorov. Delegat prometnega ministrstva je posebno proslavljal domačo inženjer je, ki so izvršili vsa dela na tej progi. Po isapitnicah je vlak krenil dalje in nrevozil srečno veliki šarganski prodor^ ki je dolg 1670 metrov ter kmalu dospel v Kremno, zadnjo postajo na tej progi Tu je bila gostom, ki so bili vsi dobro razpoloženi, prirejena zaknska. Kmalu bodo dela na progi Užice-Vardi- gte dovršena do zadnjih podrobnosti in tedaj se bo vršila službena otvoritev te važne proge, ki bo oskrbovala promet med Gružem in našo prestolico Beogradom. • » Češki zdravniki, ki so prepotovali južno Dalmacijo, so se prošlo nedeljo poslovili od Splita ter so prišli v Sibenik, da obiščejo še zadnje kraje na Jadranu, katere imajo v svojeoi programu. Kakor je razvidno iz zahval, katere je poslal voditelj ekskurzije dr. Tuma du-brovniški mestni občini, so naši kraji na^ pravili na češite brate najboljše vtise in Cehi so S le s težkim srcem ločili od jadranska obale, kamor bodo po lastnih zatrdilih, v bodoče dirigirali svoje paci-jente, katerim pta potiebna morski zrak in ra o i ska veda. za kopanje. Za enotni nem načrt osnovnih šol Na četrti glavni skupščini UJU v Dubrovniku dne 25. avgusta 1924 je bila povodom razprave »Osnovna načela za novi učni načrt in program osnovnih šol naše kraljevine z ozirom na podrobni načrt iz narodne zgodovine Srbov, Hrvatov in Slovencev**, poleg v našem listu že objavljenih resolucij, sprejeta še sledeča: 1. V zvezi z resolucijami I. in II. glavne skupščine in II. kongresa UJU v zadevi izdelave enotnega zakona za osnovne šole v kraljevini in izvedbe enotnega učnega načrta in programa izjavlja skupščina, da naj se v interesu ustvarjenja enotne narodne prosvete kot temelja za duhovno ujedinjenje našega naroda čimprej izdela in v celi državi izvede enotna programatična ureditev našega osnovnega šolstva, po potrebi in po razmerah že pred novim šolskim zakonom, in to ozirajoč se na poedine posebne okolnosti in prehodne zahteve različnih naših krajev, kolikor to ne tangira enotnega nacl-jcnalnega značaja vzgoje iu pouka. 2. Za pouk nacijonalnih predmetov, zlasti narodnega zemljepisa in zgodovine, naj se v principu izvede podrobni načrt popolnoma izenačen v vseh šolah, in to po smernicah in zaključku II. kongresa o edinstva osnovno-šolskega pouka v naši državi, četudi ločeno od celokupne pro-gramatične ureditve osnovnega šolstva. 3. V narodni zgodovini naj se obdelajo ic povdarjajo zlasti ln najbolj oni momenti naše narodne preteklosti, na katerih objektivno in subjektivno bazira in se kaže edinstvo našega naroda in pa katerih smo se v celi prošlosti, četudi Dovsod vedno bel} razdeljeni nego njedinjeni, obdržali kake« enotni narod s sroio kulturo ln s svojimi posebnostmi med drugimi narodi. 4. Na istih nacijonalnih principih naj se aredi in provede programatično pouk v materinskem jeziku, v ženskih ročnih delih, v petju in v telovadbi, ki bodi na so-koiskem temelju, izhajajoč od ideje edinstva našega naroda in prihajajoč do ideje duhovnega edinstva vsega Slovanstva. 5. Izdelavo programa za osnovno šolstvo treba podvzeti takoj, in naj se zato sestavi komisija strokovnjakov Iz vseh krajev države, ki naj na podlag: doslej utrjenih smernic izvede enotni učni načrt in program za celo država dinarjev so dajale gospodom!. Je vzklik- pot v-dobljeno. Avstro. Ai «*£ Postrvji potoki, kjer je divjalo neurje, so seveda popolnoma uničeni V njih gotovo ni ostalo živega bitja. Sora, ki sprejema večino teh potokov, je narasla za dva metra in valila p seboj ogromne množine ilovice in blata. Poginulih rib je bilo ogromno S potokov je prinašala po strvi, v njej pa so poginili sulci in lipani. V Sori so našli ljudje ogromnega mrtvega sulca, ki je tehtal 24 do 26 kg. Ribe so bile večinoma popolnoma ali na pol zasute. Ljudje so jih kopali iz ilovice in blata. Na grabljah papirnice v Gori&nali se je nabralo toliko rib, da se je veda zajezila. Ljudje so jih s škafi odnašali. Kmetje in delavci niso vedeli, kaj bi z ribami, pa so jih začeli sušiti. SoTa je prinašala se:rt tudi ribam v Savi. Od Tacna do Cernuč je našel ribič ob bregovih ogromne množine rib. Cenil jih je na cente. Bile so večinoma mrene in druge bele ribe. Bilo pa je videti rib vsake vrste. Ihtiolog bi mogel na suhem proučiti vso ribjo favno. Pri Biričevem so našli ljudje mrtvega sulca, težkega 22 kg; pri Lazah dva sulca po 12 kg in nešteto manjših sulcev. V eni sami jami pri Lazah je naštel ribič 40 do 50 lipanov. Ljubljanica pred izlivom v Savo je naplavila več velikih mrtvih sulcev. Eden je tehta! 18 in pol kilograma, drugi 15 kg, več po 10 do 12 kg. Paznik Strah je opazoval sulca, težkega okrog 15 kg, ki je bil še živ in se je motal in sukal po vodi, glavo pa je imel vso zablateno. Ribe, ki so prišle na vrh vode, so bile tako za-blatene, da se ni videlo, ali je poleno ali riba. Voda je bila povsem gosta. V tvornici v Vevčah je nekdo zajel iz Ljubljanice kozarec vode. Ko se je blato v kozarcu nekoliko poleglo, je bilo pol kozarca blata. Razumljivo, da mora v taki vodi poginiti vsaka riba. Dno vode je pokrito z debelo plastjo blata. To utegne škodljivo učinkovati tudi v bodoče za prehrano rib. ako jih je sploh še kaj preostalo. Uničeno je s tem tudi živalstvo niže vrste, zasute so rastline, ribam so odvzeti vsi pogoji življenja. Dr. M. nila razočaranka. «Pa tudi nisem vedela milosti ji vi gospod, da je to tak greh!» Končno je bila Terezinka izpuščena zopet na svobodo, pri odhodu pa je vzkliknila, da bo svoje scvrstnice zapustila, ker njtj ne dajo soldkov marveč samo dom. se pri nas seveda ne bo zgodilo, zato skrbe že naši orožniki, ki pridno nadzk rajo neko tukajšnjo vdovo « gostiiniSam ko, če bi kateremu gostu dala malj več pijače, dočim smejo v drugih gostilnah gospo- ! (k: so graščakovi najemniki) popivati čea 'mero tudi pozno v noč. Gospodje, ako je res Vaš cilj ublažiti pijančevanje V našemu grabnu, potem postopaj te v vseh gostilnah enako, ne dovoljujte novih gostiln, ker le tako boste dosegli ta cilj. ROGATEC. (Volilno gibanje v Ro« DOLNJA LENDAVA. SoL oblast jo gateu in Rogaški Slatini). V nedeljo 21. ukinila na tukajšnji dr- osnov^ k>h septembra se vrše tudi v rogaškem sod miveiS^tS: v^Stcu^Ro: ^enci, kavamar Vukan, pos,^ i gaški Slatini, kjer so nastopili Nemci s svojimi kandidatnimi listami, Slovenci pa seveda razcepljeni proti Nemcem in se je bati, da se bodo smejaU Nemci. V Rogatcu so vložene poleg nemške še kle« rikalna, napredna in lokalna cestarska lista, v Rogaški Slatini pa je poleg nem« ške liste še napredno « gospodarska z nositeljem dosedanjim županom g. Biz« jakom, ki ; a je medtem odstopil in za« vzame sedaj prvo mesto na imenovani listi mesar g. Hvaleč. Razen taga ima še svojo listo zdravilišče z nosilcem kopa« liškim zdravnikom dr. Koltererjem. Ob« čina in zdravilišče imata namreč cesto interesne konflikte in tako je prišlo tu« di do samostojne liste zdravilišča, H ho« če s tem okrepiti svoj vpliv v občini. Ako bodo vsi Slovenci storili svojo dolž« din in Hari so vložili protest Vukana naj si naši ljudje zapomnijo, kajti bres njih bi moral v enem mesecu kavarno zapreti. Pravzaprav se ne moremo čudi« ti če raste madžaronom greben, saj na« še oblasti šc niso nikoli nastopile proti njim. Upoštevajmo samo slučaj občine Kot s tremi madžarskimi družinami. Otro ci iz te občine morajo obiskovati mad« žarsko šolo v Kapci. Kje na svetu je še oblast, ki bi tirala lastno deco v tuje šole? Poleg popustljivosti oblasti pa ima« jo madžaroni zaščito v poslancu Kleklu, ki menda nima drugega posla, kakor da ščiti največje nasprotnike naše narodno« sti. Koliko laži je že priobčil v .Novi« nah» o prišlekih in Orjuni a niti enkrat še ni priobčil popravka laži. Kaj bi pa prekmursko ljudstvo reklo, če bi spo« bodo JS1 5 3VC""SI°m T« n znalo, da .Novine, lažejo. A Bog ne daj, nost narodno lice občine rad tega ne , ■ ^ kakemu bo trpelo. Značilno pa je, da sc_ e d» madžaronu, takrat je ogenj v ml kandidirat, na nemški hstaJtocfaJ«* u «Novine» bodo napadale oblast* pališki zdravnik dr Treo, kt torej men« : gre^ narodno dolžnost. V takih da ne bo vec reflektiral nn slovansko človck kaj doseže? khentelo. ______._* MOKRONOG. V nedeljo dne 7. t m. , „ , f je praznoval tukajšnji Sokol 15«letmco ; £aCCtel£ SOlSK8ga Ida ustanovitve. Telovadba članov kakor na« J (jr^jjaina trgovska šola v LjubljanL raščaja je bilo primerno dobra. Pred« ; ... Terezinkin greh Ogromna množina mrtvih rib Kako škodo Je napravilo polhorgrajska neurje tudi ribarstm. Zadnja številka priobčuje jako zanimivo poročilo o tem, kako je nevihta ki je divjala v noči od petka na soboto, od 8. na 9. avgusta med Polhovim Gradcem in Skofjo Loko, tudi uničila velike množine rib ter napravila v okolici Ljubljane ribarstvu neprecenljivo škodo. Dr. M. v piSe: Že v soboto zjutraj so začeli stanovalci ob Gruberjevem kanalu z grabljami pobirati iz vode poginule ribe. V Mostah so jih imeli v vsaki hiši dovolj. Voda je bila rdečerjavkasto barvana in povsem gosta. Ribam so 9e zablatile škrge, tako Ljubljana, 10. septembra. Terezinka je prišla v Ljubljano. Na glavi je imela lepo rmeno štajersko ruto, si dala za vrat moder trak s svetinjico in vstopila v vrste deklet ter pela ž njimi vred slavo in čast Nedolžnosti. Po sprevodu proti Rakovniku je hodila po Dolenjski cesti gorindol, potem pa ji je naenkrat šinila v giavo čudovita misel. Preje je gledala svoje družice, ko so šle k «ofru» in nametale ogromen denar za cerkev in zadeve, o katerih bodo odločali gospodje. »Zakaj, si je mislila, ne bi še jaz poskusila sreče morda se me pa kdo usmili in mi tudi podan po toliko in toliko dinarčkov!» Po kratkem premisleku se je odločila in stopila za neki vogal. Mimo so prihajale gruče kmetiških deklet in Terezinka je stegovala roko. Jela je pobožno zavija ti oči in prositi za žive in mrtve naj pod-pro revico ubogo. Toda pobožna dekleta se je niso usmilile. Dajati dvem in ve-čim je preveč. Gospodom se že še kaj odrine, a Terezinki... Z eno besedo, Terezinka ni imela sreče. Hotela je poskusiti zadnjič, kajti pogum ji je že upadel, upanje se je skoro že izgubilo, pa vendar, no še enkrat V zavitem štajerskem di-jalektu je poprosila dve dekleti, ki sta šli s sklonjeno glavo mimo, da bi je ne bilo treba opaziti in stegniti roko. Takrat pa, kakor bi se izvila od nekod jara kača, se je nekaj trdo oklenilo proseče Terezinkine roke. Terezinka se je skoro sesedla strahu. Pa ni nič pomagalo. Terezinko je držal za rokav stražnik in devičica pri štiridesetih letih je odšla vsa potrta na stražnico in potem v zapor. Naslednji dan je bila prepeljana pred za-slišujočega uradnika. Terezinka se je postavila pred njega kakor kup nesreče ter pričela milo zdihovatl. Tam pri sestrah v samostanu v Mengšu Je živela že dolgo časa, za pondeljek pa se ji je nudila prilika in prišla je, ker je «devica», poprosit svoje sovrstnice, da ji podare kak »soldek». Saj bi ga lahko, kar po tisoč vsem so pa člani kakor naraščaj pika« j zali v nastopu sokolsko disciplino in od« ločno voljo vežbati do sokolske popol« nosti. V rokah marljivega vodstva jc bo« doči razvoj. Mladina je bila tudi med gledalci precej dobro zastopana in pri« memo tudi preprosto ljudstvo, dočim je trška gospoda • skoro docela manjkala. Če pa hočeš zvedeti neposredno od go« spode vzroke odsotnosti, ti jih bodo nt« šteli na stotine. O enem se celo govori, da ima svoje tehtne razloge spisane na dveh polah in iih s svojo zakonsko po« lovico večer za večerom ponavlja, da je za vsak napad dobro pripravlien. Tako« le prične: Dokler je n'ga zriven, nisem jaz. Jaz sem bil odličen Sokol, ko je Prečko še ležal v zibki Moji otroci ne bodo hodili k sokolski telovadbi, ker je rekla Puharjeva Lenči moji Živki, da je ona bolj bogata itd. Mar niso to tehtni razlogi, katerih pa nekateri nočejo ra,:« umeti in predvsem na mladina — tista namreč, katero elita ob sokolskih prire« ditvah doma zaklepa, da se ne !ii oku« žila. Pa ta mladinski zbor se množi in s ponosom gledamo nanj v prenn&iniu, da je njegova bodočnost. Zato naraščajski prapor naprej. Tebi se pridruži tudi zr.nt-no število starih brezobzirnih borcev, ker jih je stare v matcrielnosti pog czaj-vc se družbe — strah. JURKLO TER PRI LAŠKEM. Naš Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja, da se vrši vpisovanje za II. in III. razred na gremijalai trgovski šoli v petek dne 12. tega meseca od 2. do ure popoldne t. šoli na Ledini (pritličje levo). Ponavljalni izpiti se vrše v ponedeljek dne 15. septembra ia torek dne 16. septembra 1924, vsakokrat popoldne od 2. do 6. ure. Natančen razpored je razviden na deski t šoli na Ledini. Redni šolski pouk M prične v ponedeljek dne 22. septembri 1924. ob 2. uri popoldne. Predsednika Fran Stupica 1. r. Kcščanska šola v Tržiču. Vpisovanj* 12. in 13. t. m. od 8. do 12. Sv. maša 14. t. m. ob 8. uri. Redni poduk 15. t. nk ob 8. uri. — V nedeljo dne 14. t. m. prt redi meščanska šola običajno letno raa-stavo risarskih in drugih izdelkov, ld s4 bili na državni razstavi v Beogradu, i Obisk razstave občinstvu toplo pripora« čamo. Vstop prost. Ravnateljstvo. Srednja kmetijska šola r Maribor« otvori letos svoj I-, II. in III. letnik. Šoj* je triletna; četrto leto je določeno praktično izpopolnitev. Vsi učenci so efo* ternisti in se morajo vzdrževati izven zavoda na lastne stroške. Pogoji za sprejem so: a) starost vsaj 15 in ne nad 19 let, vendar morejo vstopiti tudi 14 letni, ako so telesno dovolj razviti, kar ugotovi šot. ski zdravnik; b) dovršena nižja gimnazija, realka, oziroma popolna (4 razredna) meščanska šola v vsaj dobrim uspehom. ----------. i mescausiia »uia v «graben» je znan kot pravo nemško rne« vendar slab red j7, kakega tujega jej*. __.7—. — L.. «*A /N L- 11 r> f t i rtrotr»1< I — - - — zdo, v katerem se pod okriljem grašča« ka zbirajo ljudje, katerim smrdi vse. kar je jugoslovenskega, diši pa jim seveda naš jugoslovenski kruh. Dasi ravno do« bivajo svojo pokojnino iz Avstri e — torej niso naši državljani, a vendar tu prav oblastno nosijo in odjedaio kruh našim ljudem. Že zdavnaj bi bilo treba tu velike metle, s katero bi jim pokazali Kino 33eal predvaja od četrtka 11. t. m. do vštevši nedelje 14. t. m. najnovejšo filmsko atrakcijo Dunajski pralsr ljubavni roman dunajske deklice v 8 dejanjih. V glavni vlogi Mary Hi! tin. Film jc velezanimiv, vzet izza življenja ljudstva in avstrijskega dvora. ka ne ovira sprejema. Absolventi sam« 3 letnih meščanskih ter dvoletnih kmetij, skih šol morajo polagati ob vstopu sprejemni izpit iz slovenščine (ali srbohrva, ščine), matematike, geometrije, fizike in zemljepisa v obsegu, ki je razviden it posebnega programa (dobi se pri direkciji za 1 Din); c) absolventi 6. razreda gimnazije, oziroma realke lahko izjemoma vstopijo takoj v II. letnik pod pogojem, da polože izpit čez L letnik; c) dobro vedenje; d) državljanstvo SHS.; e) telesno in duševno zdravje. Šolsko leto za II. in III. letnik začne 1. oktobra, za I. letnik (novince) pa izjemoma 15. oktobra t. L Prošnje za sprejem v I. letnik je kolkova-ti s 25 dinarji in poslati najdalje do 1. oktobra direkciji drž. srednje kmetijske šole v Mariboru s sledečimi prilogami: krstni list, domovnica, zadnje šolske spričevalo, izpričevalo o nravnosti Obvestilo o rešitvi prošnje se dostavi po pošti vsakemu prosilcu. ii! Jilra"! Orkestralne društvo Glasbene Matice Stopa s tekočo sezijo v šest» leto svojih javnih koncertnih prireditev ter namerava prirediti tekom sezijo tri vaKke Mnfon;ene koncerte, na katerih se bodo izvajale skladbe sledečih skladateljev: Beethoven (Sinfonija št. 7, op. 92, A-dur), Borodin (Sinfonija v Es-duru), Čajkov-skij (Silita k baletu «Caisse-Noisette», op. 72a), Borodin (Polovski plesi iz opere «Princ Igor»), Grieg (Lirična suita, op. 54) — vse za veliki orkester. Nadalje samo za godala: Dvorfak (Serenada op. 22. E-dnr), Wolf-Ferraii (Serenada Es-dur), Debussy (Danse saoree et pro-faue, za harfo s spremljevalcem orkestra na lok), Pibelius (Rakasta^a-suita), Dvorak (Notturco), Percy Grainser (Tit-bits) itd. Posebno pažnjo namerava posvetiti Orkestralno društvo izvajanju skladb jugoslovenskih skladateljev, od katerih iih bo. ka* .največ .SK^elA ca repertoar. Prvi koncert se bo predvidev-no vršil dne 9. decembra t. L, drugi dne 13. februarja 1025. in tretji dne 5. marca. 1925. pod" vodstvom g. I. M. Škerjanea. Razentega bo Orkestralno društvo tudi sodelovalo pri večjih prireditvah Glasbene Matice. Društveni orkester se bo ojačil za precejšje število dobro izvežba-nih moči in bo tvoril kot doslej važen faktor v našem glasbenem življenju. St. 11597. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani- Četrtek, 11.: »Evgenij Onjegin«. Gostovanje tenorista Jiraneka iz Prage. Borodinova opera v Za- j grehu. V soboto zvečer je imel Zagreb novo glasbeno senzacijo. Operno gledališče je uprizorilo Borodinovo delo --Knez Igorx Naslovno vlogo je pel baritonist Robert Primožič, poleg njega sta nastopili dami Šugheva in Pospišilova, basist Križai ia drucL .Baletne ..vlnika sa od-1 plesali plesalci pod vodstvom plesne družine Froman. Opero je dirigiral kapelnik Krešimir Baranovič. , Tenorist Josip Rijavee r cBigolettu> in . V nedeljo zvečer pa je nastopil v (godba od Beethovena, besedilo od Hofmannsthala), <0on Juan» od Glucka, imel pri tem prizoru fotografa, da bi dobil za večni spomin sliko, ki dokazuje narodno samozavest njegovih ljudi, o katerih on tako rad piše za slepilo naivnih Sloven- j ce-.-. V Rimu bi si slovenskega' škofa pred . italijansko publiko niti pokazati ne upali! j * Tslet v Velesovo. Umetnostno-zgodo- j vinsko društvo priredi v slučaju ugodnega vremena v nedeljo dne 14. t. m. izlet Ljubljana - Kranj - Velesovo - Cerklje -Skaručina - Ljubljana. Odhod ob 6.45 zjutraj izpred Kolizeja na Gosposvetski cesti, kosilo v Velesovem. Vozuina znaša za esebo 40 Din. Prijave (omejeno število) sprejema do petka opoldne tajnik društva v umetnostno-zgodovinskem sc- i :aarju na univerzi. * Nagrade za najboljše vzdrževane cc-ste v Sloveniji. Avtomobilski klub je svo-ječasno razpisal tri uagrade po 2000, toOO in 1000 Din za one državne cestne moj- Bik korvete Rudolf Crnič. * Is vojaške službe. Kapitan 1. razreda l>rago Mikuž je imenovan za majorja. Poročnik Martin Rebelj je iz ekonomske Stroke preveden k pehoti. Upokojeni so: pehotni polkovnik Milan Grebene, orož-jlišM major Emil Dufek, major ekonomike stroke Dragotin Stropnik ter administrativna poročnika Adolf Ogrizek in ivan Sokol. • Upokojitev učiteljstva. V ministrstvu jarosvete je pripravljen predlog o penzi-fjoniranju učiteljev, ki so dovršili službeno dobo, določeno po zakonu za polno penzijo. Po tem predlogu bodo penzijo-turani: 1. oni, ki so sami zaprosili za upo-jfeoftev; 2. vsi, ki so dovršili 65. leto sta-jrosti; 3. oni, ki imajo 35 let učiteljske Službe in službujejo v mestih. !? • Smrtna kosa. V LJubljani je umrl Včeraj v starosti 66 let g. Jakob Terpine, bivši posestnik, gostilničar in prevoznik. Pokojnik je bil izredno simpatičen človek lil ljubezniv družabnik. Bil je v Ljubljani splošno znan pod imenom . Pogreb bo danes ob 5. popoldne iz JTržaške ceste št. 9 na pokopališče k Sv. Križu. — Na Starem trgu št. 17 je pre-ir.rntda dne 9. sept. v visoki starosti 79 gospa Selma Terdina, vdova trgovca, ilaga in dobrotljiva žena. Njene zemske iostanke prepeljejo danes ob pol 4. popoldne na pokopališče k Sv. Krištofu. — Blag jim spomin, žalujočim naše iskreno jsožalie! ko. dvocevko, fiuancar pa v svojo sobo po si :no puško. Ko je Ukušev videl svojega nasprotnika oboroženega, je odložil puško in iztrgal Reberniku njegovo dvocevko. Ko je ni mogel prelomiti na kolenu, je udaril s kopitom ob tla, držeč jo z obema rokama za cev, da se je puška prelomila. Ker pa je bila nabita, se je pri udarcu ob tla sprožila in zadela Uku-ševa v stegno leve noge. Ker je poškodba težka, »o Ukuševa prepeljali v javno bolnico v Maribor. * Neznani grobovi. Na aerodromu v Koven Sadu so delavci pri izkopavanju neke jame naleteli na človeški okostnjak. Pri nadaljevanju dela so odkrili še 15 grebov. Med občinstvom prevladuje mnenje, da so najbrže na onem mestu poko Telefon 730 ICinO Sef ttblf&SlSki dvor Telefon 730 Danes II. t. m. LY& MARA t krasni ljubavni drami Zakon kneginje Dimitrije? V glavnih vlogah Lya Mara, Alfonz Frjiiland, Bernhard G«wke. Režija: Zeleaik PredEtave oh nedeljah ob pol 11., 3., pol &., «. pol 8., iu 9. nri. — Ob delavnikih ob pol 6., pol 8. in 9. uri. Pripovedovali so, da jim je pred nekij dnevi umrl oče, mati pa da je že pred dvema letoma umrla. Ker so po očetovi smrti morali zapustiti stanovanje, so sc podali v Maribor aa olico. Policija jih je delavec Franc Hipfel iz Bele peči, ki je služil preje v bolnici, a je bil radi po* neverbe 24. avgusta odpuščen iz službe. Mož, ki je nekoliko slaboumen, je bil aretiran še ponoči na cesti in je svojo krivdo takoj priznaL Svoj čin je izvršil oddala državni zaščiti dece. po lastni izpovedi zato, ker ga niso ho« j a— Nalezljive bolezni v Mariboru, teli sprejeti nazaj v službo. Pretekli teden sta se pojavila v Maribo* u_ Promenadni koncert muzike Drav« i ru dva slučaja škriatinke. Neozdravljeni pane žrtve revolucije iz leta 1848. Odko- ske divizije v Zvezdi danes od 16.30 do so nadalje ostali trije slučaji griže in er. 18. ure. — Spored: 1.) Blankcnburg: Zdru | slučaj obolenja na tetanu. ženi prapori, marš. — 2.) Flotov: Uver« j a— Nepreviden voznik. Včeraj sc jc ture k operi «Martha». — 3.) Rendla: 1 pripeljal neki R. I. iz Crnuš z motornim ja-o pod novo vlado miru in reda vedno Veseli trenutci (srbske pesmi). — 4.) ; kolesom tako naglo čez Dravski most v lepše razmere. Dne 8. t. m. se je dvakrat Wagner: Parsifal. — 5.) Zaje: Večer na 1 Maribor, da bi skoro povozil dvoje de. streljalo na brzovlak, ki vozi med Zagre- Savi. — 6.) Jakel: Cehoslovak in Jugo. ! klet, nato pa se jo zaletel v izložbeno bom ia Lmbljano, in sicer obakrat pri- sloven. ! okno trgovine Ivana Trpina na Glavnem bližno na "istem mestu dve tretjine od u— Policijske prijave. Od torka na trgu. VozniK se je samo lahko poskodo« postaje Zagreb (Sava) in Stenjevec (pr- sredo so bili prijavljeni policiji sledeči ^ val in precej pokvaril kolo. va postaja" od Zagreba). Prvikrat se je | slučaji: 2 tatvini, 2 prestopka kaljenja |z <£eija streljalo na dopoldanski brzovlak, ki od- j nočnega miru, 8 prestopkov cestnega po pavanje se še nadaljuje. * Streljanje ca brzovlake. V mirotvorni čovječanski republiki Rsdičevi se doga- Ceiji haia iz Ljubljane ob 8.86 in pride v Za-1 Hcijskega reda, 1 prestopek prekop | j^k^^J^S greb ob 11.32. drugič pa na popoldanski, nja policijske ure, 3 poškodba tuje , j iz x oddali brzovlak, Id odhaja iz Zagreba (Sava) ob mne, 1 prestopek ogrožanja telesne var« j ~~ ' B bolnico. nosti. 2 prestopka nedostojnega vedenja so l celjsko javoo bolnico. in 1 lahka telesna poškodba. Aretacij je Prenos obrt^ ^»nc Tasker.klc« bilo sedem: 1 radi nedovoljenega kroš« P«fn ^J*«l ^ - J® ^ njarjenja, 1 radi tajne prostitucije, 1 ra, - doslej svojo obrt za kresijo. se je pre. Tavčarju, Francu Debevcu in Filipu Fa- i turju, cestnini mojstrom okrožne gradbe- j ne sekcije v Kranju, za vzdrževanje cest- j ne proge od Kranja do Ljubelja in Pod-1 korena. Druga nagrada v znesku 1500 di- j m rje v je kot najvišja nagrada posamez- | niku priznana Matiji Kosu za vzdrževanje I Dolenjske ceste od km 0 do 42, tretjo v znesku 1000 Din pa Maksu Rovšku za vzdrževanje Trojanske ceste. Komisija je končno sklenila predlagati Avtomobilskemu klubu, da v bodoče razpiše nagrade za dobro vzdrževane ceste v Sloveniji v večjem številu, da bo mogoče upoštevati več zaslužnih mojstrov. * Likoi na Krvavcu. Osrednji odbor SPD. vabi vse člane in prijatelje SPD. iz Ljubljane, Kranja, Kamnika in Cerkelj ter drugih krajev na slavnostni likof Kriške koče na Krvavcu. Zgradba je v surovem dograjena in pod streho. Glavni odhod likofovcev je v soboto popoldne ob 18.35 s Kamničanom iz Ljubljane. Tot iz Kamnika čez Tunjice na Sidraž, mimo Št. Urške gore pod Jagoščaroi-št. Lenartom na Vižničarja in k sv. Ambrožu. Pri obeh je preskrbljeno za prenočišča na mrvi. Iz Kamnika do tog« cilja 3 ure hoda, slabe hoje. V nedeljo zjutraj poldruge uro čez Jezersko planino k stavbi nove koče. Druga skupina odide v nedeljo zjutraj ob 5.05 po isti poti. Kranjčani čez Cerklje ali čez Dahovee. Jedačo v * Okrajni šolski nadzornik v Kranju ■ • * • , ,,. „ _.,.. ,, _ i nahrbtnik, za pijačo je poskrbi :eno. Gre- te. Vihbald Rus je po cSlovencevems po-! , , . ® ,., „ ' . . . . . lino ob vsakem vremenu! rocilu razrešen svoje službe in je na nje-; go. o mesto postavljen Slomškar R. Peč- * Italijanski žig na Triglavu. Na vrhu jak, učitelj v Tržiču Ni dovolj, da je no-! so Italijani namestili žig z Šali- va vlada čreda in pravice> pri zadnjih I irskim besedilom in knjigo za vpdsova-učiteliskih imenovanjih prezrla celo vr-1 ^ Narodni ponos zahteva da se Jugoslo-Bto izborno Irvalificiranih, službeno sta- v to knjigo ne vpisujejo, kar so ne- tejših naprednih kompetentov v prilog kateri v svoji nezavednosti žal že storili. __, . -r f,,__ti___-__• ___i -:__r ,.. * Rftfnl U>ml5f>*id Imrilinrstpffji rtlfT*i3u 17.56. Projektil pri tem slednjem brzo-vlaku je prebil šipo v jedilnem vozu (vagon restaurant). Dogodek je naravno napravil zelo slab utis na tujce. * Dve strašni najdbi. Na železniški progi med Ajlovcem in Alipašinem mostu pri Sarajevu so našli v nedeljo truplo 23-letne služkinje Rože Tumič brez glave. — V sarajevski bolnici je pred nekaj dnevi izginila 60 letna Ivana Tiršedl. Po daljšem iskanju so našli njeuo truplo v njeni scibi v omari, kjer se je obesila na klin. * Nazarcnec pred vojn. sodiščem. Pred vojnim sodiščem v Beogradu se je vršila te dni obravnava proti vojaku 2arku Ra-daku iz Brdanovcev v Bački, ki je ob priliki svečane zaprisege rekrntov izjavil, da z ozirom na njegovo vero na sme ne priseči in ne nositi orožia. Radak je bil zaradi kršitve subordinacije obsojen na 9 let in 10 mesecev težke ječe, zaradi pripadnosti k nepriznani sekti Nazarencev pa na eno leto zapora. * V potoku Medija je utonil 76 letni starček Ignacij Rajnar v Zagorju. Vsled dolgotrajnega deževja je potok znatno na-rastel. Ko je šel Rajnar po brvi, je voda spodnesla brv in ga potegnila s seboj. Utopljenčevega trupla doslej še niso našli. u— Gonilni jermen »Orjak«! V iz« ložbi tvrdke «Elite» Ljubljana, Prešcr* nova ulica vis a vis Kreditnega zavo« ' .. .. . , . " • " , j. '___, i 3eiil v svojo lastno hišo na Dečkov trii di požiga, 1 radi beračenja, 1 radi po6to= , " J . , . „ panja in 1 radi telesne poškodbe. ^ 6 i* vojašnici ter u^ Tatvine in vlomi. V stanovanje 111 ^^ 8 ^epamknni Marije Lipovž, Gosposka ulica 10 se je i splazil preteklo nedeljo dopoldne, ko je ona odšla po kratkem opravku, neznan tat. Navihanec si je brzo •cizposodib« no« vo moško obleko ter klobuk, nato se pa hitro odstranil, pustivši svoj umazani klobuk v stanovanju. — Posestnik Josip Galovšek iz Lok je kupoval v nedeljo pri stoinici poleg frančiškanske cerkve ra-zne drobnarije. Med kupovanjem jc položil listnico z 900 Din poleg sebe. Ko pa se je ozrl, mu je isto že nekdo izmak* niL Za tatom seveda ni bilo nikakega sledu. — Tehniku V. Zajcu, stanujoče« mu na Dunajski cesti, so zmanjkale iz predala omare razne dragocenosti ter star stokronski zlatnik. Skupne škode tr» pi 4000 Din. u— Izgubljeno. Čevljarski vajenec (in« valief) je izgubil rujav čevelj. Najditelj naj ga blagovoli izroSti gospodu Lovro Breceljniku, čevlj. mojster, Ljubljana, Vidovdanska c. 1. • n— «tPobeda narodne rnislfe. Ta lepi programatični govor Svetozarja Pribiče« , , , . . . . ,. vida, ki je zanimiv za celokupno demo« da za trgovino m obrt jc izstavljen go« . , ., , . „„ -„ .... 5 .., „,,„ .. , kratsko ideoloffno je izšel, kakor smo že mini jermen » vehkan, S00 mm širok, 12 !______i__/•„ I ; izdelki. e— Poroka. Dne 30. avgusta se je po« rofil ▼ Curihn g. H. F r i c k z gdč. Milo G u n š a r iz Gaberij pri Celju. e— K re tanje nalezljivih bolezni mese« ca avgusta v mestu Celju. Škrlatica: ostali od prejšnjega meseca 4, na novo obolel 1, ozdraveli 3, ostala koncem me« seca avgusta ▼ oskrbi 2. Davi ca: nanovo obolela 2, oedravcl« 2. Logar: nanovo obolel 1, ostal koncem meseca v oskrbi 1. Dušljrvi kašelj: obolela 2, ozdravela 2. e— Sokolski praznik v Celju. V nede» Ijo dne 14. t. m. proslavi celjsko Sokol« stvo zmagoslavje tekmovalcev celjskih oddelkov na zagrebškem eokoisfcem zi&> tu. Kakor znano, so priborili vrsta čia« nic in vrsta članov nižjega oddelka naj« lepši častni dariii zagrebškega zleta, se» stra Marica Černejeva iz Celja pa prvem stvo. Darila prinese deputacija zagrebške sokobke župo, ki prispe t nedeljo dne 14. t m. ob pol 15. nri v Celje. Na ko« lodvorn pričakuje deputacijo sokolsko društvo celjsko v kroja z vsemi oddel« ki in s praporom ter odide z godbo na čelu v sprevodu skozi mesto na dvorišče mestne osnovne šole, kjer se vrši telo« "... . , . '. , * vadba. Nastopijo zmagoslavne vrste čla« , , , „»„ , . . , . ' poročali, v posebni brošuri (v cirilici) ter . . r ... ... .. mm debel, ca. 200 kg težak ter 19 m , ^ ^ ^ ^ 3 Din ^ y knji i nic in članov, posamezniki panškeohm« dolg. Istega je izdelala svetovnoznana ^ (Prešernova uUea). i vrste in vojaštvo. Med sporedom domača jermenarna tvrdke Carl Pollak' _ M„t__A. i..__r __; izroči častno danlo zmagovalkam m zma-> d. d. za industrijo usnja in usnjatih iz« a. o. za raaustnjo usn,a m usnjauu «« i , MeS,tna p^^ Ljubljana javlja, , lcem odpos!anw z„grebičkc soko'-delkov v Ljubljani. Jermen je izdc!an | da je predprodaja vstopnic za proslavo ske - - . . I preloma solunske tronte, ki se vrS v m . soboto 13. t. m., vsak dan od 6. do 7. ure AZ Primorja zvečer v areni Narodnega doma. * Smrt matere goriškega odvetnika dr. mlajšim Slomškarjem, je sedaj načela tudi vprašanje okrajnih šol. nadzornikov kljub zatrdilom ministra prosvete dr. Korošca, da se ne bo dotaknil tega vprašanja. Znani izborno kvalificirani šolnik B dolgoletno učiteljsko prakso g. Rus se bo moral umakniti učitelju-Slomškarju z reci ia piši! — 11 službenimi leti. Ta cin si bo treba dobro zapomniti.! Rečni »emljerid mariborskega okrožja. Društvo Učiteljski dom v Jiariboru je pravkar izdalo dva jako lepa in potrebna ročna zemljevida mariborske oblasti: Prvi del Pohorje in Kozjak, drugi del Slovenske gorice, Dravsko in Ptujsko polje. Zemljevida, kl sta tiskana v merilu 1:150.000, sta nadvse dobro uspela in delata čast učitelju g. Slavoju Dimniku, ka- zvanega «Special « usnja«, katero izde« luje tvrdka Pollak že preko 20 let v svo« ji spccialni tovarni za podplate in jer« mena v Kranju. Interesantno na jerme« nu je to, da je bil raztegnjen na hydrau« lični raztegalnici s težo 15.000 kg ter da i damski koncert ni niti enega šiva na njem. Jermen je le ; Miholič. u— Kavarna «tLeon». Vsak večeT svira salonski orkester. 2010 n— Kavarna rCentral*. Vsaki dan Se priporoča Štefan 1969 lepljen z lepilom, ki ga tvrdka Pollak sa« j v -m* • ma izdeluje. Jermen je naročen od to« j r/5ar£Oora varne za dušik d. d. Ruše in bo monti« l a— Češkoslovaško = jugoslovenska Li« ran na elektro » motorju s 750 (PS) kon i« | ga v Mariboru je sklenila prirediti dne skimi silami in 490 turami na minuto, i 28. t. m. skupno s Češkim klubom izlet priklopljen na kompresor z nateznim j k Sv. Urbanu. Na sporedu bodo pevske valjkom (Lenixrolle)! Častno je za našo točke in kratko predavanje. Liga ima v Znižanj s honorarja ia~ nadure. V dobi1 kor tudi Mariborski tiskarni Namenjena prejšnje vlade je minister Pribičevič od- j ^ v P™ n£Šim šolam, sta jako pre-redil, da se honorar za nadure zviša od 20 na 50 dinarjev. Ker ni bilo pokritja, So js omenjena naredba zopet razveljavila in se bo baje upoštevala pri sestavi novega budžeta. * Naknadni razpis za sprejem rednih felnšateljcT na višji pedagoški šoli v Beogradu. K že oddanim 22 mestom na navedeni šoli je oddati še 4 prazna mesta in to za: I. grupo (narodni jezik, narodna književnost, zemljepis in zgodovina) 1 in e sto učitelja; II. grupo (narodni jezik, narodna književnost, francoski ali nem-ski jezik in zgodovina) 1 mesto učiteljice; III. grupo (zoologija, botanika, mineralo- ! gledna ter nista preobložena z imeni. Tiskana sta v osmih barvah s stransko razsvetljavo. Zemljevida bodo pozdravili tudi turisti, kolesarji in popotniki, primerna pa sta tudi za naše urade. * Kai uganjajo t ? Habs-buržani so vedno isti. Sedaj so zopet enkrat v središču lepega okroglega škan-dalčka. V Bazlu v Švici živi še vedno živahni, čeprav še 60 letni bivši nadvojvoda Evgen, nekdanji vrhovni komandant soške fronte. Mož je mnogo občeval z najfinejšimi patricijskimi rodbinami Baz-la. Tu se je spoznal z bogato in distin-gvirano vdovo, in dasi je tudi ona že bolj gija iin geologija, kemija in geografija) 2 | priletn;;, sta se zmenila za zakon. se je že odločil, da se odpove »a rektorat višie pedagoške šole v Beo- j vsem svojim pravicam, ki mu pristoje Sradu. i kot velikemu mojstru nemškega viteSke- * Naša delegacija na kongresu bojev- j |a reda — in se obenem odpove celibatu. Stoikov. V soboto zvečer je odpotovala v j Pozneje je pa opustil ta svoj namen. V pLondon delesraciia jugosloveuskega Udru-1 njegovo bazelsko ljubezen se je namreč Senja bojevnikov in rezervnih častnikov,! vPletIa madžarska grofica Gabrijela Sze-Sestoječa iz 10 članov, pod vodstvom ; cneny ki je tudi imela razmerje z Evge-ipredsednika Milana Radosavljeviča da se j nom- |Jred "ekoj dnevi je prispela v Ba-iudeleži 14. mednarodnega kongresa bo- i zeI ia mcd starimi je prišlo Bevnikov. i rr r r.-.. -Vr so izvršili pri ?:;em kižno prcLt.::VO, dasi niso ime'i i to nobenega povoda. V deželi se torej oglaša doba novii' persekncij. * lmiv.o\\ njc notarja v Idriji. Za no-turja v ! J r i : ju ir.ivn<>van dr. Josip Ciru- iano judcnbarške žrtve, so se tudi Itali-ini oglasili, da bi bilo treba prepeljati frsupnjen nad luksuzom tega cerkvenega dostojanstvenika, ki je nosil bele čevljčke ^ dolgo svileno vlečko. Nikdar se nismo lučili, da bi Kristus hodil po svetu v taki paradi. Gospod italijanski kardinal pa se jje očividno zavedel tudi svoje Narodnem muzej«. r Sw.jol) do tega možakarja, ali p, do Poljskajczopct^bodna m Koščufc tega fantička, ali pa do toea pavlmo. j kova sablja lahko počiva, fanta vojaškega! Saj je nemogoče, da bi Volčok Na podstrešju, ki je bilo precej ob- manjših sobic v eežno, je dal lastnik hiše napraviti več „ c^'r„v katere je potom dajal | Fhisko. ,ičnim slik; retnim poetoin in drugim umetnikom. V tem podstrešju je stanovala pole, moje sobe skrivnostna dvojica. Bila sta t.o dva ruska plesalca. Mož, kateremu se je za časa, boljševtekib nemirov omračil um, ni nikdar odhajal z doma. Njegova družica, ki .je nekdaj delila z njim slavo po ruskih gledaliških odrih, mu je bila edina opora v življenju. Občudovanja vredna požrt la je o povorkah rdečih vojakov, o mitralježah, ki so švigale po Petro-gradu, o odločilnem tre-notku: reši se kdor moreš, in o divjem begu skozi a^TnbkS3 kaba-1 - Sonja! . . . Sonja! . . pojdi eg. •Z noetom in druffim sestradanim Bil je Bons, njen moz, fa je kh- i eal ponoči v nemirnem spanju. V svo-£• j ji blaznosti si je domišljal, da je še vedno slaven plesalec in, da_ nastopa še vedno s svojo ženo v bajnih^ plesih. Napočila je doba počitnic. Na podstrešju smo ostali samo še nesrečna dvojica in jaz. Postal sem nemiren in začelo me je skrbeti Vedno sem poslušal in bil pričanju. UDcuaovanja vn^ p^ pravljen priskočiti m natoa^i klic vovalnost žene! Bila jo vitka in pla^vo- |na pomoč In ra £ .eko noč pričel lasa Njen obraz in oči ki so bile j norec vpiti na vse grlo. Shšaljsem ga, ustvarjene za veselje in smeh, je sen-j kako je udarjal ob tla, ukazoval s hn S ^oboka melanholija. Imenovala pavim glasom, se smejal m jokal <>£ se je Sonia Sadovna. Vzljubil sem. enem. Nisem mogel več vzdržati m polne njene očL Celo ji je obkrožal diiadem, na katerem so že manjkali nekateri okraski V kotu je sedel Boris s prekrižanimi nogami na raztrga ni svileni blazini v obleki iz «Tiso6 m ene noči*. Vse je bilo že obnošena — Ne bojte so. gospod ravnatelj, mi je rekel s" pojočim glasom. Pripravljena bova. za gala-predstavo. Pravkar sva ponovila ... Vse bo dobro, prav dobro. .. , .. — Jako me veseli, sem odgovoril. _ Gre samo še za en plue, ki sem ga sam sestavil, krasen ples, «vol5ok», zaradi katerega sem se razburil. Toda Sonja se ga bo že še naučila . . . Mora ae naučiti kaj ne da? _ Seveda . . . seveda . . .- — Torej, draga, pripravi nam čaj. je ukazal ženi. njeno nežno ime. kakor tudi njo samo ker je tako vdano prenašala svoje trpljenje. Večkrat je prišla zvečer, kadar je hlaznik spal potihoma v mojo sobo in tresoča se po vsem telesu je obujala spomine na one strašne dni, ko je bilo konec njenemu veselemu življenju. Ko je izbruhnila revolucija in so se začuli prvi streli na petrograjskih cestah, sta z možem ravno plesala v Open na nakz) Choninovo skladbo. Priocvedova- sem potrkal na njegova vrata. _ — Vstopite, prosim, je zaklicaL Začuden sem obstal pri vratih. Sveče so razsvetljevale sobo. na stenah je bilo vse polno lepakov in ilustriranih programov, na podstrešnih tramih pa je visela raznovrstna gledališka šara. Izgledalo je kakor v loži igralke. Sonja je bila oblečena v kostum baletne niesalke in njena obleka, pošita z umetnimi cveticami, je bila kaj_ čudno v nasprotju s solzami ki so iih bile •v tvi ^ način vrtenja na nem krilcu. Odstopil je, skočil z gi»& St-tu ki' ga ie Sen^Tz^ be- no kretejo umetnika - pihalca m po- mestu, iu ga , -h v> gena M g rok, blazmast stol 9^10 «volčok« m o katerem tm je enu Vol6oJ.^m. ^epctaj. t^ vedno govoril. . ~ na in io vrrašal, vrteti okoli sebe, proizvajajoč z n«na- sssr som nemirne ^ ________ sanje. V nenavadno opremljenem prostoru za ruske plesalce je ostudna žival s človeško glavo zasledovala Sonjo, ki me je obupno klicala na pomoč. Zbudil sem se in oddahnil. ker so bile samo sanje. Kljub temu pa sem »e oblekel m stopil bos M j rt* — --------^ -r Nato1eT"z hs^bljenim pogledom j na hodnik. Crvdno pri mojih sosedih uSvel v sv«jo slarvno preteklo^ in so bila vrata na stežaj Ttzrvel v svojo ^, a ---- ' sečrni. ki se je razlivala skozi vraU teatralno gestikuliral, dočim sem m IV J^.-, = c^-.o 0 mijT,j boločnosti i na hodnik sem vmei soik.v, ^ -— T5f llTS ^ ^ Son je. Kmalu rvr^\rrviila rn OPf> ZCLTUZ*!*u\ SoilCl mi b2a služba ki°bi omogočila živ-1 ea podvojila m obe združbi ^ s« na prošnja, in Borisa sprejmejo -v za ustavili. vetišče. kjer bo zanj^primerno On jo je d^al korakov nanrej iu pogiedal v sobo, Sonia sta bila sredi sol>e. Ijeno. Nič več ui bilo treba odlaSati. Vedno bolj je mučil ubožico, da bi se naučila njegovega «volčoka». ki se je Dorodil v njegovih zmedenih možzar brez vidnega napora v zraku cez nas Bila *e zares kakor zračna prikazen v sv-ojean kratkem, iz, bele teočioe nabnir se približati. Tedaj pa je mesečina nekoliko jasneje obdala drobno Sonjioa telo in obstal sem na pragu kakol pribit in gledal začudeno tja.. Pleeal-kine noge se niso dotikale tal! Ali je to samo halucinacija? PrestraSen seon pogledal po njenem telesu navzgor .., Krik gTOze se mi je izvil iz prsi. Bila je privezana okoli vratu na gtrop. ,\h eedai sem razumel. Bila je vrv. ki se "je odvijala in vrtela drobno teh v tako hitrih krogih. Hotel semi se vreči na morilca, ki me je So vedno glodal čez rame v svoji prvotni po«, t 1924. 2034 maj 1924. 1911 junij ' 1924. 1984 julij - 1924. 1995 avgust 1924. 2049 Iz teh številk se vidi, da je totalni in« Heks v avgustu znatno skočil kljub po« rasta dinarja, in sicer napram juliju za 2.9 odst., a napram najnižjemu stanju v maju za 7.2 odst. Skupina poljskih pridelkov je skočila ra 68 točk ali 3 odst. Pri tej skupini so se podražila žita: pšenica za 281 točk ali za 13 odst., ječmen za 360 točit aK 12.7 odst., turščica za 193 točk ali za 9 odst.; padla pa je cena krompirju za 30 odst. in senu za 10 odst. Pri skupini živine in živinskih prodttk« tov znaša porast 7.5 odst Skupina sadja in sadnih predelkov je skočila za 12 od« stotkov. Pri tej skupim cene vseh pred« metov rastejo. Skupina gradbenega ma« teriala je padla za 3 odst. Pri kolonijal« ■nem blagu ni znatnejših sprememb. Več« ja je cena kavi, a nižja sladkorju. Sku» pina industrijskih izdelkov pokažejo le iahni porast. Dinar se je ▼ Curflm ▼ argtartn dribd «a tečaju 6.45 — 6.65. Zanimiva je primera porast« cen ■ po« draženjem dolarja, kar pokszuje, da so cene tudi v zlatu rišje nego pred vojno. Cene so višje T vseh skupinah rizm sadja in sadnih predelkor. Vinska letina 1924 . Letos v pomladi so trte lepo nastavi« le in vinogradnik je upal na dobro leti« no. Ali kratki so bih dnevi prijetnega tipanja, kajti pred koncem maja, česar ee tudi najstarejši vinogradniki nc spo» min jajo, je nastopila že perooospora, ta naša najhujša sovražnica, in ves čas po« tem je bilo vreme za to bolezen zelo ugodno. Navzlic dragim delavskim in materialnim cenam so tekmovali vino« gradniki v pobijanju peronospore in po« ■zneje nastopivšega oidiuma. Toda kljub največji previdnosti je le redki vino« ■gradnik bil tako srečen, da se ma je po« Brc čilo, ohraniti trte zdrave. Imamo to« rej gotovo 90 odst od bolezni več aH imanj napadenih trt. So pa posamezni vi« nogradi vmes, celo celi bregi, na pr. oko« ■K Dolnje Lendave, kjer sploh ne bo tr» gatve. Vreme ob času cveta je bilo gkiajuo neugodno, tako da je tudi takrat žk> ve« liko v izgubo. Peronospora je nastopala ▼ najrazEč« nejših stadijih; tako n. pr. je že v cye» tu pokončala veliko nastavkov. Sploh je bilo potem najtežje ohraniti grozdje. Tako so se dogajali primeri, da je celi trs precej nepoškodovan, a je že mehak grozd odpadel zaradi peronospore, ki je napadla petlico. Borba proti oidiumu z žveplom je bila žtudi letos izredno težavna, ker je skoro ■TOak drugi dan deževalo. Delalo se je splošno z galioo in z žve« |>lom. Saj so to najpreskušenejši sred« etri in naši vinogradniki imajo vanju 'največ zaupanja, ker so tudi najbolj na« iTajeni na pravilno njuno rabo. Pripomniti je, da je poleg tega velike "dele naših vinogradov obiskala toča in jkia so nastopale še razne druge manj« Se bolezni, kakor črvi, zelena gniloba m. Kar je končno preostalo, je v početku septembra, ko ta članek pišem, v ljuto« mersko « ormoških vinogradih času pri« Smerno napredovalo. Najdem že večino vrst popolnoma mehkih in tudi pozne vrste so že v precejšnjem delu mehke. Ce bo v septembru in šc prvi teden v oktobru ugodno vreme, potem bomo imeli kvaliteto vsekako izborno, vendar bo množina povprečno daleč zaostala 2a slabo letino leta 1923. N. pr. v gor« Jijesradgonskem vinskem okolišču priča« kujejo povprečno komaj 3 hI na oral. Ker so slovenskim prilično enake raz« mere tudi po ostalih vinogradnih krajih idržave, je postala trgovina z vinom v zadnjih 6 tednih povsod zelo živahna, la najživahnejša v Banatu, kjer se od {vseh vinskih DoVtajianaše države največ producira. Pred kakimi 6 tedni je za« čela postajati tam cena vedno čvrste j« ša in se je do danes podvojila. Temu primerno so se učvrstile cene tudi po ostali državi. V Slovenskih goricah in ormoško « ljutomerskih vinogradih ter Halozah se je dolgo zametovani letnik 1922. popolnoma pokupil Tudi letnik i 1923. se je tudi v zadnjih tednih do ma« | lih količin razpečal, zanemarjen jc ostal j ie letnik 1921. Cene so poskočile v sploš« nem: za 1 do 1 in pol Din pri letniku 1922. ter za 2 do 3 Din pri letniku 1923. j Bližamo se novi tako skromni trgatvi s praznimi kletmi. Cena letošnjega pri« delka spričo baš omenjenega gotovo ne bo majhna, navzlic temu pa skoro v no« benem primeru vinogradnik ne bo prišel do kritja svojih letošnjih izredno viso« kih režij. Izvoza, v CeškosIovaSko pri nss nismo nič opažali. Pač pa so se izvozile pre« cejšnje množine letnikov 1921. in 1923. v Avstrijo; blago pa je moralo imeti za« nesljivo 13 stopinj Malliganda. Vidi sc, da je to naš najnaravnejši trg. Zato tudi pričakujemo od sedanjih trgovinskih po« gajanj z Avstrijo, da se nam ta vinski trg zasigura, oziroma sedanje razmere poboljšajo toliko, da se bodo mogla v Avstriji razpečati tudi naša slabša vina. Trgovinska pogodba se sklepa za večjo dobo let in je treba misliti na leta z ugodnejšo vinsko letino, kakor jo pri« čakujemo letos. — L. P. Trčiia poročila Novosadska blagovna borza (10. t. m.) Pšenica: baška, 3.5 vagona 345— 355. Ječmen: baški, 1 vagonov 345— 350. Turščica: 6 vagonov 285—290. Fižol: beli, baški, 2 vagona 439—440. Moka: baza «0s>, 5 vagonov 560—600; «fi» 460—180. Tendenca neizpremenjena. Zagrebški tedenski sejem (10. t. m.). Dogon precej velik. Tujlih kupcev ni bilo. Cene so v posame-z.r;h vrstah živine popnsitile. Kg žive teže se je trgoval: biki 12—14, junioe I. 13.5—15, B. 12— 13.5, kraive, domače I. 13—14, IL 11.5— 12.5, m. 8—10, bosanske n. 9—11, TIL 7—8, voli, domaS L 15—15.5, EL 12.5— 13.5, m. 10-12, bosanski L 12—13.5, H. 10—11.75, m. 7—9, teleta I. 20-21, IL 17—19, svinje debelo 23—24, mesne 20—21, sremske 24—25, prasci do 1 leta 18.75—28, nad 1 letom 17.5—20 Din. — Konji a komad: težki tovorari 12.000, lahki 7000—8400, kmečki 6800—8000, lahki vozni 3000—6700, težki 7000— 9500, žrebeta do 1 leta 2200— 8000, do 2 let 2800—3800, do 8 let 4000—5000, do 4 let 5000—7000 Din. Konji za klanje 4 4.25 Din kg živo teie. Krna: običajna detelja in hieeraa 125—188, seno L 90— 100, IL 75—80, otava 100—106 Dra n 100 kg. Sarajevski trg (8. t. m.). Jabolka 8 do 6, hruške 3 do 8, grozdje 4 do 10, češplje 6, krompir 2 do 2.50, zelje 2, breskve 8 do 12, čebula 4, riž 9 do 13, ješprenj 8, kava 40 do 60, sladkor: v kockah in grudah 23, v sipi 20 do 21, proso 5, oves 3.50 do 4, moka <0> 6 do 7, pšenični zdrob 8, turščicna moka 4.25, mast 88, med 20, kruh: beli 6.50, črni 5.50 Dfei sa kg; jajca I.50 Din za komad. S hmelj skega tržišča. NPruberg, 9. septembra. Prodanih 900 bel; ca aeleno blago as cene vsdržujejo. gospodarstvu za privredr.ika, trgovca, I za trgovske akademije, sa. komercijalnc j tečaje, za samouke in za privatne potre-1 be. Naroča se po zelo nizki ceni 30 Din, pri »Jugoslovenskem Llovdu«, Zagreb, Ma-.r.ovska ulica 21. = Pogajanja sa dobavo železniškega materijala Jugoslaviji. Is Kalna poročajo: Tvrdka Otto WoIf sporoča glede na vest »Berliner B5rsen-Courier-ja», da. je jugoslovenska vlada sklenila s skupino Otto Wolf pogodbo za izmeno obrabljenih tračnic na progi Beograd-Zagreb, da ta vest 'v tej obliki ne odgovarja resnici. Dejstvo je, da se vrše pogajanja glede dobave večjih množin železniškega materijala. Do končnih ekiepor pa še ni prišlo. = Vest o udeležbi češkoslovaškega kapitala prt Puškami v Kranja, h Prage poročajo: Kakor javlja »Tribuna*, se je češkoslovaška tvornica za orožje r Brnu udeležila s kapitalom pri Puškami v Kranju, ki je dosedaj izdelovala samo manjše lovske puško in drugo manjše orožje. To podjetje bo razširjeno in opremljeno za popravo in napravo vojaških pušk ter bo prvo tako podjetje v Jugoslaviji. = Konferenca vinarskih strokovnjakov se bo na poziv ministra za kmetijstvo in vode vršila 15. in 16. t m. v poslopju državne razredne loterije v Beogradu. Prijavljenih jo že okrog sto udeležencev iz raznih krajev države. Na konferenci so bodo obravnavala vprašanja, ki so 'vzrok vinski krizi. No, za letos, ko bo vinski pridelek neznaten, je prav za. prav vinska kriza rešena. = Podružnica Narodno banke na Sušaku. Narodna banka SIIS v Beogradu jc sklenila, da osnuje svojo podružnico na Sušaku. = Pred majhn.m pridelkom vina v Dalmaciji. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo in vode bo pridelek vina v Dalmaciji letos za 30 do 40 % manjši nego lrjr.sko leto. Tudi kvalitetno bo Mabše. = Popis novčanic zavodov SHS. '■Uredništvo Almanrha kraljevino SHS, j Zagreb, Moravska 30, je izdalo nov po-' pis novčanih zavodov kraljevine SHS. i = Dr. V. Beloševic: Potička ekonomija | (Kratka uputa u sistem). Knjiga je jako č i primerna za temeljni pouk o narodnem 10. septembra: LJUBLJANA. (Prve š'evilke pomenijo! d—'ar, druge blago, odnosno povpraševanje in ponudbo; tretje v oklepajih so zaključki.) Vrednotno tržišče: Vojna škoda 117 do 122, Celjska posojilnica 210 do ; 0, Ljub':~nska kreditna 225 do 0, Merkan- j n n. 118 do 122, Praštediona 918 do 0. Slaven?1:-! 103 do 108, Strojne 0 do 164, Trbovlje 480 do 500, Vevče 123 do 128,' zado1"nice Kranjske deželne banke 0 do 93. — P.lagovno tržišče: škurete, 13 mm, J I., II., franko vag. Kmnj 0 do 800; deske, ! 20 mm, I., IL, III., franko meja 0 do: 690; remeljni, 70-70, I., II., III., franko! vag. naklad, post. Gorenjsko 0 do 625; j letve, 20-40, j, 2, 3 m, franko nakl. post. j Kranj 0 do 500; lira, plohi. 54 mm, od 14 cm širin", media 28 cm, franko meja 0 do 900; hruška, plohi, od 1.50 m napram dolž. od 14 cm Sir. na deb. 26, 30, 40, 60 in 80 mm, media 30 cm. franko ; meja 0 dc 1100; creh, plohi cd 1.50 m dolž. napr. deb. 30. 40, 50, 60, 70 mm, od 14 cm naprej, media 28 cm, franko mr ja 0 do 2100; hrast, okrogel les od 2.50 n dolž. naprej, od 30 cm prem., franko nakl. post. 0 do 400; drva, suha, btffova, 1 m dolž., franko nakl. slov. postaja, 3 vagoni 28 do 29 (28); oglje, Ia. i vilano, franko meja 123 do 0; pšenica: j domača, franko Ljubljana 375 do 0, baška,! franko baška postaja 0 do 365; oves, baški, franko baška postaja 0 do 275; turščica, baška, franko baška postaja 0 do 295; krompir, uzančni. franko gorenjska postaja, 1 vagon 110 do 116.25 (116.25); j laneno seme par. Ljubljana 675 do 0; suhe gobe po kakovosti 46 do 52 do 0; fi- j žol: , franko Ljubljana 570 do • 0, . j Odgovorni urednik Fr. Broiorif. ! Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LjubljanL pOFOČilO • ,,-___.r.___.__i— mal Ljubljana 306 Dad morjem Kraj opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Ljubljana . Ljubljana . Ljubljana . Zaereb . . Beograd . Dunaj . . i'raga . . luomost . 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. n 7579 757 0 758 2 756-9 7589 7558 190 25-6 192 21-0 180 140 vzhod jugo Tzhod j ogo vzhod brez vetra jugo zapad del. oblač. več oblač oblačno del. oblač. jasno K Padavine mm 10-0 V Ljubljani barometer višji temper. višja Vremenska napoved za četrtek. Vreme kmalu zopet nastopilo izpremenljivo hladnejše vreme. sc bo še izboljšalo, vendar p3 bo gtOM >MI1 tWM«l» f n«»M*MM' "a** sa-Dopisovanj«" t« M Jahto »n
  • tt> vlili fTTTTIl" Prodajalka vc*ča manufakture In šiva- j nja, Išče službo; gre tudi v ; -v Suhe gobe, brinjevo oijc pod značko ..PoStena 9539". ln t, j Q i kupuje po najviš-18719 Jlb cenah ter prosi za po-vzorjene ponudbe tvrdka Fr. Dijak se sprejme na Btanovanje In ° , hrano. Nadzorstvo dobro. — : vhodom lz stopnic, v me- stanovltnje ]e v bližini teh. stu za dobo 10—14 dni. , _ t« — išče trgovec za takoj. — Po . l&ISV Li t,,. . -----y- | nudbe pod „600-800 Diu na upravo ..Jutra". 18538 srednje šole" ln realke. — Naslov pove uprava „Jutra' 18785 27!etni invalid Sire. Kranj. Iščem stanovanje išče službo za katero je ino- Pr.JV.nve, žen: » poslovodjo na žagi. rOUlOV® nadzornik na graščini, vodja m vse druge kože divjačine pri delavcih v gozdu, vratar kupuje skozi celo .eto v *sa- ili nočni čuvaj. - Vstopi ki množini D Zdravič, trg. lahko takoj, kjerkoli v Ju- usnja v Ljubljani. Sv. FTo- goslavijl. Naslov pove upr. rtjana ulica 9. "uo f, Jutra". 18704 ---- j z 1, 2 all 3 sobami, event. ! sobo s souporabo kuhinje. — Ponudbe na upravo ..Jutra ' j pod ..Mirna 9526". 18722 Mesečna soba Oskrbnik cz rečje posestvo, z daljšo prakso, srednje star, dobi službo. Ponudbe o spričevali In zahtevami pod ..Oskrb-nlk" na upravo ..Jutra". 18703 Vsako primerno slnžbo sprejme gospod z gimnazijsko maturo, star 28 let. — Event. ponudbe na upravo .Jutra" pod tiJro .Eksistenca". 15496 Dekle staro 17 let, želi službe v kakem hotelu v kuhinji ali pri kaki majhni družini. — Vajena je tudi kuhanja. — Naslov pove uprava ..Jutra" 18773 Gospodična Izurjena špecerijske stroke, z znanjem, slov., nemškega ln i tal. jezika ln pisarniških del. Išče m »sta. — Ponudbe pod ,,Izobražena 9556" na upravo ..Jutra". 18753 Bukova drva kupuje po najvišjih cenah družba Ilirija, Kralja Petra trg 8. I8«63 Tiskarski mali stroj ln črke, kupi Otrin Josip, Rovte-Logatec. 18632 Poljske tračnice kupi Rozman, Ježlca. 18615 Sobarica »e sprejme 15. septembra all 1 oktobra. Prednost Imajo take s daljšimi spričevali ia ki znajo nekoliko šivati. Naslov: Hotel -Triglav" t Sevnici. 18727 Služkinjo pridno ln pošteno sprejmem v malo gospodinjstvo (eno ; ca LJubljano In eno za na ! Hrvatsko). Naslov pove upr. ,, Jutra". 18761 Odvetniški konci trfjent t sodno all vsaj enoletno od-letnlško prakso, se »prejme r službo. Pogoji po dugo-toru. Nastop čimpreje. — Dr Anton SvlgelJ, odvetnik t Ljubljani. 18750 Korespondentinjo sa perfektno če5ko ln brv. korespondenco, išče »a takoj denarni zavod. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod mačko ..Psrfektna 9569". 18778 Sobaric« Ženska srednjih let, želi mesta sobarice, najraje v hotelu v Ljubljani; vešča je tudi šivanja. Ponudbe pod šifro ..Sobarica 9552" u upravo ..Jutra". 18751 Samostojna gospodinja ki j« »nožni kuhati za 100 ljudi, gre tudi v gostilno, kjer bi opravljala delo kuharice tn natakarice, event. prevzame tudi gostilno na račun t LJubljani ali v bližini. — Ponudbe pod ..Zelo varčna »652" na npr. Jutra. 16T62 Dijak nižjih razredov, se »prejme Nadzorstvo ln Instruki-lja. — Naslov oove uprava „Jutra" 18768 Dva dijaka vlšješolca, se sprejmeta na hrano In stanovanje. Naslov i 18774 Ljubljani prodaja z razgledom na Aleksandrovo--------v,,.,.« in Beethonovo ulico, se odda j v upravi ..Jutra s 15. septembrom solidnemu gospodu all 2 dijakoma. — Naslov pove uprava ..Jutra 18720 slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celili vagoni po originalnih, orath premogovnikov ia domačo uporabo kakor tudi za. Industrijska podjetja ln raipodaTa na dabelo inozemski premog in koks vsake vrste ln vsakega izvora t» priporoča pooctao prvo- vrstni češkoslovaški ln angleški kofca «a livarno in domačo uporabo, kovači! premog, 6rni premog in briket. PEsanai zmia za mmi b. i, i iji&ip nauAiifitn mti Un. 16/H. Prazno sobo išče zakonski par, ki da nagrado ajl plača najemnino za več mesecev. — Ponudbe pod „Brez otrok 9547" na upravo ..Jutra". 18735 Dva dijaka z lastno sobno opravo, iščeta stanovanje in hrano. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Doberdob". 18742 Kdor položi kavcijo podjetju 15.000—20.000 Din. dobi službo v trgovini • Din 1750 mesečno. Naalov pove uprava ..Jutra". 18669 15 000 Din posojila iščem proti 40 odstotnim obrestlm, plačljive vsakega pol leta naprej. Vknjižba na prvo mesto. Cenjene pou'.'d-, be na upravo ,;Jutra" pod [..Sreča št. 42". 1?>"2 kupuj« ; M. Geršak&Komp. Ljubljana, Kongrerol trg 10. Kupim trame en. «/8, t/9 o4 *-J3l?> caoa franko Poatojna. Krajce bre» lubja, »mrekove od »emic, cena franko postaja. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod „Traml". 18739 Mesto postrežnice lie« polt ono In maacoljtvo dekle. Sprejme tudi Umu podobna dela 1« gre na dom lahko dopoldne all popoldne. Vajena je tudi v kuhinji. — Naslov pove uprav« „Jutra" pod „Fo«trežnlc* »562" 18771 Prodajalka po Išče za trgovino stekla ln porcelana. Pismene ponudbe z referencami Je poslati na tvrdko Avgust Agnola, Ljubljana. 18759 (iščejo) Boljše službe Išče pridna ln poštena služkinja, najraje Izven LJubljane. Naslov pove uprava „Jutra". 18685 Primernega mesta 1Sče absolvent dri. dvorazr. trgovske šole. Naslov pove uprava „Jutra". 18623 Športni otroški voziček »« kupi. Ponudbe na opravo „Jntra." pod „Voi»ček 9551" 18755 Namiznih jabolk prodam 2 vagona, lepih ln obranih. — Dobava koncem tega me»«a. — Jo«. Puncer, 18630 Prazna soba v »redinl mesta, parketira-na ln z elektr. razsvetljavo, se odda s 1. oktobrom onemu. ki plača najemnino za delj časa naprej all proti posojilu. Ponudbe pod šifro .Prazna »oba 4/1" na upr Jutra". 18744 Srno 2 ln pol meseca staro, močno razvito In Cisto udoma-! čeno. prodam. — Ogleda se lahko pri Josipu KroSeij, NamerSelj, pošta Studencc-Ig 18057 Na anonimne ponudbe pod šifro ..Enakopravnost" se ne oziram. — | Prosim . . .! I®721 Lovsko psico lin psa braka (oba čistokrvna. kratkodlaka), sedaj ! za učiti, prodam. Psica 1 ! leto stara. 250 Din; P'* 9 ! meseccv, 350 Din. Naslov v ! upravi ..Jutra". 18777 Prazno sobo s posebnim vbodom, t sredini mesta, išče gospa, ki Je ve« dan odsotna. — Ponudbe pod ..Sredina »628" na upr. Vjutra". 18711 .mmm Perje kokoE)«, «o«Je in goajl t>"h Ur račje, oddaja v »ako nmo-ftlno po smernih cenah tvrdka B. v aj d a. Oakovec. 1883 Werthelm blagajne priporoča ^Ljubljanska ko-mercijalna druiDa", Ljubljana, Bleiwal»oTa cesta M. 18. 10«3 Heprtmumm Pri prodaji posestva dosetete priznano najboljil uspeh, 8« »e posluilU posredovanja Healltetna pisarne «Posest», d. z o. z. T Ljubljani, Br. Petra c. 24, pri kateri «e stalno oglašajo kupci. L 1887 Stanovanje 1 v etike »obe, kuhinje In drvarnice v mestu, »e odda proti majhni najemnini tistemu, ki plača »a tri mesec« naprej ln da malo posojilo proti obrestlm. Naslov pove uprava _Jutra". 18.00 Lepo opremljena goba ■ posebnim -vhodom. ▼ »redim mesta, »e odda * zajtrkom 2 gospodičnama. — Naslov por« »prava ..Jutra^ Soba in kuhinja T Rotal dolini, »e zameBJa; greni tudi kot hišnica. — Naslov pov« uprava ,.Jutra' 18791 4000 kron naj plača, kdor teli moSke obleke za 4krat preobleči. — Naslov pove uprava „J uira" 18675 Prodajalka srednje starosti. Išče službe v trgovini z mešanim blagom na deželi all v mestu. Naslov pove uprava „ J utra' 18621 Večje število gkatljic li lepenk«, raznih velikosti, proda R- Lurkmann, Abac-ljeva cesta 1. 18646 Močno zidano hišo x gospodarskim poslopjem, dvoriščem ln vrtom ob cesti, proda po ugodni ceni Jos. Oodler, Dolenja Ta«, pošta Videm pri Krškem. 18609 Trgovsko hišo i dvoriščem ln vrtom. 25 minut od glavne poŠte, izven Ljubljane, poceni prodam. — Ponudbe na upravo ..Jutra" v Mariboru pod „Selltev". 18788 Mlada samotarka želi dopisovati z resnim ln- tellgentom. Dopise pod šllro ..Duševni Šport" na upravo ^Jutra". 18754 Sest gospodov od 24—32 let, tičejo znanja z gospodičnami od 17 do 30 let vdove niso izključene, pretnoženžje je postranska stvar. — Dopise ua upravo ..Jutra" pod Mfro -.Sigurnost 9566". 18781 Seznaniti se želi inteligentna ln simpatična gospodična na deželi z večjo vsoto premoženja, v»led po-amnjkanja znanja z boljšim, dobrosrčnim gospodom v starosti 20—30 let. Zenltev ni Izključena. Le resne ponudbe s sUko Je poslati na upravo . Jutra" pod „2enltev". — Tajnost častna zadeva. 1856» Kot učenko sprejme tvrdka Lud. Dolenc, galanterija. 8v. Petra cesta St. 8 — deklico dobrih staršev. Istotam se proda registrirna blagajna, vzorčni kovfceg za manufakturo, dvoje »votlljk na plin za pred trgovino ter en '.aster. 18711 Drva in i kupujem in sicer stiha bukova drva, 1 m dolga, in hra-! stovino od 30 cm debe-1 line navzgor. Cenjene ponudbe z navedbo cen, dobavnega roka in plačilnih pogojev sprejem* oglasni zavod V o r s i č a naslednik, Maribor.i Te,■»no relfka M>«» (kit), Pr■»▼»: lasna dela kakor ta« « barvanje »ivih 1m ■ «L*Orea. Hene», tudi t modnih barval M. Podkrajiek frizer ra dam« in foepod» 3r. Petra ee«ta 32. Četrti abonent za parterno loto. »e Išče. Naslov pove uprava ..Jutra ' pod Šifro ..Abonoot 9662' . Soba s posebhn vhodom ln hrano, se Išče s 15. septembrom. Po motnosti kla-Tlr. — Ponudbe na upravo Jutra" pod »Uro „Snaina soba 9606". 18782 Znanja želi gospod čedne zunanjosti. 30 let star, Izobražen, zelo trei-nega značaja, dobrosrčen ln soUden z dobro bodočnostjo, z gospodično all vdovo. — Rosne ponudbe s sliko pod ..Srečen zakon" na upravo , .J utra" 18787 I a frapistovsftt 47 50/a in la tilzitsfii sir, dalje polnomastno sirovo maslo razpošilja po zmernih oenah mlekarna KARLO LAZNICKY Dežanovac. Ounaiska c. 88. nadsir. t biči lekarn« PiccoUi, naznanja cenj. damam, da j« otvoril* la« ni modni balon klobukov. - Obemm »e priporoča za n»klonjeno.t. imam krae^ najnovejS« modele kakor tudi vse vrste drugih klobukov. Sprejmem rt« popravil* in prokrojeranje klobuterine (fiice) Potftreiba to 18655 Naslovi dijaž. stanovanj za dijake In dijakinje, t dobijo pri ge. Likar, Poljanska cesta 87, Tlla Berg-man. 18034 Mlajšo dijakinjo iz boljše hlSe, se sprejme v celo oskrbo. — Naslov pove uprava ..Jutra". 18699 Dvema dijakoma all dijakinjama z lastno sobno opremo, se odda prazna soba z električno raz-i svetljavo ln dobro hrano. — j Naslov nove uprava ..-^tra Zadružna hranilnica registrovana posojilna in gospodarska zadruga z o. z. v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 19 sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Daje posojila proti vknjižbi, poroštvu in zastavitvi. '«JCTHU» sr. 214 Peridlcus H^s^s^g^s^s^s^s^s^Es^sfp« w o-»ta zdaj pa nama crozile. -Mi res nimate srca, niti pameti?, tadi piSi mu nikar — nihče naj ne izve, da sem bil lu!> — Saj vendar sami vidite, kako garava, kako hraniva, da vam i ' Hsto pozabil na nas!> — Strmeč je giedala knjižico ii> ni ir. Hj «Zadnjih še nista plačala ... A zdaj potrebujem vso vsoto... razumeti. — Roman po usfnfft, pisanih in tiskanih plrlh s^ses«« 4. Mneeniki. Svetlin se je mogel odtrgati od dela šele koncem prihodnjega ledna. Naročil je doma. da se tekom treh ur vrne in se odpravil kmalu po zjutranji maši v Martinje sedlo. Samo četrt ure je korakal med njivami in tratami, vprašal J)o gruntu Zavrtnikovega Tineta in že je stal pred vrsto lip, ki so kakor venec obkrožale veliko hišo in gospodarska poslopja. {Takoj za hišo je bila skalovita brežina in na njej mlad smrekov gozd. „ . Hišna vrata so bila odprta. V kotu velike obokane veze 3e yisel križ, ovit z vencem rož, na steni je zagledal ogromno oljnato Sliko, ki je predstavljala — na istem platnu — glavne prizore 5z življenja egiptovskega Jožefa. Na levem robu je otroški Jožef ge pasel očetove ovce, — nato so ga prodajali bratje v sužnost, — jpotem ga je zapeljevala Putifarka, — nato prosijo bratje Jožefa, egiptovskega kralja, žita in jokajo za brata Benjamina, — potem Sprejema Jožef pred prestolom svojega očete Jakoba in končno jjožef umira ra postelji, star stodeset let Svetlin je ogledoval živo barvno sliko in hkratu nehote [poslušal dvoje razburjenih glasov, ki sta prihajala iz sobe na desni: dekliški glas je zvenel ogorčeno in roteče, moški rezko in neizprosno. «Nikoli, nikoli se to ne zgodi, dokler le jaz živim!> je kričalo idekle. v marajo, da se ga vsak duhoven ogiblje ... Celo sram nas je bile «Revež! Nesrečnež! Mi smo slišali, da se je hudo pregrešil <Še je Bog v nebesih in pravica na svetu! Kar teko ne pojde... Povedala sem vam — dovolj je besedi. Kar spravite se odtod: tamle so vrata !> Vrata so se bliskoma odprla in pojavilo se je visoko, vitko dekle, ki je z iztegnjeno roko kazalo v vežo. Iz hiše je stopil majhen debeluh; kakor gad ie pihal: ' — Ko pa je zagledal duhovnika, se je zgrbil in zacmevkal: je odgovoril Svetlin, ne da bi se ozrl po oderuhu. «Sem. Kaj želite, gospod? — Oče so na njivi... mar jih naj pokličem ?> Svetlin je sedel za mizo in segel v prsni žep. «Tole ti pošilja." je dejal in položil pred njo hranilni čno knjižico. To je tvoje. Naroča ti: plačaj dolgove, reši grunt in se čimprej omoži! — Ne pravi nikomur, odkod si dobila denar — takega strica. O Bog, o Bog, on pa je stradal za nas!> Nekaj minut nato je korakal na kolodvor in se vrnil domov... Komaj štirinajst dni potem je nekdo prinesel v prelovske župnišče novico, da je podgorski župnik umrl. Micika je šla v prvo nadstropje povedat Svetlinu, da se vrš pogreb že naslednje dopoldne. je dejala. <0, gospod, teko se bojim!> je zaihtela Micika. sem se narodil...» je dejal. In sedeč za mizo, na kateri je pravkar čital, je mahoma vstal, jo prijel za roko in rekel skora, osorno: Naša srčnoljnbljena, dobra mati. oziroma tašča, stara mati in teta, gospa P 5*3 I B U : i IJI lili vdova trgovca je dne 9. septembra 1.1. po kratki bolezni y 79. leta svoje starosti mirno preminula. Pogreb bo v četrtek dne 11. t. m. ob V.4. uri popoldne is hiše žalosti. Stari trg žt. 17, aa pokopališče k Sv. Krištofu. V Ljubljani, dne 9. septembra 1924. Klara Janesch, Grete Terdina, Ludvik Terdina, otroci. — Dr. Slans Janesch, Franc Terdina, zeta. — Gina Terdina, snaha. — Vsi vjittki in vnuk:nie. 4770/» Mestni pogrebni zavod v Ljabljan znamke ,,Pucii" T. VIII. šestsedežen, Boscheva električna razsvetljava na električni pogon (Anlasser), ugodno naprodaj. oziroma se zamenja proti vsakovrstemu blagu kakor: les, deželni pridelki, usnje, manufakturno blago, zlatnina, srebrnina itd. Za prvovrstnost avtomobila jamčim eno leto. Istotam se proda po jako nizki ceni in ugodnimi pogoji še nedograjeno tvorniško poslopje, pripravno za vsako večjo tovarno ali kaj sličnega. Ponudbe ali eventualna pojasnila na „AP0LL0", Ljubljana, Stari trg št. 19-11. 4772» damskih, moških in otroških čevljev trpeiniii im sijajnih v isTriitri, po breskoakp.reninlh ecnab nudi le Kosta Vukašinovič Ljubljana Maribor Pri sobah ia kcpelih 25»/, tniian« cene, ul drisnno nnuiBifttTO 60 •/, popart. Voj»4k» godba, kino, igT»r lištt>, čitalnica, krasni iiproti odi po nasadih :n gozdovih. Zimska tesonaod 10. oktobra do 30. apriJa Potrti od globoke žalosti naznanjamo rsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužuo vest, da je naš prisrčnoljubljeni brat, oziroma svak in stric, gospod hišni posestnik, gostilničar in prevodnik po dolgi, mučni bolezni dne 10. septembra 1.1., previden s tolažili sv. vere v 66. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika bo ('ne 11. septembra t. 1. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Tržaška cesta št. 9, na pokopališče k Sv. Križu. Vsem, ki so pokojnika poznali, ga priporočamo v blag spomin in molitev. Sv. maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi trnovski dne 12. septembra 1.1. ob 8. uri zjutraj. V Ljubljani, dne 10. septembra 1924. Avgust Terpinc, brat. — Frania Vidmar, roj. Tarpinc, sestra. — Vsi ostali sorodniki. MEIML-KAVA Hipotekama banka Sini nilRlO (prej Kranjska deželna banka) se priporoča za vse i baoo stroko spadajoče posle. 3 Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti naj-l ugodnejšemu obrestovanju. Daje vsakovrstne kredite in predujme. a BTTTTTTrTTTT X A fen j aiiun ZA ZELSZG o (Leitspuide, Drehbank) motocikel s priklopnim vozom, : s prestavami, se ceno proda. : ^AFAR, Ljubljana, Rimska 11. w 731» Odbor za zgradbo mostu y Sv. Marjeti odda tesarska Ma pri mostu čez Savinjo v Sv. Marjeti pri Rimskih toplicah. Pojasnila daje predsednik od-J|'bora gospod vižji nadzornik v p. Fran Kokali v Sv. Marjeti pri Rim- M) * skih toplicah. 4607/a PODRUŽNICE: Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradee Slovenska Bistrica & m m m^juf n ij3^ i I SKA. OBSTA št, 4 (¥ lastni stavbi) m REZERVE Bin 1£S3©0.©OO Izvršuje vse bančne posle naitočneie in najknlantneje. Brzojavi: Trgovsk Telefoni: 139, 146, 453 a* «53 IA m Lnlii.- | EKSPOZITURE: _ Konjice Meža-Dravograd RP ___JU || I — ■