vzgoje Področja 32 Vzgoja, junij 2019, letnik XXI/2, številka 82 Slika Polone Kunaver Ličen Pogled na breze uteleša medčloveško harmonijo v skupni zazrtosti v lepoto, ki jo simbolizirajo bujne rože v vazi, podobi pa daje temeljni ton skozi naslikano okno razvidna narava, ki se izteka v poetičen brezov gaj. Odrešilna zamaknjenost v lepoto Polona Kunaver Ličen: Pogled na breze, 2010 Slika je navzven zelo preprosta in vseskozi lična, kot bi bila naslikana s hoteno, a pri- srčno naivnostjo; a hkrati je tudi pretanjena in skrivnostna. Sama po sebi bi bila s svojo nazornostjo prav lahko ilustracija neznano kje opisanega prizora, vendar je v resnici osebna motivna in kompozicijska interpre- tacija Chagallove slike iz leta 1915 s pogle- dom iz dače. V primerjavi z njo se izkazuje predvsem kot izraz umetničine težnje po upodobitvi čustvene ubranosti in zbrane pozornosti, ki se prepušča lepoti varnega dóma in njegove narave. V stiliziranem profilu izrisana podobna si obraza na njeni sliki, drugače kot pri vzor- niku, očitno označujeta mater in hčerko. Na mizi razpostavljeni Chagallovi predmeti, porcelanast čajnik s skodelico ter krožnik s sadjem, zaznamujejo ubrani čas po zajtrku, ko sta se široko strmeča pogleda najbližjih si bitij zazrla proti vazi s cvetjem kot očarlji- vi podobi barvite živosti in lepote, ki njuno radoživo srce očitno napolnjuje s srečo, ki Milček Komelj, dr. znanosti in pesnik, je do upokojitve leta 2011 predaval na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Deset let je bil predsednik Slovenske matice. Je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu in častni občan Novega mesta. Njegova bibliografija obsega nad 1500 objav, od tega več kot 30 knjig in vrsto katalogov. navdihuje slikarko. Na bolj melanholični Chagallovi podobi pa ravno vaza ostaja prazna. Pisan šopek igrivo stiliziranih cvetlic, po- vezanih v živahen ornament barv in oblik, bi lahko pri slikarki učinkovito dominiral tudi kot docela samostojno tihožitje. Prav ta na videz sicer konvencionalni motiv pa ji je omogočil toliko več možnosti, da sta skozenj zažarela njena notranja podoba in radoživ odnos do stvarstva, tako slikarki- no razigrano čustvo kot likovna domišljija. Tako kot živahen preplet cvetja je na sliki ornamentalno obarvana tudi sama vaza, zlato obarvana s krogi in pravokotniki. Enakomerno ornamentiran je na krožniku še okrogel hlebček poleg sadežev, s podob- nimi elementi je kot z dragimi kamni posu- ta materina pričeska, medtem ko kite takih elementov spremljajo zlate pramene hčer- kinih počesanih las. Vzorci draperije pod materinim vratom so nanizani kot ogrlica, okroglasti harlekinski ovratnik nad hčerki- no progasto obleko pa s svojo belino odzva- nja belini porcelana in brezovih dreves. Oba obraza sta videti s svojo arhaično stili- zacijo izrazito shematska, kot bi bila s skle- njeno linijo zajeta skozi pogled ustvarjalne- ga otroka. Njune poudarjeno izrisane oči izvirajo iz starodavne orientalske umetno- sti, izvirna dekoracija pa učinkuje kot spo- min na nekdanjo secesijo, ki po obuditvi v iztekajočih se desetletjih preteklega stoletja na novo izzveneva in se sproščeno preraja tudi v sodobnem likovnem snovanju. Z bolj pridušenimi vzorci sta poživljena tudi se- gmenta stene, sinji in rožnato obarvan, ce- lota pa je spričo kombinirane tehnike (akril in dekopaž) ponekod vzorčasto razčlenjena oziroma rahlo nagrbančeno oživljena tudi po siceršnji površini slike. Osrednji del podobe zavzema oglata kon- strukcija okna, skozi katero se gledalcu odpira očarljiv pogled na breze. Razgled na prostran travnik, tu pa tam ritmično pose- jan z ornamentalno ubranimi, motivno ne do kraja razvidnimi liki ter zamejen s pa- som enakomerno razraščenega grmičevja in brezami nad njim, je pretopljen v zaslon zelenila, ki prav tako kot cvetje na mizi, a bolj blago zadržano, naznanja cvetočo ali v poletje razraščajočo se pomlad. Brezova de- bla rastejo kvišku kot bela vilinska drevesna bitja, okrašena s črnikastimi progami lubja, njihovo belino pa pod njimi napovedujejo enakomerno razporejeni vzorci belo plam- tečih cvetov. Breze, ki imajo v zgodovini likovne ustvar- jalnosti po svetu različne pomene, so že same po sebi podobe krhkosti, nežnosti in lepote. Na Chagallovi upodobitvi z ve- čjim realizmom izhajajo iz spomina na rusko naravo in umetnost, v slovenskem umetnostnem izročilu pa koreninijo v findesièclovski umetnosti številnih pesni- kov in slikarjev naše moderne, še posebno Harmoničen medčloveški odnos v domačem okolju je najbrž najbolj naraven temelj za vsakršne poznejše ljubeznive medčloveške odnose v vrtcu ali šoli, kjer v naravo in lepoto zagledani otroci izžarevajo nekonfliktna in miroljubna čustva, ki usmerjajo njihova dejanja. Vse človeško na sliki je praznično nedeljsko, človeška harmonija z naravo na njej je videti organski del družinskega interierja in s tem se usklajajo tako likovni prijemi kot motivika in čustvena vsebina umetnine. vzgoje Področja Vzgoja, junij 2019, letnik XXI/2, številka 82 33 Jakopiča, kjer so lahko znanilke tako oson- čene pomladi kot jesenske melanholije. Na sliko Polone Kunaver Ličen so prek Cha- gallovega pogleda prirasle iz njene lirične zazrtosti v krhkost prerajajoče se narave, a že same po sebi nosijo v sebi tudi spomin na kulturno izročilo in z belimi barvami ter linijsko enakomernostjo dominirajo tudi z negibnim plesnim ritmom. Pri tem pa so kontrastno potopljene v enakomerno zele- nino, ki daje barviti podobi ob vseh belih prebliskih nosilni razpoloženjski značaj. Svetli prizor v svoji vedrini ni jarko oson- čen, ampak je prepojen z blagim razpolo- ženjem, z vlažno svežino in ubranostjo, ka- kršno oznanja optimizem brstečega zelenja ali svetlo pričakujočega otroškega obraza. Prav zelena umirjenost, v kateri je morda zaznati tudi že napoved ali kanec poznejše melanholije, pa je obarvala tudi prostranost materinega obraza. Pri tem seveda ne gre za impresionističen odsev okoliške barve (kakršen se je, presijan s soncem, prelil na rdeče obsijan obraz Sternenove deklice pod rdečim parazolom), ampak se zelenilo in- karnata prej nanaša na simbolično duhov- no obarvanost kot izrecno nosilko notra- njega občutenja. Hkrati pa se chagallovska zelenina materinega obličja likovno usklaja z nosilnimi toni slike, medtem ko ostaja deklica ob materi, tako kot vaza pred njo, sončno svetla. Vse na nežni podobi je ritmično ubrano, ja- sno izrisano v nosilnih oblikah ter zgoščeno v vzorce in ornamente, posebej stopnjeva- ne v likovnem bogastvu cvetličnega šopka. Taka harmonija domačnega ambienta v soju lepote, ki jo neposredno ali prek ume- tnin odkrivamo tudi v običajni vsakdanjo- sti, pa je najlepši obet za harmonično življe- nje, ki temelji na ljubečem odnosu do ljudi in narave, saj je harmoničen medčloveški odnos v domačem okolju najbrž najbolj naraven temelj za vsakršne poznejše ljube- znive medčloveške odnose v vrtcu ali šoli, kjer v naravo in lepoto zagledani otroci iz- žarevajo nekonfliktna in miroljubna čustva, ki usmerjajo njihova dejanja. Prav táko življenjsko harmonijo je očitno prinesla od doma tudi slikarka, ki širi lju- bezen do življenja s prisrčnim veseljem svojega ustvarjalnega srca. O tem nas enako kot vedrejša interpretacija Chagallove slike prepričujejo tudi njene druge stvaritve, v številnih podobah pa se njen izrazit smisel za dekorativnost in ornamentiko razcvete tudi v izrazitejšo fantastiko. Njen osebno prirejeni pogled na zamaknje- nost naslikanih obličij in na breze v naravi je v bistvu poetično idiličen. A tudi taka slika je več kot samo prikaz ustavljenega in pražnje ubranega življenjskega stanja ali trenutka, ker je na novo napolnjena z ozna- njanjem življenjske sreče in hrepenenja, če že ne tudi s slutnjo minevanja, kakršna se je morda že z zelenjem pomladi naselila na materinem zelenkastem obličju, ki se uso- dno preliva v barvo vselej spreminjajoče se narave. Vse človeško na sliki je praznično nedelj- sko, človeška harmonija z naravo na njej je videti organski del družinskega inte- rierja in s tem se usklajajo tako likovni prijemi kot motivika in čustvena vsebina umetnine. Táko učinkovitost pa podoba znotraj svoje shematičnosti dosega šele s celotnim izpovednim izrazom, temelječim na likovnih značilnostih in finesah. Sinje uokvirjeno okno na sliki se poševno dviga tik nad diagonalno postavljeno ploskvijo družinske mize. Z nakazano perspektivo razblinja morebitno monotonijo slike in v njeno spokojnost vnaša tudi pridih dina- mike, medtem ko ostaja podoba v duhu modernistične umetnosti, ki je realnost prizorov spremenila v izraz umetnikovega osebnega pogleda ali doživetja, v osnovnem slikarskem prijemu docela ploskovna. A je s hote nedoslednimi perspektivičnimi na- glasi in rahlo nakazano modelacijo v njej moč zaslutiti tudi prostorskost in otipljivo telesnost, na katero obzirno kažejo že nežne sence pod zaobljenim sadjem na krožni- ku ali globinska usmerjenost skodelice na mizi. Vsa taka likovna invencija, sicer oprta na Chagallovo izhodišče, pa sliko Polone Kunaver Ličen gotovo na novo prešinja s prvinskim začudenjem in z dobrohotnim, vedro ponotranjenim osebnim pogledom, ki nam potrjuje vero v življenjski smisel s pristnim zaupanjem v odrešilnost sleherne lepote, tako v dosedanji umetnosti kot v cvetoči naravi.