Ameriška
/lrll/ttcme/*in—MOK/IIS
AM6RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGC ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 17, 1962
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€R
STEV. LX

VOL. LX
Sirski vojaiki režim se bliža bivši vladi
Konservativni vojaški krogi skušajo utrditi oblast v sodelovanju s konservativnimi političnimi skupinami.
DAMASK, Sir. — Vse kaže, da so bili vojaški krogi kolikor toliko složni samo v tem, da so lani podrli civilno vlado in razgnali parlament, ker sta se jim &dela preveč reakcijonarna. Ko so prevzeli oblast) so se razpoko med njimi takoj pokazale. Mlajši zarotniki med oficirji niso samo želeli, da Sirija zadrži vse Naserjeve socijalne reforme, ampak da se tudi nagne na-Zaj na Egipt, starejši so bili za obnovo sooijalnih reform^ ob-onem pa proti vezavi z Egiptom. Tako je prišlo do letošnjega uPora, kjer so mlajši oficirji Zgubili bitko, dočim so starejši mislili, da je boljše, da z njimi oklenejo sporazum in da jih ne Pritisnejo popolnoma ob steno.
Med tem se je pokazalo, da majo ideje mlajših oficirjev v Siriji več pristašev, kot so prstno mislili. Starejšim oficir-]2m ni torej kazalo drugega kot, da iščejo stike z bivšim civilnim režimom. V tej smeri so prišli naenkrat tako daleč, da so. sklenili kompromis z bivšim predsednikom republike dr. El-Kod-l;,ijem in ga postavili nazaj na oblast.
Dr. El-Kodsi je zahteval, da morajo priznati tudi prejšnp' iz-voljeni parlament. Vojaki so menda pristali tudi na to, toda dobili so pristanek od vsen 172 Poslancev, da se ti prostovoljno odpovedujejo svojim mandatom. ^ bi pomenilo svobodno pot za novi volitve. Predsednik dr. El-Kodsj in generali se sedaj poga-JaJo o sestavi nove civilne vlade.
-------o-------
Odmevi spora o cenah za jeklo v mednarodni javnosti
Washington, d.c. — Mednarodna politična javnost ‘,e Praviloma zelo malo briga.
aJ vse s'e dogaja v ameriški netranji politiki . Tudi za mezdna pogajanja in kompro-I^ls v jeklarski industriji se nazyen poklicnih politikov ni ! če brigal. Izjava predsed-1 a Kennedya o povišanih ^enah za jeklo je pa odjekni-a P° vsem svetu.
m so se čudili, smelim Ken-6 yevim besed am, splošno benje pa je bilo, da bi v no-v?n* drugi demokratični drža-1 boben ministrski predsednik •	takih besed, kot jih
6 Kennedy, pa tudi če bi mi-ls rski predsednik pripadal ' °mjalistični stranki.
ja železno zaveso so seveda c. °ltl^ komunistični časnikarji poročati- v svojih po-JV*1 80 trdili, da je bila
očit ‘secInikova izjava najbolj , en eiokaz, kako močan je ^ f^'Wlizem” v Ameriki in g£o 0 majhna klika kapitali-j ?Vy^e<^a samo na svoje ozke *!ese- ne vidi pa pri tem sPlosno ameriških.
Novi grobom
Anna Arko
V	ponedeljek zjutraj js nenadoma umrla v St. Alexis bolnišnici Mis. A.nna Arko, rojena Otoničar, z 1134 E. 174. St. Stara je bila 66 let, rojena v vasi Topol, fara Bloke, od koder je prišla pred 49 leti. Njen mož Tomaž je umrl 1. 1950. Tukaj zapušča otroke Ann, Thomasa Josepha, Olgo in Josephino. Sin Rudolph je umrl 1. 1956. Bila
: članica Drulštva sv. Cecilije št. 37 ABZ, Društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ, Podr. št. 25 S. Ž. Z. in Oltarnega društva pri Sv. Vidu. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob devetih iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda cerkev sv. Vida ob 9:30, nato na pokopališče Kalvarija.
Jacob Matko
Po kratki bolezni je preminul v Euclid Glenville bolnici Jakob Matko star 74 let, stanujoč na 330 E. 260 St., Euclid, O. Tukaj zapušča soprogo Elizabeth, roj. Gričar, doma iz Kandije pri Novem mestu, sinova Rudolpha in Milana, 2 vnuka in 1 vnukinjo, brata Josepha in Andrewa, sestro Antonio Grili in več drugih sorodnikov. Brat Louis je umrl pred par leti. Rojen je bil v vasi Preloze, okraj Podgrad v Istri, kjer zapušča brata Franka in sestro Marijo Samsa. Tukaj je bival 56 let. Zaposlen je bil kot mizar pri New York Central železnici ‘nad 34 let. Zadnjih 6 let je bil zaposlen pri mestu Euclidu. Bi] je član Društva V boj No. 53 SNPJ, Društrva Blejsko jezero No. 27 SDZ, ter Kluba slov. upokojencev. Pogreb bo v četrtek popoldne ob enih iz Jos Ze]e in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. na Knollwood pokopališče. Namesto vencev bo družina hva-ležnno sprejela darove za Slov. dom za ostarele.
Joseph Kroll
V	Mt. Sinai bolnici je preminul Joseph Kroll, star 43 let, stanujoč na 18101 Marcella Rd. Tukaj zapušča soprogo Josephino roj. Cielinski, sinova Stanleya in Thomasa, mater Cecelio (v Elbert, W. Va.), brate Leota, Franka, Mika, sestro Josephino Pakush in druge sorodnike. Rojen je bil v St. Clair, Penn. Zaposlen ie bil pri Great Lakes Man. Go. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8:15 iz Jos Žele in Sinovi po-

Večinoma sončno in toplo. — iNaJvišja temperatura 50.
London prlsšal ludi na politično povezavo
Velika Britanija je pripravljena sprejeti tudi politično n'e samo gospodarsko povezavo s Skupnim trgom.
LONDON, Vel. Brit. — Ko se je Velika Britanija prijavila v Evropsko gospodarsko skupnost, poznane pod imenom Skupni trg, ni kazala pri tem nobene volje na politično povezavo z državami Skupnega trga. Bala se je, da bi to še poslabšalo njene odnose s Skupnostjo narodov. Ko je spoznala, da drugače ne mors v Skupni trg, je pristala tudi na politično povezavo.
Namestnik zunanjega ministra za razgovore s Skupnim trgom Edv/ard Heathc je na sestanku zunanjih ministrov Skupnega trga pretekli teden izjavil, da ‘‘mora biti Evropska zveza, če hoče doseči postavljene1 cilje, tudi politična in ne samo gospodarska.” Velika Britanija hoče krepiti razvoj k politični povezavi Evrope.
Angleži so v pogledu povezave z državami Skupnega trga nekako na stališču, ki ga zastopa De Gaulle. Države naj se povežejo v nekako konfederacijo, pa pri tem očuvajo vso svojo suverenost. Ostali člani Skupnega trga, zlasti Nemčija, se zavzemajo za federacijo z zvezno vlado in zveznim parlamentom.
greb. žafocla ila 4oS E. 152 Št. v cerkev Marije Pomočnice ob devetih, nato na Kalvarijo.
Antonia Zupančič
Pok. Antonia Zupančič, o ka-| tere smrti smo poročali včeraj, je bila rojena KrZmanc v Bevkah pri Vrhniki, od koder je prišla v Ameriko 1. 1901. Bila je vdova po pok. Antonu, ki je u-mrl 1. 1941, mati Antona, Franka, Edwarda, pok. Antonije in pok. Johna, stara mati, sestra Frances Laurič, pok. Johna Krz-manc, pok. Franka, pok. Martina, pok. Andreja in pok. Marijane. Bila je članica Oltarnega društva fare sv. Vida ir) Podr. št. 25 SŽZ. Pogreb bo iz Grdi-novega pogreb, zavoda na E. 62 St. v četrtek zjutraj pb osmih v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo.
Mihael Krivacic
Danes zjutraj je umrl v St. Alexis bolnišnici Mihael Krivacic z 1157 E. 74 St. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogreb, zavod.
Tudi zunanja politika Kennedya ima kritike!
WASHINGTON, D.C. — Ni nobena tajnost v diplomatskih krogih, da je Portugalska zelo jezna na našega poslanika pri ZN Stevensona, ker toliko pritiska na državno tajništvo, da naj Amerika zahteva umik portugalske uprave iz njenih kolonij v Afriki.
Portugalski diktator Salazar je menda celo zagrozil, da ne bo obnovil najemne pogodbe za našo vojaško oporišče na Azorskih otokih, dokler nas bo Stevenson zastopal pri ZN.
Tega se vojaški krogi bojijo, kajti smatrajo postojanko na Azorskih otokih za “živ-Ijensko važno”. Skrbi jih tudi, ako bi Portugalska začela kupovati orožje na češkem, kar je že večkrat napovedala.
Naši lastni poklicni diplo-matje se pa jezijo na Kennedya, kef je v njihove vrste spravil tbliko političnih poslanikov. V državnem tajništvu je 20 službenih mest, kjer uradniki odločajo o naši zunanji politiki. Pod Eisenhower-jem je mi teh mestih sedelo samo osem političnih diplOmi-tov, pod Kennedyem jih je pa kar 15. Poklicni diplomatje seveda zgubljajo voljo, da bi. se pretrgali pri delu, ne rečejo pa ničesar.
Kennedy in Macmillan se sesiaseta £». aprila
LONDON, Ang. — Londonsko vladno poročilo pravi, da se bosta Kennedy in Macmillan sestala 28.-29. aprila v Washing-tenu, da se pogovorita o “Berlinu in drugih mednarodnih, vprašanjih.” Londonsko čašo-! pisje dodaja komentarje, ki go-.
neprijetni angleški |
,tcvo, niso vladi.
Janja
NEVTRALCI PREDLOŽILI SVOJ NAČRT ZA KONEC
PRESKUSOVMlJttNEVl
Nevtralci pri razorožitveni konferenci ,v Ženevi so predložili trem atomskim silam svoj načrt za končanje preskušanja atomskega orožja. Te se še niso dokončno izjavile o njem, vendar iz-gleda, da zahodnim zahtevam ne odgovarja.
ŽENEVA, Šv. — Skupina nevtralnih držav na konferenci za razorožitev je izdelala lasten načrt za končanje preskušanja atomskega orožja in ga včeraj predložila 17-članski konferenci. V njem predvideva nadzor nad izvajanjem dogovora o končanju preskusov na osnovi sedanjih naprav posameznih držav, toda pod vodstvom malega števila mednarodnih strokovnjakov, po možnosti iz nevtralnih držav. Ne vstraja na zahtevi po nadzoru na mestu, v kolikor prizadeta država na to ne bi sama pristala. Prav tako ne predvideva nobenih sankcij za ono državo, ki bi dogovor prelomila. Taka pogodba ne odgovarja zahtevam zahodnim sil po trdnem mednarodnem nadzoru.
Kljub velikim dvomom o —;-r-r	....
sprejemljivosti nevtralnega na- niškem zavarovanju, davčni črta sta tako Amerika in Angli-^zakon, zakon o podpiranju šol ja kot tudi Sovjetija izjavile, da itd.
bodo predlog proučile.
Načrt nevtralcev se drži v bistvu predloga, ki so ga pred časom stavili Švedi. Njegov cilj je razgovore, ki so zastalg spraviti znova v tok. V nevtralni skupini so:	Burma, Abesinija,
Mehika, Nigerija, Združena a-rabska republika (Egipt), Brazilija, švedska in Indija.
-------O------
Finančni odbor > Doma odobril vojaški proračun
WASHINGTON,! I). C. — Odbor za “sredstva in načine”, ki je pristojen za obravnavanje našega federalnega proračuna za narodnp obrambo, je koncem preteklega tedna zaključi) razpravo o narodni obi'ambi in odobril:
Trdi namreč, da so poga- p9’2 biliJ°na ,za vojno letal-o razorožitvi v Ženevi pri- s^vo> $L>.1 bilijona za vojno
šla v slop<y‘ulico in da je zato
mornarico in $11.5 za armado na vrhovih dn marine> dva bilijona pa za
potreben sestanek čim preje, najboljše že v maju. ivse ostale vojne potrebe. Vse-Ženevssa razorožitvena konfe- Ka skupaj to nanese $47,8 bi-
renca mora namreč že v bližnji
lijonov. Poročilo odbora pride
bodočnosti poročati Združenim sedaj Pred plenum narodom, kako opravlja svoje delo.
Kot stoje danes stvari, ne bi mogla reči niti tega, da se je dogovorila o dnevnem redu. Sestanek na vrhovih je torej “nujno potreben.” Zagovorniki te ideje bodo našli te tedne še mnogo drugih, zato ni izključeno, da bomo zopet imeli debato o sestanku na vrhovih.
predstav-po tradi posamez-
niškega doma, kjer ciji ne spreminjajo nih postavk.
Imenovani odbor je s tem o-pravil svoje najvažnejše letošnje delo, ostala mu je pa cela vrsta drugih zakonov, ki jih mora obravnavati do konca zasedanja. Med njimi so tudi taki, ki nas zanimajo vse, tako na primer zakon o bcl-
CLEVELAND, O. — Kar vemo in zvemo o državah Latinske Amerike, prihaja navadno iz uradnih virov, ki so naravno prikrojeni ciljem vladne politike. Nc bi mogli trditi, da se amjeraj odlikujejo z Objektivnostjo. Zato bi danes za spremembo radi povedali, kaj misli o Latinski Ameriki Mrs. Hirschfeld, ki je sama dosti potovala v teh deželah in je sedaj nabrala par zanimivih podatkov od očividcev, iki niso v nobeni vladni službi ne pri nas ne v državah Latinske Amerike.
Neki ameriški ekonomist, ki je v ozkih zvezah v našimi bančnimi krogi in je dosti potoval po Južni Ameriki, tako pripoveduje Mrs. Hirschfeld, trdi, da živimo v pravih sanjah, kadar mislimo na Latinsko A-meriko. Lansko leto je na primer naša federacija vtaknila v podpiranje Latinske Amerike o-
Latinska Amerika gledana z druge plati
luknje v javnih proračunih in riko ali Evropo. Samo iz Vene-pladilnih bilancah raznih južno- zuele ,ie na ta način zbežalo o-ameri.štkih republik. Toda ta koli i.6 bilijonov dolarjev do-pedpora je kaplja v morje na- mačega kapitala. Zato je slep ti-pak in zlorab v južno-ameri-jsti, ki upa ali celo trdi, da bo
škem gospodarstvu.
Ekonomist trdi, da v najmanj petih republikah vlada ali prikrita revolucija ali pa politični in gospodarski kaos. Povsod se čuti vpliv kubanske revolucije. Zato pa domači kapital beži na debelo iz vseh dežel. Ceni, da je po Castrovi revoluciji zbežalo iz Južne Amerike že okoli 7 bilijonov in da sedaj beži v Evropo do $700,000,000 na mesec!
Vsi bogataši se bojijo soci-jalnih revolucij in pošiljajo vsaj del svojega premoženja v Severno Ameriko ali pa v Evropo. Zato so plačilne bilance posameznih držav v tako obupnem stanju. Kar poklanja naša administracija dolarjev, vsi ti zneski najdejo pot v roke bo-
koli bilijon dolarjev da zamaši gatašev in od tam nazaj v Ame-
tamošnji domači kapital “sodeloval” z ameriškim na obnovi dežel. Domači kapital misli na beg, ne pa na sodelovanje!
Ekonomist ima posebno slabo mnenje o brazilskih političnih in gospodarskih krogih. Tam se vse samo puli za oblast, od komunistov do skrajnih reakcijo-narjev. Pravi, da ni še nikjer videl toliko samopašnosti ia sebičnosti kot v Braziliji.
Podobno sodijo o razmerah v Braziliji tamkajšnji domači trgovci. Tako na primer toži neki brazilski trgovec svojemu prijatelju v Clevelandu “Brazilija je v obupnem finančnem položaju samo radi splošne brezvestnosti. Vsakdo hoče za vsako ceno hitro obogateti. Naše časopisje je poročalo o tihotapskih akcijah, ki so bili pri njih
udeleženi poslanci, senatorji, 'guvernerji in sodniki. So seveda tudi izjeme, toda so v veliki manjšini.”
Nič boljše ne misli o razmerah nek mehiški gospodarski list. Trdi, da ni mogoče opaziti pri nobenem narodu v Latinski Ameriki resnega spoznanja, kakšne žrtve so potrebne za gospodarski in socijalni napredek, še manj pa resne volje za žrtve. Vue vlade upajo samo na podpore od zunaj in na posojila iz tujine, ki naj spravijo posamezna gospodarstva v red.
Tako piše Mrs. Hiinschfeld. Že dolgo smo slutili, da je z našimi uradnimi poročili o stanju v Latinski Ameriki nekaj narobe. Gornje poročilo potrjuje naše slutnje. Čudimo se samo, da tega ne vidijo senatorji in kongresniki, ako je že administracija slepa za dejansko stanje. Počemu le toliko potujejo po tujini, kadar so na počitnicah?

Zadnje vesti
NEW ORLEANS, La. — Katoliški nadškof F. RuinnicI je iz ključil iz katoliške cerkve pristaše segregacije, ki so se javno uprli njegovemu ukazu o končanju segregacije v katoliških šolah nadškofije: Lean-der-a H. Perez, Jacksona C. Ricau in Mrs. B. J. Gaillot Jr. Vatikan je ob tej vesti poudaril, da je vsako rasno zapostavljanje v nasprotju z naukom
Cerkve.
HAVANA, Kuba. Voznik mestnega busa s 15 potniki je v zaletu prodrl železno ograjo okoli braziljskega poslaništva, kjer so vsi skupaj zaprosili za politično zatočišče.
WASHINGTON. D. C. — Vojna mornarica in Letalstvo sta objavila, da bosta s 1. julijem letos odpustila okoli 20,000 vojakov in častnikov, katerih vojaška služba je bila podaljšana zaradi berlinske krize. WASHINGTON, D.C. — Združene države so odložile predložitev načrta za ureditev berlinskega vprašanja Sovjetski zvezi, da pomire razburjenje v Zah. Berlinu.
TOKIO, Jap. — Peipinški radio je včeraj objavil poročilo o zasedanju kitajske ljud. skupščine, na katerem je predsednik vlade Ču-Enlaj priznal, da je Kitajska v hudi gospodarski stiski, pa izjavil, da bo vztrajala v glavnem pri svojih sedanjih načrtih s podeželskimi komunami vred. WASHINGTON, D. C. — Byron R. White je bil včeraj zaprisežen kot član Vrhovnega zveznega sodišča.
------o-------
Alaska j‘e prijela japonsko ribiško ladjo
KODIAK, Alaska. — Po nalogu guvernerja W. Egana so člani državnega oddelka za ribolov in lov prijeli v soboto japonsko ribiško ladjo Ohtori Marn, ko je lovila slanike ob ustju Uganiškega zaliva v šelikovem prelivu. Alaska smatra to področje za del svojih teritorialnih voda.
Kapitana ladje sta bila prijeta, pa pod varščino izpuščena, ko sta se zavezala, da se bosta na zahtevo odzvala pozivu sodišča. Državne Oblasti so prijele ladjo in kapitana, ker nista imela predpisanega državnega dovoljenja za ribolov.
Iz Clevelanda in okolice
Odbor so izvolili—
Vabilu na sestanek za volitev pripravljalnega odbora za praznovanje “vseslovenskega dne” v Clevelandu zadnjo nedeljo popoldne ob dveh v SND na St. Clair Ave. se je odzvalo “skoraj toliko” 'zastopnikov slovenskih društev in ustanov kot v nedeljo 25. marca, ko je bila seja zaradi pomanjkljive udeležbe odložena. Tedaj se je od 212 povabljenih organizacij in ustanov odzvalo skupno okoli 75. — Velika večina katoliških organizacij in ustanov z vsemi tremi slovenskimi farami vred je sodelovanje odklonila in se odločila sodelovati močnejše pri Slovenskem dnevu,” ki ga že več let redno organizira Dramatslko dručtvo Lilija ob sodelovanju pevskih zborov Korotan in Slavček, slovenskih šol pri Sv. Vidu in pri Mariji Vnefcovzeti ter drugih organizacij, ustanov in posameznikov. — Udeleženci se->tanka v SND so se odločili z ielom za prireditev “vseslovenskega dne” nadaljevati in so izbrali v ta namen sledeči od-Dor: predsed. C. Zarnick, 1. pod-predsed. J. Sušnik, 2. podpred-sed. L. Fink, 3. podpredsed. A. Lipold, kor. taj. Josephine Zakrajšek, fin. taj. Joseph Okoren, blag. J. Pestotnik zapis. W. Šinkovec. Izvoljeni so bili tudi 4 nadzorniki, publikacijski odbor in odbor za planiranje.
Žalostno sporočilo—
Anton Arte.1 s 5343 Highland Rd. je dobil sporočilo, da mu je umrla 78 let stara sestra Micka Dolžan, ki je imela gostilno “Lectar” v Radovljici na Gorenjskem. Poleg omenjenega tu, zapušča v stari domovini brata Andreja in sestro Ivanko Tepina ter druge sorodnike.
V bolnišnici—
Louis Svigel s 1426 Clermont Ave. je v Grile vet. bolnišnici. Obiski so dovoljeni in zaželjeni’ Novo Goršetovo delo—
Kipar France Gorše je izdelal iz orehovega lesa kip sv. Petra. Za kip so se prenekateri zanimali. Lahko si ga ogledajo ves ta teden v kiparjevem ateljeju na 1135 Addison Rd.
Zadušnica—
Jutri ob 6:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Franka Stupar ob 1. obletnici smrti.
Jutri ob 7:30 zvečer bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Franka Valenčiča ob 2. obletnici smrti.
Republikanci proti povečanju sveta—
Načelnik republikanske stranke v Cuyahoga okraju DeMiaio-ribus je odločno zavrnil predlog, ki so ga sicer razen enega odobrili tudi vsi republikanski člani mestnega sveta, naj bi se število članov sveta povečalo od 33 na 36. DeMaioribus trdi, da je mestni svet že tako prevelik, saj je z izjemo Chicaga največji v deželi. New York ima na primer kljub skoraj desetini milijonov prebivalstva le 26 članov v mestnem svetu.
K molitvi—
Članice Oltarnega društva fare sv. Vida in Podr. št. 25 SŽZ so vabljene nocoj ob sedmih v Grdinov pogreb, zavod k skupni molitvi za pok. Mary Komin.
Članice Društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ so vabljene danes ob 2:30 pop. v Zakrajškov pogreb, zavod k molitvi za pok.
Ameriška Domovi ha
/i-fvi »	Mo/v«r
0117 St. CUlr Ave. — HEnderson 1-0828 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA i
Za Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 *a f mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES>
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 8 months. Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 76 Tues., April 17, 1962
Po francoskem plebiscitu
Za nobeno povojno politično glasovanje, razven morebiti za prve italijanske povojne volitve, ni svet kazal toliko zanimanja kot za sedanji “alžirski plebiscit” v Franciji. Ne morda radi tega, da bi kdo dvomil, da bo zmagalo stališče generala De Ganila, ki si ga nikoli nobena parlamentarna večina v Parizu ni upala zastopati, ako-ravno je bilo že davno znano kot edino mogoče in praktično. Zanimanje je bilo tako veliko, ker so bili vsi radovedni, kako bo francoski narod glasoval in ne, koliko glasov bo dobil generalov predlog.
Francoski narod je pri volitvah pokazal svojo tradicionalno politično zrelost in pogum, ki ga je bivšim parlamentom tolikokrat zmanjkalo. Volitve so potekale mirno, njihov rezultat je dal generalu zaupnico in obenem nalogo, da naj nadaljuje s svojim delom v Alžiriji do konca. Razume se, da niso vsi Francozi za De Gaulla. Podroben pregled volivnih rezultatov bo pokazal, kje ležijo glavne točke odpora proti generalovi politiki, dal bo pa generalu tudi smernico za njegovo delo in ga opozoril, odkod mu lahko preti nevarnost v notranji politiki. Nevarnost z vojaške strani je odstranil že pred volitvami.. Raziformiral je tiste vojaške edinice, ki so se mu zdele nevarne, druge je zopet razmestil tako po Alžiriji, Franciji in Nemčiji, da niso med seboj v nobenem stiku. Nezanesljive poveljnike je poslal v pokoj ali pa v pisarne, armada je tako zgubila središče odpora proti De Gaullu. Vsekakor bi pa bilo še prezgodno upanje, da plebiscit ne bo imel nobenega vpliva na razvoj francoske notranje politike.
In ravno notranja politika bo dala De Gaullu še dosti opravka. Najprvo mora izvršiti vse točke sporazuma / alžirskim uporniškim vodstvom. To bo težko delo, kajti državljanska vojna ni bila končana s sporazumom. Pustila je za seboj celo vrsto odprtih ran, ki jih bo treba zaceliti, se pa vmes lahko tudi začno gnojiti. Drugo najvažnejšo nalogo si je postavil z reorganizacijo francoske republike. Želi reformirati same vrhove v francoski upravi, to je odnose med zakonodajno in upravno oblastjo.
Francoska politika je do sedaj stala uporno na stališču, da mora zakonodajna oblast kontrolirati vsak korak javne uprave. To načelo je pripeljalo Francijo na rob političnega propada, zato je francoski narod lahkega srca dal De Gaullu pravico, da postavi parlamentarno pristojnost začasno v kot' in vlada kar sam. De Gaulle ve, da tako ne more ostati večne čase. Ve, da mora dati Franciji novo ustavo, toda kakšno? Gotovo ne take, da bi jo francoski volivci zavrgli, kakor hitro se bo umaknil z oblasti.
Nas zanimajo bolj posledice francoskega plebiscita na mednarodnem polju. Te bodo velike po številu in važne po pomenu.
De Gaulle je že sedaj državnik mednarodnega slovesa. Njegov ugled se ne opira samo na dejstvo, da je Francijo rešil iz nevarnosti državljanske vojne in da je razvozljal zanjo neverjetno zamotan alžirski vozel. Njegova osebnost je tisto, kar mu daje ugled po vsem svetu, obenem pa tudi tisto, kar dela križe in težave državnikom v drugih velikih državah. Očitajo mu trmoglavost. To je res, toda le malokdo mu prizpa sposobnost, da je do sedaj edini državnik, ki pravilno presoja komunistično napadalnost in ki se je najmanj — boji.
De Gaullovo mnenje o komunizmu in njegovi bodočnosti ni bilo do sedaj dosti vpoštevano, d?.siravno je on tisti, ki ima v svojem žepu največ takih prerokovanj o komunističnih ciljih in taktikah, ki so se tudi uresničila. V tem še ostro razlikuje ravno od Amerike. Kolikokrat so naši vodilni poliviki menjali svoje sodbe o komunistični politiki in postavljali na glavo svoje lastne trditve samo radi tega, ker so si domišljevali, da so komunisti že spremenili svoj obraz. De Gaulle tega ne pozna, se malo zmeni, ako mu drugi ne dajo prav, mu ni nič na tem, da bi njegova diplomatcija morala zapravljati čas na praznih mednarodnih konferencah. Ima pogum, da reče “ne” Moskvi in Washingtonu.
De Gaulle nima dobrega mnenja ne o komunizmu in ne o njegovi moči in dolgotrajnosti. Zato gladko odbija moskovske poskuse, da bi ga pridobili zase, ne da ničesar ne na smehljaje, ne na žuganja tovariša Hruščeva. Zato pa njegov ugled v Moskvi ne stoji slab,o. Hruš.čev si je privoščil že marsikaterega državnika, toda rabi zmeraj previdne besede, kadar govori o De Gaullu.
Računati moramo torej z verjetnosfjo, da bo De Gaull-. lova beseda o komunizmu v svetovni politiki od sedaj naprej pomenila več kot do sedaj. Njegova sodba bo bolj vpošte-vana tudi v Ameriki, kar ne pomeni ničesar slabega; ne bo nobene škode, ako bo v naši politiki do Moskve nekaj več doslednosti in nekaj manj strahu pred svetovnim javnim mnenjem.
DeGaullova beseda bo tudi več zalegla v evropski po-
litiki. Tam dejansko obstojata sedaj dve struji: ena bi rada kar čez noč ustvarila združeno Evropo v obliki federacije, druga je bolj za konfederacijo. De Gaulle je na strani druge skupine, hoče varovati suverenost francoske republike. Mnogi mu očitajo evropski “lokal — patrijotizem.” Ne vemo, katera struja bo zmagala, toda De Gaullov vpliv na formiranje nove Evrope se bo poznal na vseh koncih.
Računati moramo tudi z verjetnostjo, da bo De Gaulle sedaj aktivnejše sodeloval v afriški in azijski politiki, saj bo v mednarodnih organizacijah kot so Združeni narodi, lahko nastopal tudi kot voditelj francoske imperijalne skupnosti, ki vključuje ravno najbolj dozorele nove afriške republike, ki so bile nekdaj francoske kolonije. Svet se je namreč začudil in še danes ne more razumeti, zakaj so vezi med Francijo in njenimi bivšimi kolonijami še danes skoraj močnejše kot na primer med Anglijo in njenimi bivšimi dominijo-ni, akoravno so sedaj kolonije samostojne republike. Kot se vidi, je vpliv francoske kulture močnejši od vseh sodobnih gesel o neodvisnosti narodov. Do sedaj ga je v njegovi zunanji politiki ovirala alžirska državljanska vojne, ki je odbijala od Francije azijske in afriške narode. Ta ovira je sedaj odpadla. Kaj to lahko pomeni, si lahko predstavljamo, ako pomislimo, da ni več daleč čas, ko bosta Francija in Alžirija lahko skupaj nastopali v ZN!
Dasiravno smo velikokrat le s težavo razumeli politiko De Gaulla, jo vendarle moramo soditi po uspehih in ti niso slabi. Upajmo, da bo lahko dokončal delo, ki ga je začel pred leti, ko je vzel krmilo Francije v svoje roke.
BESEDA IZ NARODA * V
Velikonočni spomini
se je poslovil in odšel domov. Pokojna gospoda Kralj in Dermastja se nista sramovala solz in naš dobri razrednik T. Kralj je med solzami rekel: “Da, fantje, v najtežjih časih si bodite bratje.”
Nato smo vsi skupaj, razen g. Gabrovška, odšli v Union na črno kavo, kjer smo posedeli kako uro in se nato prav prisrčno poslovili. Učenci smo ostali skupaj do osme ure zjutraj. Brez sramu povedano, so se nam ob slovesu orosile oči. Nato smo šli še v frančiškansko cerkev, od tam pa po kovčke v stanovanje. Ob devetih dopoldne me je vlak potegnih proti Novemu mestu.
Zaradi prečute noči sem v vlaku globoko zaspal in se prebudil šele okrog poldne, ko smo bili že v Mirnijpeči. Pozdravili so me moji Ijtibi znanci: Gorjanci, Trška gora, Novo mesto in zelena Krka. Na postaji v Brš-Ijinu me je čakal moj dobri pokojni oče in tne popeljal na rojstni dom, na ljubljeni Griček.
Čez štirinajst dni sem moral zopet od doma. Odšel sem k vojakom v Pirot ob bolgarski meji.
V letih 1939-1941 sem bil stalno na orožnih vajah, v letih 1942 do 1943 zapori, internacija, leta 1944 - 1945 pri domobrancih v sončni Goriški, leta 1945 - 1947 zopet neljuba taborišča v Italiji in Nemčiji. Od leta 1947 dalje sem pa tu na'Otoku. Vsako Veliko noč mi bolj živo stopi pred oči ta poslovilni večer in pesem Velikega četrtka leta 1937. Zato sem ta dogodek opisal.
Od mojih dobrih sošolcev sem srečal tri ob priliki kongresa Kristusa Kralja leta 1939 v Ljubljani. I&tanka Knausa iz Loškega potoka in Toneta Potokarja iz Želimlja sem srečal 1.1942 v internaciji v Padovi. Oba sta kljulb trpljenju ostala zvesta Bogu. Leta 1943 sta končala pod kroglo komunizma. V juniju 1. 1944 sem v Trstu srečal Toneta Pečovnika izpod Pohorja. Nemci so ga mobilizirali in proti koncem vojne je padel v bojih okrog Padove. Vesel, pošten štajerski fant in navdušen pevec, poln žive, globoke vere.
Od tistih časov se je mnogo spremenilo. Mnogi so imeli hujše križe kot jaz, toda z zaupanjem v Boga so prestali vse trpljenje in že uživajo pri Bogu zmagoslavja.
Tudi naš narod bo nekoč doživel veselo Veliko noč; zato še enkrat prav iz srca veselo Ale lujo! Bog živi!
Peter Selak
Abernant, Anglija. — Bilo je pred 25 Teti, na predvečer velikega četrtka, 24. marca 1937.
Takratni učenci zadružnega tečaja Zadružne šole v Ljubljani smo bili zbrani v veliki učilnici Gospodarske zveze, kjer smo stanovali. Imeli smo poslovni večer. Ta učilnica, v kateri smo prebili vse zimske večere ob knjigah pri resnem študiju, je bila tisti večer spremenjena v jedilnico. Na lepo pogrnjenih mizah so bila naložena preprosta domača mrzla jedila, v litrih so se lepo kristalila pristna dolenjska in štajerska vina. Tečajniki, bilo nas je 36, iz vseh predelov Slovenije, dva celo iz Koroške, smo bili praznično oblečeni in smo v veselem razpoloženju pričakovali svoje profesorje in predstavnike Zadružnih zvez v Ljubljani.
Okrog sedmih zvečer so prišli slavnostni gostje, med njimi že trije pokojni: ravnatelj č. g. Gabrovšek, g. Tone Kralj, tajnik Zveze in prof. Karel Dermastja. Ves strah pred strogimi, po srcu dobrimi profesorji, je ta večer odpodil. Počutili smo se ob njih kot sinovi pri dobrih očetih.
Zgovorni, vedno veseli učenec Janez Breznikar iz Šmartnega pri Litiji, ki je žal postal 1. 1943 žrtev krutosti nemških vojakov, je v šaljivi prozi pozdravil nas in povabljence ter takoj spravil vse v dobro voljo. Ob dobrem vinčku in pristni šunki je postalo vse veselo. Slovenska pesem je zadonela, saj smo imeli dober zbor, nad dvajset odličnih pevcev. Sledili so razni govori učencev in profesorjev, kateri so nam dajali očetovska navodila za nadaljno življenjsko pot.
Prehitro je potekal tisti lepi večer, kazalci na uri so se pomikali proti polnoči, ko so začeli povabljenci misliti na odhod in nas povabili na kavo v kavarno Union.
Pa se zopet oglasi Breznikovi Janez in pravi: “Veste kaj, veliki četrtek, spomin Zadnje ve-J čerje, bo skoraj napočil. Zapojmo za slovo tisto pesem: “Večerja zadnja je minila”. Malo smo se odkašljali, pripravili grla in kmalu je nadvse ubrano zadonela pesem velikega četrtka:, “Večerja zadnja je minila, od mize svete vstanejo. Zahvalna pesem je utihnila, vse tiho je ip žalostno. Kot jaz Vas ljubim, se ljubite in zvesti bratje si bodite .. ”
Vse je mirno poslušalo to pesem in vse je bilo globoko ganjeno. Nekako slutili smo težke čase, ki so se nam bližali. Pokojni g. Gabrovšek je komaj zaklical: Bog z vami, dragi fant-jje, in mir, sreča in božji blagoslov! Več ni mogel, brez besed
Slovensko-hrvaški dan v Denverju v Colorado
Denver, Colo. — Fr. Leopold Mihelich, dušni pastir pri cerkvi Sv. Rožnega venca v Denverju, Colorado, je dovršil priprave za praznovanje Sloven-sko-hrvaškega dneva, ki se bo vršilo v šolski dvorani na 4664 Pearl Street. Najprej bodo ob 4:30 v cerkvi slovenske pete ljudske litanije Matere Božje z blagoslovom. Potem se bomo zbrali v šolski dvorani ob 5. uri popoldne za banket in sloven-[sko-hrvaški spored. Vstopnice za
banket in spored si lahko naG Vsem Slovencem je znan poslitev in zapusti študije. Slo
vite pri o y vige a i pn aj	p0]0£aj naših koroških venci tako na Koroškem izgu-
nikih slovenskih m hrvaških or-	Bo o se za slovenstvo blj inteligenco.
ganizacij ah loz ter v glavnem ^	^
uradu Zapadno Slovanske Zve- našega ozemlja Ta boj za biti ze na 4676 N. Was ington . ab ne	jraja £e stoletja.
John Pavlakovich je bil iz ran	Slovencem moramo
za voditelja banketa in program- hvaležni, da je slovenska ske proslave. Slavnostni obed ;jezjikovna meja tam, kjer je. bosta pripravile Ellen Nortnik rjrugi strani ni čuda, da po in Josephine Siegwarth, poma- neprestanem in stoletja traja-gale pa jim bodo članice Slo-j05em boju, marsikateremu venske Ženske zveze. Na spo- moči pešajo in da je trelba priz-redu bo skupno petje vseh ude- nati ne malo krvavečih ran. ležencev, nastopili bodo pa tudi^Vsi Slovenci smo poklicani, da ljudje, ki so svoj čas bili vodil- ipridemo našim bratom na pone osebe slovenskih zabavnih moč, da bo slovenska beseda še prireditev, med njimi posebno naprej zvenela po koroških
Pomagajmo našim bratom na Koroškem
Anton Zalar.
Glavna točka slovenskega dela bo kratek oris življenja in dela velikega narodnega prebu-ditelja in voditelja škofa Antona Martina Slomška.; saj bo letos
tleh, da bo naša pesem še donela od Karavank do celovške kotline in čez njo.
Ne mislimo, da je po zlomu nacizma, ki je hotel koroške Slo. vence dobesedno uničiti in po
septembbra 100-letnica njegove podpisu avstrijske državne po-smrti; to nalogo ima naš veliki .bodbe že vse doseženo. Koroški kulturni delavec Ed Krasovich. Slovenci se morajo boriti slej
Hrvaški del sporeda bo prevzel vodja Hrvatov Matt Zvonar, ki bo podal lik velikega Hrvata in kiparja, pred kratkim umrlega Meštroviča.
Spored se bo hipno ustavil tudi pri naših materah, saj bo naslednjo nedeljo ‘Materinski dan’ ter še pokazal nekoliko najlepših slik v barvah iz, naše lepe domovine. Tudi na 500-letnico ljubljanske škofije ne bomo pozabili in na to, da je bila za to priliko povzdignjena v nadškofijo.
Glavni namen proslave je, da se vsaj enkrat na leto zberemo vsi narodno zavedni Slovenci in Hrvati ter damo poudarka naši narodni kulturi in da poskušamo to kulturo tudi ohraniti za naše poznejše rodove. Prav zato je čisti dobiček namenjen za nabavo knjig za naše javne in šolske bibjlioteke in sicer takih knjig, ki govore v angleškem jeziku o Slovencih in Hrvatih, o njihovi zgodovini in kulturi. Prav zato pa vsakega zavednega rodoljuba vabimo na to pomembno prireditev.
Torej na veselo svidenje!
Ed Krasovich

Rock Springs) Wyo. — Spoštovano uredništvo! Zopet se bliža čas, ko bo treba obnoviti naročnino, katera mi ipoteče 5. maja. Z listom sem .zelo zadovoljen, saj je v njem veliko zanimivih novic. Imeti bi ga morala vsaka slovenska hiša. Pogrešam pa Newburske novice in zelo želim, da bi preč. g. msgr. Oman spet kaj napisali.
Iskreno pozdravljam Vas in vse čitatelje lista in želim veselo Alelujo!
Ciril Jenko.
* * *
ko prej za svoj obstanek. Pravice, ki jih priznava državna pogodba, sd morajo šele s trudom izbojevati, ker so še vedno na delu sovražne sile, katerim so Slovenci na Koroškem trn v peti.
Večkrat beremo v naših časopisih, da so koroški Slovenci premalo zavedni. Ne, to ni res. Dosti jih je le, ki so popustili, kar je, žal, razumljivo po tolikih letih pritiska od strani večinskega naroda, ki skuša z vsemi sredstvi zadušiti našo govorico. Pridimo rajši na pomoč našim bratom, ki so del naše slovenske družine, udje našega narodnega telesa. Pokojni škof Rožman je priporočal vsem Slovencem koroško zadevo kot našo najbolj perečo narodno zadevo.
Najnujnejša potreba je, da ima narod dobre voditelje in zadostno število izobražencev. Inteligenca je duša naroda; brez duše pa je telo mrtvo. Koroški Slovenci so končno dosegli (prvič v zgodovini) svojo gimnazijo v Celovcu, ki bo vzgajala bodočo inteligenco. Iz gimnazije bodo prihajali dijaki večinoma na dunajsko univerzo. Kaj pa bo tukaj z njimi, ako bodo raztreseni po velemestu v popolnoma nemškem okolju? Marsikdo začne nemško misliti, ali pa si najde za-
oprostite, ker sem se zakasnila z naročnino za moj priljubljeni list. Vzrok je bila bolezen in nesreča, ki nas je tako nepričakovano zadela. Kruta smrt je namreč posegla v našo družino in iztrgala iz naše srede dragega soproga, očeta in Vašega dolgoletnega naročnika.
Ker tudi jazj njegova sopro-gač zelo rada čitam Vaš list, por sebno povesti in lepe romane, ki jih priobčujete, Obnavljam naročnino za eno leto naprej. Želim Vam obilo sreče in uspeha pri Vašem trudapolnem de-
Nanaimo, B. C. - Spoštova-1 U' Pfv. le!po P^dravljam vse
ni! Pravkar sem prejel Vaše ob J V ulc -1Istvu in vse čitatelje lista.	Mrs. Math Dragan.
T-----O-------
vestilo, da mi bo naročnina po-
SREDIŠČE JEKLARSTVA
Eno tretjino vsega jekla v Združenih državah pride iz jeklarn v državi Pennsylvania.
tekla, kaitero Vam takoj; še danes odpošljem. Z Ameriško Do-
movino sem vsesplošno zadovo-
Namesto globe
Italijanski sodnik za prekrške Ijen. Skoda le, da včasih dobim Mario Luni je dal izviren pred-po tri številke skupaj. Vem pa, log za preprečevanje prometnih da temu ni kriva uprava lista, nezgod. Namesto glob bi malo-Spoštovanjem!	mamim voznikom odmerjali
Anthony Car. hišni pripor in zaporne kazni, koroške študente.
Da bi preprečili to nevarnost in da bi pomagali v vsakem pogledu našim visokošolcem, smo se odločili, da ustanovimo na Dunaju slovenski visokošolski dom. Edina sredstvaj s katerimi razpolagamo za zidanje doma, so trdna volja in ljubezen do naroda. Za dosego drugih sredstev zaupamo v božjo previdnost in v radodarnest naših slovenskih dobrotnikov.
Prvi korak je že napravljen. V najetih prostorih smo ustanovili 'slovenski visokošolski dom “Korotan,” v katerem stanuje enajst slovenskih visoko-šolcev, kj so jedro študentovskega kluba. Prej se je sestajal klub po gostilnah, zdaj ima v domu lastno dvorano, kjer lahko organizira sestanke in prireditve.
O tem prvem uspehu se je prof. dr. Jožko Tischler, ugledni voditelj koroških Slovencev in ravnatelj slovenske gimnazije v Celovcu, tako izrazil: “Vaše sporočilo je brez dvoma eno najbolj razveseljivih novic zadnjega časa.” — Ljubljanski nadškof prevz. msgr. Anton Vovk pa piše: “V Vašem pismu sem bral Vaša prizadevanja, ki zaslužilo res vso hvalo. Vsi Vam moramo biti hvaležni, ko toliko storite za naše slovenske ljudi.” — Navajam še besede podravnatelja papeškega kolegija ‘Propaganda fide’ msgr. dr. Maksimilijana Jezernika, ki piše iz Rima: “Si ne morete predstavljati, s kakšnim veseljem sem bral o začetku slovenskega visokošolskega doma na Dunaju. Kakšna sramota! Toliko naših velikanov je študiralo na Dunaju in nismo imeli tam našega katoliškega doma. Šele zdaj, ko je toliko težav, smo prišli na to idejo. Znak, .da jo hoče Bog, ki se poslužuje vedno slabih časov in slabih ljudi (mislim, ubož-nih), da po njih pokaže svoje tažne načrte.”
Dosedanji uspeh pa je samo začetek. Prihodnje leto bodo začeli prihajati prvi maturanti iz slovenske gimnazije, ki potrebujejo posebno iskrb, da ostanejo zvesti načelom, ki jim jih je posredovala slovenske gimnazija. Zanje pa nimamo niti enega prostora. Nujno potrebujemo lastno hišo, ki bo pravi dom za vse naše študente. Kako bomo pa to dosegli, ako nimamo sredstev? Koroški Slovenci, ki vzdržujejo še domače kulturne ustanove s težavo, ne morejo postaviti sami ta sila potrebni dom. Edina rešitev j.e, da nam pomagajo vsi Slovenci. S posebnim zaupanjem smo se obrnili na ameriške Slovence. Organi zacija SAVA je sprejela naš klic na pomoč in organizira nabiralno akcijo, ki nam bo bistveno pripomogla, da dosežemo naše cilje. Tu ne gre za pomoč poza-meznim ali kaki skupini, temveč za pomoč narodu, iz katerega smo prišli in kateremu smo dolžni našo hvaležnost. Kot izraz te hvaležnosti in ljubezni do svojega naroda pomagajmo za zgraditev doma za
* !* *
Sheboygan, Wis.
ki pa bi jih kršilci prestajali le Prosim, ob nedeljah in praznikih.
Rev. Ivan Tomažič Rektor visokošolskega doma
M A N A i> ^ M A
/Iiueri^k/i Domovi m
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
Velikonočni pozdrav
Velika noč je največji praznik cerkvenega leta. N? križu Umorjeni je vstal iz groba z lastno močjo. Zaprti raj se je zopet odprl vsemu človeštvu. Okrog Velike noči je navadno čas, ko se v naravi prebuja novo življenje. Mrzlo, temno zimo zmaguje toplota pomladanskega sonca. Vstaja novo življenje, z njim novo upanje, novo veselje.
Velika noč je torej dan Vstajenja, zmage, in zato dan, novega upanja v življenja. To naj vsebujejo naši pozdravi za letošnjo Veliko noč. Ko bomo v teh praznikih segali v roke prijateljem in sorodnikom, znancem in sosedom, naj naši pozdravi sejejo po naših naselbinah upanje v lepše življenje. če je zima pustila za seboj zamero, slabo voljo, obup nad življenjem ali zagrenjenost, naj naši velikonočni pozdravi prebudijo novo upanje in novo veselje do življenja v zavesti, da je velikopetkovim strahotam sledilo veličastje Velike nedelje.
Iz naših naselbin gredo velikonočni pozdravi po širnem svetu, kjer živijo sestre in bratje. Ker bo pa te pozdrave nesel po svetu naš sel in naša vez, naš priljubljeni dnevnik “Ameriška Domovina,” naj vsem, ki se z njim ukvarjajo in ki zanj skrbijo velja: Blagoslovljene velikonočne praznike!
Najbolj je potrebna svobodnih velikonočnih pozdravov naša domovina Slovenija. Že toliko let vlada tam zima brez človeške topline in temačnost brez sonca. Kako mnogim je že umrlo upanje na svobodo in upanje na zmago dobrega. Zadnji rod je bil pa sploh rojen in vzrejen brez sonca, ki sveti in greje; temu rodu ni bilo dano niti upati. Tem našim sestram in bratom na zemlji pod Triglavom pošljimo še posebnih velikonočnih 'pozdravov: tistim, ki še vedno vztrajajo v potrdilo, da smo z njimi; obupanim, da bi se nam v novem, na velikonočno jutro spočetem upanju pridružili; tistim, ki upanja ne poznajo, da bi spoznali, da je stvarnost našega upanja v naravi in v nadnaravi. Nasilje 'n hudobija moreta samo kratek čas hoditi okoli, pod krinko pravičnosti in zakonitosti. Priča in poroštvo temu je velikonočno jutro.
Velikonočni pozdrav naj obišče tudi vse slovenske naselbine po širnem svetu in vse raztresene domove, kjer si slovenski človek utira pot v življenje. Tujino si je izbral, ker mu je bila domovina pretesna. Svobodo si je izvolil, ker doma živi le-ta samo še v upanju. Tudi ta človek potrebuje Velike noči, ker mu v mnogih domovih gine, kar je božjega in odmira, kar je slovenskega. Potres prvega Velikega petika naj nas vse pretrese, da se vzdramimo v zavesti božje njoči nad nami. Iz vere v to moč, bo rastlo upanje, ki daje življenju rast in smisel.
Velika noč je mejnik in začetek novega življenja in nove dobe. Če se bomo ob tem mejniku leto za letom srečavali in pozdravljali, če bomo ob tem mejniku znova in znova začenjali, potem se nam ni treba bati da bi velikopetko-vih ponižanj, krivic in bičev ne mogli prenesti. Veseli lah ko upamo, da bo tudi slovenski rod nekoč slavil zmago Dobrote, Pravice in Svobode.	Por.
dela in vstajenja, dokler ne bomo z vstalim Kristusom vstali v zarjo velike noči in veselo prepevali alelujo. Preč. .t?. Karel Wolbang, C.M., bo vodil pretresljive obrede velikega petka in velike sobote in jih razlagal s svojo prepričevalno besedo. V spovednici bo pa naše župljane pripravljal na praznik vstajenja. K spovedi in k obredom velikega tedna vabimo tudi okoliške Slovence; kajti cerkev je velika in bo lahko sprejela vse. Na veliki petek se bodo obredi začeli ob 3. popoldne, na veliko soboto pa ob 8 :30 zvečer. Nekako ob 10. zvečer se bo začela sv. maša; po maši bo pa vstajenjska procesija okrog cerkve>
*
Z veliko nočjo se začne čas veselja in novega življenja. Novo življenje v prirodi, pa tudi novo življenje v naših srcih. Kot nikdar sicer med letom so to dnevi veselja, vriskanja ih petja. Zato bo s tem veselim velikonočnim časom zelo lepo sovpadal koncert, ki ga bo priredilo v dvorani Brezmadežne pevsko društvo “Korotan” iz Clevelanda. Ko bo 70 mladih pevcev in pevk pod spretnim vodstvom g. Metoda Milača zapelo iz mladih grl slovensko pesem, bo vzvalovilo med poslušalci po dvorani nekaj, kar se ne da izraziti, kar je treba doživeti. Melodije slovenskih pesmi se bodo prelivale v naša srca; slovenska zemlja z vsem svojim čarom in vonjem bo zaživela pred nami in duša slovenskega naroda bo dobila svoj odmev v naših dušah. Spored koncerta bo zelo pester: pel bo moški in ženski in mešani zbor in solisti. Peli bodo narodne in umetne; vesele
Neivtorontske novice
Daši nas veliki teden spomi-^Ja na dogodke, ki so se izvr-že skoraj pred 2000 leti, ftas vendar obredi velikega ^dna tako živo zagrabijo, kot ^ se grozote Kristusovega rPljenja in smrti gode pred ^alšimi očmi, prav tako pa tu-
* ».j
Kajti
vstajenje in poveličanje, obredi velikega tedna ako prepričevalno govore, da ^ trpel, umrl in od mrtvih Vstal tisti Jezus, ki je isti vče-jAi, dajjes in vedno; katerega Ddjenje, smrt in poveličano kajenje se nadaljuje v nje-^°vem s k r i v nostnem telesu-C er k vi in v njegovih udih-tastjanih.

,novi in stari člani vložili $72,-622.00; na osebne čekovne ra-ičune $74,466.00; dolgov pa so odplačali $34,256.00. Odobrenih in izplačanih posojil je bilo $112,909.00. Osebnih čekov je bilo zamenjanih za $75,-961.00. Dvignjenih hranilnih [vlog pa je bilo za $36,245.00.
Župnijska Hranilnica deluje [peto leto. Dne 25. avgusta letos bo obhajala petletnico svojega obstoja, če bo njena rast napredovala v tej smeri in s to hitrostjo, kot jo je pokazala prve tri msece letošnjega leta, se bo njen kapital dvignil na pol milijona. Že koncem marca je znašal preko $420,-000.00.
Djilascm. V beograjskih diplomatskih krogi se zopet širi vest, da bo režim poslal Djilasa nazaj v Sremsko Mitrovico, da odsedi ostalih pet let ječe*.
Turčija pričakuje novo ameriško podporo
ANKARA, Tur. — Sam predsednik turške republike general Gursel je povabil k sebi časnikarje in jim povedal, da Turčija računa, da bo tudi letos dobila podporo iz Amerike. Običajno take posle opravlja ministrski predsednik.
Gursel je uvodoma pohvalil turško koalicijsko vlado, da dobro dela in da je napravila celo načrt za petletko, obenem pa
Novi člani in hitra rast, vse Mala ntošnjemu proračunu zna-I to izkazuje zaupanje in solid- čakj “stabilizacije.” Petletko bo-nost. Zaupanje in solidno po- M o začeli izvajati prihodnje le-slovanje bo privabilo še novih to. General ni povedal, koliko članov, da bodo deležni kori- investicij je predvidenih v njej |sti, ki jih nudi župnijska hra- in na koliko pomoči računa iz niinica in posojilnica, ki po- Amerike.
| slu j e za obe slovenski župniji) Naša dežela je doslej dala
v velikem Torontu
Velikonočna zarja
Tako lepo še ni svetila pomladna zarja na ravan, kot takrat, ko je poljubila nad praznini grobom sveto stran.
Danica si zakriva lice, v vesoljstvo vrača se nazaj, omamlja jo Vstajenja zarja, pred njo ugaša njen sijaj.
Drži se rajsko nasmejano še danes jutranje nebo, krilatci vstajajo zarana in mične pesmi Mu pojo.
Še rosne kapljice spreminja zdaj v bisere svetlobni val, napis pa mavrični utrinja: “Odrešenik častit je vstal!”
Izlij se, odrešenja zarja na zemljo v sleherno srce. Pripelji že skoz noč viharja Vstajenja dan nam čez gore!
Limbarski.
—o-
pevskega društva “Korotan” veličastna manifestacija slovenske pesmi in lepo priznanje pevskemu društvu “Koro-in poskočne, pa tudi čustveno tan’, ki stopa že v drugo desetin miselno poglobljene, škrat- letje svojega obstoja in bi raka take, kakršen je slovenski d° še dolgo gojilo lepo sloven-
Vse to bomo doživljali na veliki teden tudi v cerkvi Brezmadežne. Prvič bomo imeli v njej pretresljive obrede velikega tedna. Kako ganljivo bo, kp bodo pevci peli Kristusovo trpljenje in nas bodo obredi velikega petka zagrnili v žalost in nam prikazali vso strahoto pa tudi vso veličino križa, dokler se ne bodo vsi doživljaji velikega petka zlili v eno misel: Glejte les križa, na katerem je viselo zveličanje sveta! Prav tako bodo obredi velike sobote od blagoslovitve ognja preko opevanja velikonočne sveče do vesele aleluje razodevali veličino Kristusovega odrešilnega
človek: vesel in žalosten, razigran in sentimentalen, šegav in hudomušen, brezskrben in zamišljen. Tako je pač življenje. Koncert se bo začel ob 7:30 zvečer in bo z odmori vred trajal do devetih. Nato bo prosta zabava s plesom.
Ker bo prišlo iz Clevelanda krajih Kanade; bil deležen
sko pesem med ameriškimi in kanadskimi Slovenci.
*
Težko je pisati novice, če jih sam ne doživiš. Ves postni čas sem bil le nekaj dni med župljani v New Torontu. Obiskoval sem Slovence po raznih
STAREGA KRAJA SMO PREJELI VELIKO POŠILJKO
GRAMOFONSKIH PLOŠČ
Pozor: če kupite pri nas RADIO - GRAMOFON - TELEVIZOR dobite brezplačno darilo 5 - 15 SV gramofonskih plošč
ADMIRAL	PHILIPS
r * r.LJai*iinBi....a
liiiiiijii!
.ijs::;1
de kupite pri nas MAGNETOFON, dobite popolnoma k^ono trak z do 50 pesmimi, posnetimi iz našega
zahtevajte kataloge, katere POŠILJAMO BREZPLAČNO PO KANADI IN USA. PIŠITE V SVOJEM JEZIKU.
Comet
555 St. Clair Ave.	Tel. LE 5-7269
W. Toronto, Ont., Canada
več mladih slovenskih fantov in deklet, bo za torontske slovenske fante in dekleta lepa prilika, da se s clevelandskimi fanti in dekleti prijateljsko povežejo in da bodo v mladih srcih vzklile pomladne cvetke mlade ljubezni, če kaj, nas mora koncert s pomladno veselico nagniti, da bomo na belo soboto, 28. aprila, napolnili dvorano Brezmadežne. Pričakujemo tudi Slovencev iz mesta Toronto, pa tudi iz okoli-
njihovega gostoljubja in ljubeznivih sprejemov; oni so mi pa vračali obisk v cerkvi in spovednici. Utrdili smo ljubezenske vezi med seboj in z Bogom. Prav lepa hvala vsem, ki so mi na misijonih pomagali, in vsem, ki so se misijonov udeležili. Vsako leto je boljše, kar je misijonarju v največjo tolažbo. A ker ne moreš biti povsod pričujoč, se zgodi, da se mora misijonar zaradi poklicnih dolžnosti marsičemu
Titovci nočejo barantati z ameriškim založnikom glede Milovana Djilasa
BEOGRAD, FLRJ. — Zastopnik komunističnega režima je na tiis kov ni konferenci izjavil, -da beograjska vlada noče barantati z ameriškim zložnikom Djila-sove knjige o usodi Milovana Djilasa, kajti založnik je samo “privatna oseba,” ki lahko misli o knjigi, kar hoče in ki se lahko poteguje za Djilasa, kolikor hoče.
Med besedami so namignili, da se narejena “škoda” ne da več popraviti.
Morda je to res, kajti o vsebini knjige prihajajo na dan nove podrobnosti. Mednje spada gotovo zanimiva novica, da se ga je Stalin prav rad nalezel, kadar je bil skupaj z Djilasom na zasebnih zabavah. Tega do sedaj še ni poročal noben tujec ki je imel posla ,s Stalinom.
Stališče titovskega režima nas ne sme čuditi. Te dni je bil v Beogradu zunanji minister Gro-miko. Gotovo je bil tudi radoveden, kaj bo Tito napravil z
T.R. iTurčiji za kake 3 bilijone dolarjev podpor. Dve tretjini je Turčija porabila za oborožitev svoje armade, ostanek je-šel v go-epodarske investicije. Lani so znašale ameriške podpore nekaj pod $200,000,000.
CLEVELAND, O.
IVIoški dobijo delo
Delo dobi
Za izdelovanje žlebov in delo na strehah iščemo delavca. Kdor je vešč v tem naj se javi
E. Z. COMPANY 1275 East Gist Street
(17, 19 apr)
MALI OGLASI
Stanovanje oddajo
Štiri sobe, kopalnico in shrambo, s plinsko kurjavo, oddajo na 1059 E. 67. St. Kličite EN 1-7112.	(77)
kov
tek; prav tako ne glasbenega festivala, ki ga je v dvorani Marije Pomagaj priredila 1 Ju|ius J# petrash se je bou venska šola pod vodstvom	..	.
preč. g. Toneta Zrneca, C.M.Irl1 Protl Povišanju dav-
Prav tako nisem mogel gledati Mausarjeve drame “Ura s ku kavico”, ki so jo igrali naši župljani v režiji g. Tineta Straha na tiho nedeljo. Prav tako nisem imel časti, da bi bil krstil novorojene otročiče najbolj zaslužnih župljanov, kakor sta na primer g. Stane Ulčar in g. Tine Tekavčič. A v zameno za vse to mi je Bog dal veliko tolažbe na misijonih in mnogo slovenskih pri jateljev tako med slovenskimi staronaseljenci kakor med no-vonaseljenci.
*
Vsem Slovencem, ki berejo I newtorontske novice in zlasti še tistim, ki jih osebno po-j
Sobe se odda
Dve spalni sobi se oddajo dvema fantoma, po želji si lahko sama kuhata, na 1027 E. 61 St.
(13, 17, 19 apr)
|	uyT-
ZULiCH
INSURANCE AGENCY
>18115 Neff Rd. IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio
ških krajev: Oshawe, Actona,,odreči. Tako v dvorani Brez-Guelpha, pa tudi iz Batawe inlmadežne nisem mogel gledati St. Catherines, čim več nas bo, | “Marijinega oznanjenja”, ki
>■
*
SliJit£ m 4
CLEVELAND, O. — Državni znam, prav vesele velikonočne j senator Julius J. Petrash, ki za-praznike. in obilje vseh milo- stopa osmo leto Cuyahoga okraj sti v vstalem Kristusu!	|v državnem senatu. On se je
postavil odločno proti povišanju prodajnega davlka in zmagal.
Iz urada žup. Hranilnice Demokratski vodniki državne)
in Posojilnice	glavne skupščine pravijo, da je]
,	. Petrash eden od najsposobnej-1
številke v prvem četrtletju U in najuspežnejiših član0v dr.1
tem lepše bo in tem močneje ga je postavilo na oder Sloven-k letošnjega finančnega leta ka- j£avnepa senata
nas bo slovenska pesem pove- sko gledališče in nudilo gle-zala v eno. Tako bo koncert dalcem tako lep kulturni uži-
* c
9!
91

95
M
9!
9!
95
93
VESELO VELIKO NOČ ŽELI
VSEM ODJEMALCEM
"DERMASTJA MEAT MARKET"
194 Augusta Street Toronto, Ont., Tel.: EM 8-0490
Obenem se želimo zahvaliti vsem odjemalcem in se priporočamo še za naprej tudi ostalim rojakom. Imamo prvovrstne mesne izdelke, sveže in predelane, doma izdelane in prekajene in to po zmernih cenah.
Lastnik I. J. DERMASTJA
P*
r
B
if
B
if
B r B
r
B
žejo ne samo zanimivo, ampak Vneto in V3trajno tudi razveseljivo sliko. Do se~ izročene daj sc bili prvi trije meseci vsakega leta bolj pasivni. V začetku leta — sredi zime ni bilo nikdar posebnega prometa, zlasti ne takega, ki bi kazal napredek. Redki so bili, ki so se na novo vpisali. Povpraševanje po posojilih je bilo minimalno. Vlaganje v zimski brezposelnosti ni bilo nikdar posebno živahno.
Prvi trije meseci letošnjega leta pa so bili pravo nasprotje dosedanjim zimskim navadam.
Novih članov je pristopilo 43.
Denarni promet v teh 90 dneh letošnjega leta je presegel pol milijona. Na hranilne vloge so
Columibusu. je opravljal mu naloge v odborih za finance) davke, veleceste in javna dela.
Ko so skušali tekom zadnje poslovne dolbe preložiti del davčnega bremena od velikega biz-nesa na rame malih ljudi, se je Petrash pognal v boj proti temu in po hudi borbi dosegel, da do tega ni prišlo.
Julius Petrash izdeluje kovinske plošče in postavlja naprave za ogrev. V državni senat je bil prvič izvoljen leta 1954 in je* ves čas svojo službo vestno in uspešno vršil. Je poročen in ima dve hčerki. Letos ponovno kandidira in se vsem volivcem toplo priporoča.	F. L.
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA*
Michael Valentič
ki je umrl 17. aprila 1961. leta.
Truplo Tvoje zemlja krije, v temnem grobu mirno spiš, srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš.
Nam pa žalost srca trga, in solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker Te več med nami ni!
Žalujoči:
SOPROGA
in
OTROCI
Cleveland, 17. aprila 1962.

0f
0!
yESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM!
BEACHLAND BEVERAGE CO.
B
ir
896 EAST 185th ST.
IV 1-4453
Imamo polno zalogo
PIVA - VINA - MEHKIH PIJAČ VSEH VRST POSEBNOST: VINO IZ SLOVENIJE!
HLADNO PIVO V ZABOJIH! Pokličite in vam dopeljemo na dom Se priporočam
VESELE
VELIKONOČNE
PRAZNIKE
ŽELI
VSEM SVOJIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM
MATT F. INTIHAR
630 East 222 Street RE 1-6687
RE 1-6888 — IV 1-0678
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELITA
STANLEY in FRANCES ERŽEN
lastnika
LAKE FURNITURE, INC.
855 E. 222nd St.
RE 2-7616
VESELE
VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELI
MODIC'S CAFE
6201 St. Clair Ave.
ŽGANJE - PIVO - VINO Se toplo priporoča za obilen obisk
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
JAY & VEE DELICATESSEN
Zahvaljujemo se vsem našim odjemalcem za njihovo dosedanjo naklonjenost in upamo, da nam bodo isto hranili tudi v bodoče!
JOHN in VERA, lastnika vam sporočata, da boste vedno dobro posluženi!
B
r
B
r
B Šf B
r
B
r
B
B
gf
B
r
B
r
B
r
B
B
8*
B
r
B
r
B
-gr
B
gr
B
gr
B
gr
B
gr
B
gr
B
gr
B
gr
B gr
B ~r/
B
gr
B
gr
B
gr
B
gr
B
gr
B
gr
B
gr
B
gr
B gr
B
gr ,
B ’ gr
B
gr
B
gr
B
gr
i/jt
gr
16024 Grovewood Ave.
B
gr
IV 1-3924 k*
__________^
B
gr
B gr
B
gr
B
gr
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ISKRENO ŽELIMO VSEM PRIJATELJEM IN OBISKOVALCEM, KI SODELUJEJO Z NAŠIM URADOM.
Prisrčno se jim zahvalimo, da so ravnali po preizkušenem načelu “Svoji k svojim’’ in se jim toplo priporočamo za bodočnost.
Urejujemo vse za potovanja, oskrbimo denarne pošiljatve, notarsko overovimo uradne listine in opravimo vse druge posle, ki spadajo v delokrog potniške Pisarne in posredovalnega urada.
STEVE F. PIRNAT CO.
6516 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio HE 1-3500
Velikonočne misli
O Krist, poprej, ko si od smrti vstal, besedo božjo v srca si sejal, nam blagovest Zveličanja izročil, da lepši čas človeštvu bi napočilu Odganjal si med brati črt, prepir, oznanjal nam ljubezen, sladki mir.
In človek, Kristov brat?
Od zore do noči pri setvi, žetvi, ob vdani prošnji, trdi kletvi, potan, močan se človek trudi, pa sredi polj in vrtov plodnih izmučen od gladu se zgrudi.
Pravice in ljubezni prosi, a bližnji mu le trnje trosi.
Zapleše divji vojni ples, spreminja lepi svet v puščavo; poplača z bedo vojni kres, ki je plamtel za “čast in slavo.”
In kakor čudodelnik bistri, ki v gledališču čara, vara, se človek s stroji in registri v glumaštvu trdem vara, stara.
Ohol se Tvoji milosti upira, v bolesti trpki razdvojen umira.
In vendar, zmagovito vstali Krist, zanesi nam, o še potrpi z nami!
Morda le kdaj se blodni človek zdrami, pomoči Te zaprosi v srcu čist.
Morda se le na Tvojo pot okrene, z ljubezni plaščem Tvojim se odene, s Teboj izbriše mračnih dni bridkost, ugleda v novih zarjah mir, radost.
Ivan Zorman.
Z. P.:
Klavdija, Pilatova žena
“... Ko je sedel na sodnem vost velikega pričakovanja. Zanj stolu, mu je njegova žena spo- je torej zapustila Rim? Ne, ne ročila: Nič ne imej s tem pr a- bi mogla tega trditi. Toda zakaj
veliko sem tr-sanjah zaradi
vičnim, kajti pela danes 1 njega..
(Mat. XXVII
Visoko vzravnana stoji Klavdija na krovu cesarske galeje in sanja o prihodu. Zmagala je, kljub nasprotovanju rimskih senatorjev. Še nikdar ni nobena rimska žena spremljala svojega moža na službena mčsTa drugih provinc. Cezar je njenega moža imenoval za upravitelja Palestine. Sedaj se ladja bliža Jopi in Klavdiji gorijo lica od nestrpnosti.
Kaj sanjaš, ponosna Rimljanka? Kakšno privlačnost ima zate svet Orienta, ponižan in uklonjen v verige mogočnega Rima? Si se le naveličala bojnih iger amfiteatru, prelivanja krvi gladiatorjev? Ali nisi bila srečna v sijajnih palačah večnega Rima, da si zahrepenela po skrivnostih arabskih puščav in samotnih karavan, ki leto in dan romajo preko njih? Bi li rada odkrila zgodovino trdovratnega judovskega ljudstva, ki na svojih oltarjih ne trpi drugega Boga razen Jehove? Ali morda tako ljubiš svojega moža, da se od njega niti za en dan ne moreš ločiti? Kdo ve?
Skrivnostna nestrpnost utesnjuje tvoje srce. Čudiš se ji, ker ji ne veš imena, ker ne veš, da bo zate največje dožibettje v Jeruzalemu na smrt obsojeni Galilejec...
se ji srce topi od sreče in ganotja, ko izgovarja njegovo čudovito ime Jezus? Ah sanje, blazne sanje, saj so med njo ponosno Rimljanko, in med tem preprostim tesarjem iz Galileje nepremostljivi prepadi.
Joana je njegova učenka. Sledi mu povsod. In ona, Klavdija, ali ga res ne bo videla nikoli?
Od časa do časa prihajajo do nje čudoviti nauki Galilej ca. Prinašajo jih sužnji in ona jim na skrivnem prisluhne, ki si jih med delom skrivnostno ponav-
ljajo. Prinašajo jih prijateljice, ki jih pripovedujejo kot navadne vsakdanje dogodke. Klavdi-jina duša pa jih željno pije in Galilej čeva podoba se vedno globlje utesnjuje v njeno srce.
Zvedela je tako, da je Herod Antipa obglavil Janeza, imenovanega Krstnika, bratranca Jezusovega, in da je Jezus na opozorilo svojih: Pazi se, ker hoče umoriti tudi tebe, odgovoril: Recite tistemu lisjaku, izganjam hudiče in ozdravljam še danes in jutri... Moj čas še ni prišel, vaš čas pa je vedno pripravljen ...
Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem
FRANCES POTOČAR
'SLOVENSKA PRODAJALNA ZEMLJIŠČ 0j	COMPLETE REAL ESTATE SERVICE
NOTARY PUBLIC
01	963 Eaat 185th St.	IVanhoe 1-3960
nestrpnost
B
r
B
r
B
B
'B
r
r
B
gr
B
r
B
p-
B
Klavdija prebiva sedaj v Ce-zareji na obrežju velikega morja. Le za judovske velikonočne praznike se z možem Pilatom preseli v Jeruzalem. Taka je pač njegova služba. Buden mora biti na vse dogodke v deželi, saj ob velikonočnih praznikih preplavi Jeruzalem vsa dežela. Takrat se srečajo v Jeruzalemu on, oblastnik Herod in njegov brat Filip. Tudi obrežne vojaške postojanke se preselijo v mesto. Zaradi varnosti. Rimljani niso priljubljeni gospodarji Palestine.
Klavdij ino srce še vedno utesnjuje nestrpnost. Vse od takrat, ko je raz krov ladje prvič zagledala palestinsko deželo, je ni več zapustila. Da, pač! To je bilo takrat, ko ji je Joana, žena Herodovega stotnika, pripovedovala o Galilejcu. Takrat se ji je spremenila v goto-
Iz Antonijevega stolpa opazuje Klavdija gnečo ljudstva pod seboj. Povedali so ji, da je tam Mesija, a ona ga ne vidi, vse se tare okrog njega. To je prvi dan judovskega velikega tedna in mesto se vedno bolj polni.
Prišla je Joana in povedala: “Neki Grki so prosili Filipa iz Betsajde, da bi jim pokazal Jezusa.”
“Jih je sprejel?”
“Filip je poklical Andreja in oba sta jih predstavila Jezusu.” Grki so pogani. Klavdija je vsa nestrpna: “In on?”
“Rekel jim je, da kdor hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil.”
“Čudno!”
“Rekel je še, da kdor svoje življenje zaradi njega izgubi, ga bo rešil.”
“Še bolj čudno, zakaj vendar ga bo rešil?”
“Za večnost!”
“Rekel je... da ko bo ... povišan ... bo vse pritegnil nase.” Krik groze.
“Joana, “povišan” pomeni... križan...?”
“Da...!”
Joana je bleda kot smrt. Tihe solze ji polzijo po licih.
“Potem je rekel, še malo je luč med vami.”
“Kaj pomeni luč?”	'
“On je luč!”
Luč za Joano, misli Klavdija. Toploto, ljubezen, življenje! Vse to jasno bere iz trpečega Joani-nega obličja. Koliko ljubezni,
<T>&Ua m B. rtranl)
r
mmmMzmmmmmmmmmm
Naročile že sedaj za velikonočne praznike
naše odlične šunke — želodce in drugo prekajeno meso — krvave in riževe klobase. — Imamo tudi domače kislo zelje in repo, koruzno in ajdovo moko, vse vrste grocerijo ter
pivo in vino!
Vsa robri je prvovrstna in postrežba točna in zanesljiva. — Dovažamo na dom in pošiljamo po pošti!
VSEM PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
0! & 01
01
91
91 & 91 &
91
0f
$
0!
91
&
0!---
&
91
91
M
91
&
01
01
0
0
0
0
&
0
0“
M
0
4
0
DR. P. B. VIRANT
OPTOMETRIST
PREGLED OČI - PREDPIS OČAL
15621 Waterloo Rd.
IVanhoe 1-6436
v poslopju Central National Banke
ZA DOBRA VINA SE OGLASITE PRI
BOŽEGLAV TAVERN
6010 St. Clair Avenue WINE - LIQUOR - BEER BONDED WINERY 1125 E. 60. St.
HOME MADE “PIZZA PIE”
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM!
Phone EN 1-8606
Vesele velikonočne -praznike želimo vsem cenjenim odjemalcem in znancem
ZULICH
INSURANCE AGENCY
VSAKOVRSTNA ZAVAROVALNINA PROTI POŽARU IN NEZGODI
FRANCES ZULICH, Agent
18115 Neff Road	IVanhoe 1-4221
B B
r
B
r
B
r
B B
r
B gr B tr B i? B
r
_B
tr
B
r
B
r
B
r
B
r
B
r
B
r
B
r
B
r
B
r
B
r
B
—B
r
r
B
p*
B
r
B
r
B
r
B
ir
B
r
B
r
B
r
B
r
I Four Points Food Market
667 EAST 152 STREET
GL 1-6316
II
i
I
I
I
'i
CIRIL IN URSULA ŠTEPEC — lastnika
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM


Making your city a better place to live, work and raise a family--
the result of a GROSIH!!
Savings and Loan business
JjOOtjjJlM —
813 Edit 18Sth sr.
25000 Eudld Ava.
6235 SI. Clair Ava.
Cleveland, Ohio
B
.r
B
r
B if B
r
B
r
B if B if B
to.
if
S'
r
B
r
4703 Superior Ave.	EXpress 1-0357 fT
0|	Service to Render Most Perfect Tribute	^
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE B
r
Selimo - HJ 1 fifitft B.
ALLELUIA! THE LORD IS RISEN! ALLELUIA!
GOLUB FUNERAL HOME
0
Mullally Funeral Home
ZRACEVALNI SISTEM
AMBULANČNA POSLUGA
POGREBI OD $200.00 NAPREJ
365 East 156th Street
KEiunore 1-1411
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St. ... 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči IIEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
VSEM LASTNIKOM CERTIFIKATOV, IN PRIJATELJEM
DRUŠTVOM
B
r
»
i SLOVENSKI DRUŠTVENI
1	DOM
■0
-ii	EUCLID, OHIO
§ ^
DIREKTORIJ |f
B

^^SDL^LSD^SS^SD^SD^^SD^SD^SD^SDj^SDS
BONNA CAFE °
1401 E. 55. St.
EN 1-8974
Lastnik FRANK STERLE vošči vsem gostom, prijateljem in znancem vesele velikonočne praznike. Zahvaljuje se vsem za dosedanjo naklonjenost in se priporoča v bodoče.
&
K
r
B
p-
Točna in prijazna postrežba.
OB SOBOTAH IN NEDELJAH ZVEČER PLES
JAMES A. SLAPNIK,
FLORIST
6620 St. Clair Ave. Henderson 1-8824
BEST WISHES FOR A BLESSED EASTER TO ALL OUR CUSTOMERS AND FRIENDS! VESELA ALELUJA!
Telegrafično dostavljamo cvetlice po vsem svetu.
B
r
B
r
r
B
B Šf B šf
B
gr
--------B
gr
B
gr
B
r
B
gr
B
gr
B
r
B
gr
B
p*
B gr
B gr
B r B gr
KLAVDIJA, PILATOVA ŽENA
(Nadaljevanje s 4. strani)
koliko trpljenja na tem lepem obličju judovske žene!
Toda dogodki se naglo prehitevajo.
JR.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM
imm J. KOZAilGE in DRUŽABNIKI JUHI R®Z»E
I
frank mmm
LAKELAND REALTY
REAL ESTATE — INSURANCE SERVICE COMPLETE 4 POINT HOME INSURANCE
KE 1-3662
15604 Waterloo Rd.
KE 1-6681
__B
gr
B
gr
B gr
B
r
B
r
B
r
B
r
B gr
B
F
B
• F
B
F
B
B IT B
F
B B
F
B r B
gf
I
P
B
F
B
F
B B B
TRGOVINA Z VINOM
HUTCH'S GARAGE
6013 St. Clair Ave., zadaj - Tel. HE 1-2988
Splošna popravila avtomobilov, motor jev za čolne, motornih kosilnih strojev.
General repairs service: carburators, ignition, outboard, power movers, all automobile repairs.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM OBISKOVALCEM NAŠE GARAŽE IN PRIJATELJEM.
M GOSTILNA ERSTE
6802 St. Clair Ave.	HE 1-3344
'sem
•Q
•8.
•S
gostom, odjemalcem in prijateljem voščimo prav vesele velikonočne praznike.
® iern ae dosedanja lastnika Hinko in Berta Lobe Zahvaljujeta ter prosita in priporočata svojim prija-Q Jem, da ohranijo naklonjenost in zaupanje novim lastnikom DUŠANU MARŠIČU in njegovi bodoči MARY PRINCE, ki prevzameta gostilno Erste dne U junija 1962.
Pod novim vodstvom bo gostilna Erste imela tudi
onrvačo kuhinjo in ob petkih in sobotah zvečer godbo.

g?
B
gr
B
r
B
r
B
r
B
r
B
r
B
r
B
r
B
gr
B
gr

Jezusa so prijeli. V Pilatovi ženi ni več nestrpnosti, ni več negotovosti. Sedaj ve. Tudi njej je Jezus luč, tudi ona ga ljubi čez vse na svetu.
Pod oknom njene spalnice se tiho pogovarjata njena sužnja in dekla iz Sinedrija. Dekla jima pripoveduje, kako so Jezusa zasramovali, opljuvali in ga bičali. Sonce žalostno vstaja v jutro velikega petka.
Luč in tema se stopnjujeta v Klavdijini duši, ljubezen in trpljenje. Prejšnji večer je Pilat poslal nad Jezusa svoje vojake, da so ga prijeli v nekem samotnem oljčnem vrtu, kjer je navadno molil.
Njen mo. .. Pilat! Po skrivnih hodnikih hiti Klavdija v Pretorij. A zakoni sodnij ske palače so strogi. Niti tebi, Klavdija, ki si guvernerjeva žena, ni dovoljeno prestopiti tega praga. “Povišan pomeni križan!” reče bolečina v vihar njene duše. Ne, ne! On ne! Razbojniki, ubijalci, oni že! A on ne, on je nedolžen, on je njej življenje, sonce, luč.
Zopet je v svoji sobi. V bolečini trepeče njeno telo, vroče solze molčijo mehke blazine.
Kdaj je prišel spanec? Padla je vanj kakor kamen v temne prepade.
... Sin človekov bo izdan v roke grešnikov... in ga bodo križali... Jaz sem Ilič sveta ... Hodite, dokler je luč med vami, da vas tema ne preseneti..
Klavdija, kaj si videla v sanjah tega strašnega jutra? Morda Galilejca na križ pribitega, umirajočega v strašnih bolečinah? Ali v prah se drobeče skale, od mrtvih vstale, grozo in preplah krvnikov?
Bleda in tresoča se sedi Klavdija na postelji. Srce ji burno bije. Znova bo poskusila. Mora ga rešiti, pa četudi umrje. Čuj, kaj vpije nahujskana množica?
“Baraba, Baraba! Križaj ga! Križaj ga!”
Samo rimski guverner lahko podpiše smrtno obsodbo!
Znova se Klavdija požene na pot, ki jo je pred dobro uro zaman prehodila. Sonce je sedaj že visoko na nebu, a ona ga ne vidi.
“Križaj ga! Križaj ga!” vpije množica in ti klici ji prebadajo srce, da se s težavo opoteka preko hodnikov. Zdi se ji, da bi bil tudi Pilat rešen, če bi lahko z njim govorila. A zaman, straže je ne pustijo vstopiti.
Gozd sulic se pomika proti njej. Skrije se za steber. Tedaj ga zagleda!
Ogrnjen v škrlatni plašč, s trsom v roki, s trnjevo krono na glavi, počasi stopa sredi razdivjanih vojakov. Ni več podoben človeku, obličje mu je opljuvano, okrvavljeno. Krvavi curki še vedno polzijo po licih in močijo tlak Pretorij a. In vendar, koliko dostojanstva v njegovi drži. Za glavo višji od drugih, kljub razbičanim ramenom, ki so rahlo upognile njegovo postavo. Tedaj dvigne glavo, kakor da nekoga išče. Za hip se njegov pogled ustavi na Klavdiji, potem bega dalje. Sedaj se je ustavil. Kaj govorijo njegove oči? Tako sladko očitajoče so, omehčale bi tudi najhujšega grešnika. Za seboj zasliši Klavdija pritajeno ihtenje. Ozre se. Ob steber se stiska mož, preprost mož, podoben ribičem iz Galileje. Obraz je skril v dlani in joče. Njega je pogledal Mesija. Skrivnostne globine se odkrivajo pred Klavdijo, a vendar se ji zdi, da jih razume. Ljubezen razume vse. Jezus je že mimq. Tedaj se Klavdija zgane; kri ponosne Rimljanke ji ?apluje po žilah. Gospodovalno stopi pred centuri-
jona, ki sledi Jezusu. Ukaže mu: “Pojdi h guvernerju in mu reci: Nič ne imej s tem pravičnim, kajti veliko sem trpela danes v sanjah zaradi njega.” Centurijon vidi njene solzne oči, trpeči izraz njenega obraza. Obrne se in vstopi v sodno dvorano. Približa se Pilatu in mu reče: “Tvoja žena pravi...” Toda pilat ne verjame v ženine sanje. Noče, ne more verjeti, več mu je oblast in ugled, ki ga ima pri Cezarju. Njemu se noče zameriti...
Strašna žaloigra se neizprosno bliža koncu. Pilat je Jezusa obsodil na smrt.
(Ko je bilo vse končano in je tema pokrila zemljo, se Klavdija Procula ni ustrašila. Sedaj je marsikaj doumela in njena prihodnost je ni več vznemirjala. Vedela je, da je pred njo večnost.
Nič ne vemo, kaj se je potem zgodilo, kako je sprejela Pilata. Nekateri pravijo, da je šla proč od njega, ker ni mogla več gledati njegovih rok, ki si jih je zaman umil pred množico.
Pravijo tudi, da je tisočkrat in tisočkrat v svojem življenju ponavljala besede: “Trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil in bil v grob položen ...” Zdi se, da se je vrnila v Rim in tam srečala Pavla.
Apostol Pavel v svojem drugem* pismu Timoteju, ko se od njega poslavlja, predno položi glavo pod rabljev meč, pravi: “Pozdravljajo te Eubol in Pu-dent, Lin in Klavdija ...”
Klavdija Procula—žena Pon-cija Pilata?
Morda.
VSAJ TEDEN DNI PREJ
predno se preselite, nam pošljite vaš
NOVI in STARI NASLOV
Nadloga v podobi lepih cvetov
Sudan je prosil FAO, organizacijo za prehrano in kmetijstvo, naj mu priskoči na pomoč pri zatiranju vodne hiacinte, ki se je močno razrasla v gornjem toku Nila.
Marsikateri vrtnar ali drug ljubitelj cvetja bi bil vesel, če bi imel na svojih gredah lepo, prijetno dišeče cvetje, ki pa skriva v sebi tudi nevarnost, saj je postalo prava nadloga na obmejnem področju Sudana in Egipta. S silno močjo se vali Beli Nil s planinskih pobočij, njegova voda pada čez množico slapov in brzic, v dolini pa se umiri v širokem koritu. Na tistem področju postane Nil reka, ki že od davnih dni daje rodovitnost velikim obdelanim področjem vzdolž svojega dolgega toka skozi Egipt.
V minulih treh letih se je bela vodna hiacinta tako razrasla, da je prekrila nilsko strugo z meter debelimi plastmi. Ponekod je zajezila mirno vodo; človek lahko po tej preprogi pride čez reko, ne da bi mu voda segla do gležnjev. Najprej so naglo rastočo vodno rastlino opazili ob Nilu kakih 2000 milj južno od Kartuma. Voda, ki ni več mogla teči proti severu, v Egipt, je začela zastajati. Prej obdelana zemlja ni dobila vode, na tistih področjih, kjer se je razmnožila vodna hiacinta, pa je nastalo močvirje, kjer so se naselili tudi že komarji, ki prenašajo malarijo.
Razen tega je vodna hiacinta preprečila razvoj in rast rib, ki so bile doslej mnogim obalnim vaščanom poglavitni vir proteinske hrane in zaslužka. Zaje-dalska rastlina ovira delo na črpalnih napravah, ki pošiljajo vodo na namakana področja, zato je sudanski delegat pri ZN prosil FAO za nujno pomoč.
&
01
91
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM!
TREBEČ EXCAVATING, INC.
571 East 200th St.	IV 1-1000
Euclid 19, Ohio
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM
VIC'S
EUCLID TAVERN
ŽGANJE - PIVO - VINO
Vsak petek serviramo ribe od 11. dop. do 9. zvečer
VIC TOMAŽIČ 595 E. 185th St.	IVanhoe 1-9509
01
9
Cm
9
01
9
/J
9
01
-d'
9
9
&
9
9
&
9
.d
01
01
&
9
0L
c
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM
PRIJATELJEM IN ZNANCEM
MARY A. SVETEK
POGREBNI ZAVOD
NAROČITE Sl ZDAJ ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE
PRISTNE DOMAČE MESENE, RIŽEVE IN KRVAVE KLOBASE, ŠUNKE in ŽELODCE
pri
S P E H A R ' S MARKET
712 E. 200 St. - KE 1-7777
RUDY ŠPEHAR, lastnik
Dovažamo tudi na dom, kjerkoli v Clevelandu
Sprejemamo tudi poštna naročila in Vam točno in pošteno odpošiljamo po pošti naročila.
Pivo in vino lahko vzamete ven, ali vam dostavimo
Sedeminšestdeset let
nudi KS1ČJ ljubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
EMIL BUKOVEC
QUALITY GROCERIES and MEAT©
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
6024 St. Clair Ave. HEnderson 1-7066
i
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI PRIJATELJEM IN VSEM DRAGIM ROJAKOM
GLOBOKAR REALTY
KRANJSKO
KATOLIŠKA
&
SLOVENSKA
JEDNOTA
986 East 74 Street
HE 1-6607
Nakup ali zamenjave hiše, zemljišča ali posestva
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki
Premoženje: $13,500,000.00 Število certifikatov: 43,000
če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri naiboijši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI J ED N OTI
feier se lahko zavarnjeS za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilie moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $500.00 do $15,000.00.
K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote S400.00.
Ako še nisi član ali članica te mogočne '.n bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot iutrl!
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ !
Zb pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tatnir. krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, 111.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ROJAKOM
DR. LEOPOLD UKMAR
ZDRAVNIK
Ordinira:
6802 St. Clair Ave.
in
20050 Lake Shore Blvd. Rezidence 15107 Shore Acres Dr.
Tel.: UT 1-9677
Tel.: IV 6-1838
IV 1-9888
Vesele velikonočne praznike ' ■j	želi vsem odjemalcem in
Q	prijateljem
| JELERCIC FLORIST
15302 Waterloo Rd.	IV 1-0195

Pierre I’Ermite:
Zena z zaprtimi očmi
“Bodi! Gospod Ludovik, ker na vsak način hočete vedeti, vam morem jaz, ubožica, odgojena v ljubezni in spoštovanju do svojih staršev ..., jaz, ki sem imela brata vaše starosti, zatrditi, da ste nastopili proti svojemu očetu zelo grdo? Nikoli še nisem bila priča tako mučnemu prizoru, kakršen je bil nocojšnji in radi katerega se še sedaj tresem. Priznajte najprej, da že spočetka nikakor niste imeli prav. In če bi bili imeli stokrat prav, ne govori sin s svojim očetom tako kot ste vi z vašim. Jaz, tujka, sem trpela pod slehernim vašim odgovorom. A on, vaš oče...! on, ki vas je vzgojil, on, ki je s svojim delom naredil iz vas to, kar ste...! Koliko je moral trpeti šele on...! Ko ste vi odšli, je vaša mati jokala ..., a tudi on, oče vaš, je plakal. Videla sem, kako so mu — možu — tekle solze, ki napravijo tako globok vtis, ker so ta-korekoč sama srčna kri...”
“Moj oče je jokal...?”
“Da ... In vi?”
“Jaz ... jaz sem besnel... in še besnim ...”
“Torej — in vi to dobro veste ■— tisti, ki nima prav, ste vi... oh, kako bi bila jaz na vašem mestu nesrečna! Čujte, ali ga slišite, kako hodi po svoji sobi...? Kakšna noč ga čaka! Dva in šestdeset let ima... in celo življenie trdega napora za seboj.. ..”
Oba sta prisluhnila koraku, ki je dobival v molku noči še večji pomen.
“Tedaj?” je dejal Ludovik Hughe in naglo pogledal Marijo.
“Tedaj ... če bi bila jaz na vašem mestu ...”
“Da ..., kaj bi storili?”
“Niti za trenutek se ne bi pomišljala ... Dejala bi si: ‘Nisem imela prav ...!’ Zakaj, gospod Ludovik, ker ste me že pooblastili, vam ponovno povem pravo, jasno, vpijočo resnico: Ravnali
ste napak ... hudo napak--------
Popraviti je treba krivice, popraviti takoj!”
“Popraviti... kako?”
“Način je že dovolj označen!
... Stopila bi v sobo k očetu in bi mu rekla z iskreno skesanim srcem: ‘Oče moj, žal mi je, da
se je to zgodilo, in prihajam vas prosit odpuščanja.” —
Naslonjen na mizo z ostanki jedil posluša Ludovik Hughe ta ženski glas ..., ta večni... ta sladki, tako osvajajoči glas ... Nekaj neznanega in še nikoli ob čutenega ga vznemiri do temeljev notranjosti. Odpor v duši se taja; njegovi razlogi izginjajo... in preostane samo ena resnica, resnica, ki jo je ugotovila
Ne da bi dalje odgovarjal, se Ludovik Hughe, kakor bi trenil, odloči in odide iz obednice.
Marija ga sliši, kako stopa navzgor ...
Takisto čuje, da trka na vrata. In glas g. Hugha se odzove: “Noter!”
Sledi molk ..., dolg molk ... In deset minut nato pride Ludovik Hughe zopet počasi doli... To pot plače on.
Vnovič pride v jedilnico, kjer je mala sobarica s pospravljanjem pri kraju.
Pa stopi naravnost k njej in ji ponudi roko.
Marija se obotavlja ...
Ludovik poudari svojo kretnjo, češ, da jo hoče, to roko, hoče brezpogojno.
“Marija, poznam vas šele nekaj ur, a mi je na tem, da vam povem, da ste dobro dekle ... Nocoj lezite zadovoljna, storili ste res lepo delo ...”
radovednost... Saj nismo bolj neumni kot so drugi..., imamo svoje male pripomočke, kaj ne, stari Celestin?”
Celestin se udari v veselem smehu po mečih:
“Kaj bi jih ne imeli! ...”
“In sedaj pa lahko grem spat!” je zaključila zmagoslavno Melanija ... “Nisem ničesar ukradla .. ”
Ali ko so se vrata znova zaprla in je bila Melanija gotovo že v svoji sobi, se obrne Ceie-stinova žena k svojemu možu in resno, skoro žalostno reče: “Upam, da ne boš zopet tulil z volkovi in zaeno s kuharico spravil ob kruh to uboge dekle...?”
“Storim, kar morem! ... Saj sama dobro veš. Prestrašno je meti Melanijo proti sebi!”
“Še bolj strašno je pa imeti proti sebi svojo vest...” “Marija Durand je pač ljubka... blaga... poštena?”
“En vzrok več! ... Je že vojska na življenje in smrt...”
“Ne mešaj se vanjo!...” “Ponavljam ti: bom mogel!”
In Celestin nezadovoljen drugimi...
se je sam s
podal
seboj
spat in z
Deseto poglavje Po tem viharju je nastopilo v. hiši precej dolgotrajno pomirje-j nje, izvzemši kajpada v kuhinji, ( ker se je ondi ugnezdila ljubosumnost, a ljubosumnost je zlo, j “Ali je tam ki ga nobena reč ne more po- he...?” miriti, saj preživi celo dotičnega, ki mu je bila namenjena.
Po sinovem koraku — kaj takega se še ni zgodilo — je bila prišla v Hughovo obitelj neka vedrost; in če bi ne bilo kuharice, bi bila Marija Durand posta-
oba moška v tovarni, ga. Hug-hova pa še v postelji, je morala Marija odgovarjati pri telefonu na kaj neprilično sporočilo, kajti telefonirala je očividno gla-sovita mala Lily. Marija je bila imela to slutnjo že koj po prvih besedah in ob zvoku glasu, ki ga vendar še ni nikoli slišala.
g. Ludovik Hug-
“Ne.”
“Ali je v Parizu?”
la v svojem stanu skoro docela mirna.
Toda v “življenju se najde vedno kaka Melanija . ..” je pisal g. župnik, odgovarjajoč na sobaričino pismo ..., “in zemeljska sreča je sestavljena iz toliko delcev in kosov, da vedno katerega manjka ...”
Posebno Ludovik Hughe izkazuje mladenki takšno spoštovanje, kot ga ni nikdar nobeni
“Ne vem.”
“Kako da ne veste?”
“Ne.”
“Kdo pa ste...?”
“Sobarica.”
“No, prav! .. . Moja mala, ja sem gospodična Lily, prijatelji-j ca vašega mladega gospodarja.
Razumete?
Ludovikova
jateljica, njegova mala ljuba prijateljica ..
“Menim, da razumem.”
{Dalje prihodnjič.)
0)
$
•0
0!
DVODELNA KO/A
Ovce imajo dvodelno kožo. Med ^obema je plast maščobe, storim, kakor prejšnjih uslužbenk.	Iz spodnje raste dlaka, iz gornje
! No, nekega jutra, ko sta bila pa volna.
CHICAGO, ILL
DR. PAUL GUGICH, PHYSICIAN AND SURGEON.
1084 N. Milwaukee Ave. — Office Hours: Mon., Tues., Wed. and Fri. 7:30 PM to 8:30 PM. Thursday 10 to 12 AM and 6 to 8 PM. Saturday 6 to 8 PM'. — Ph. EV 4-5401 or EVE’S HU 6-0400.
(18, 20, 25, 27 Apr)
REAL ESTATE FOR SALE
TWO FLAT BRICK- 5 and 6 rooms. Hot water heat. Vic. of Ohio and Springfield. Nr. Pulaski Rd. Owner will sacrifice for only $17,500. — LI 4-8793.	(78)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER- Plain cooking. Middleaged. Sunday and one afternoon off. Beautiful modern Elk Grove Village home. Ref. Good salary. Stay. HEmpstead 7-0500. (77)
BUSINESS OPPORTUNITY
GROCERY AND MEAT MARKET IN WILMETTE.
Ideal neighborhood. Good Est. business. Priced for immediate sale. — Phone AL 1-4696.	(76)
Ampak nekdo drugi ta večer ni šel zgodaj spat, namreč Melanija.
Prišla je pod streho in potrkala na vrata pri Celcstinovih: “Odprite mi!” je dejala čisto
!!
O
0)
&
03
9}
&
9
01
01
0!
01
/J
0
0
0
0
Preskrbite si za bodočnost! Shranite vaše prihranke!
Naše podjetje plačuje obresti po najviiji meri vam v korist in tudi v varnost
HRANILNE VLOGE SO ZAVAROVANE DO $10,000.00
4% obresti na hranilne vloge 4%
B
šf
B
If
B
P
Komaj je bila v sobi in so bila vrata dobro zaprta, so se ji' zabliskale oči in napele ustnice In je vzkipela:
/‘Imenitno novico prinašam!...” “A!... kaj pa takega ...?”
“Ta malopridnica! ...”
“Da... No kaj?”
“Ona ne izgublja časa ..., o, prav zares ne! ... Predstavite si, da si je že nocoj — prvi večer — v obednici dala greti roko od g. Ludovika.”
“Ali ste ju videli.. .?”
“Videla s temle očesom---------
potem pa še s tem drugim!”
In Melanija dene prst pod vsako oko.
“Da videla sem ju ... Bila sta ondi — dva zaljubljenca, drug ob drugem v temi! ...”
“V temi!...”
“Da, v temi... Ni navada odpirati vso elektriko za te sorte vežbanje...”
‘'Kako ste ju pa videli?” vpraša Celestinova žena.
“Opazila sem bila, da je naš opiček prišel dvakrat skrivaj v obednico ..., opazila tudi, da je Marija ostala tam celo večnost ... Vse to mi je vzbujalo
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
-fl
0
TRME
mimm
URADI
jtn
PRI NAS SE TUDI DOBIJO:
PREPISI ZEMLJIŠČ
DENARNE
NAKAZNICE
V'
VARNOSTNE
SHRAMBE
B
r
B
if
B
|f
B
r
B
If
Vsa hranilna m posojilna postrežba
V naših treh uradih lahko plačate račune za plin, elektriko in telefon
HRANILNE BONDE ZEDINJENIH DRŽAV PRODAJAMO IN IZPLAČUJEMO VSEH VRST POSOJILA ZA DOMOVE
POSVETUJTE SE Z
F« CL^IR
»AVI N<GS
ASSOCIATION
SLOVENSKA HRANILNICA
ST. CLAIR URAD	EAST 185th URAD	EUCLID 250th URAD
6235 ST. GLAIR AVE. 613 EAST I85th ST. 25660 Euclid Ave.
HE 1-5670	IV 1-7800	AN-1-1200
CLEVELAND, OHIO
★ ☆ ★
VSEM NAŠIM KLIJENTOM, VLAGATELJEM IN PRIJATELJEM ŽELIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN SREČNO ALELUJO!
B
gf
B
r
B
If
B
r
B
If
B
£f
B
6
r
B
If
B
fr
B
If
B
p*
B
if
B
|f
B
if
B
gr & &
I
B & B
r
B
K
B
r
s
r
B
&
§
&
■ B šf B
r
B
r
B & B
r
B
r
B
S
r
B if B Jf B
r
5 r
B,
r
B
6
B
g
B
&
S
Šf
B
šf
EXpress 1-0564 ^
I
-------------šf
B
'VT
0
rf
0
0
•d
0
43
0
43
0
43
0
43
0
43
0
43
0
43
0'
43
0
43
0
43
0
43
0
43
0
43
0
43
0
43
0
1*^3
0]
0
0
43
0
43
0
0
«3
VELIKA ZALOGA
FLORSHEIM čevljev
ZA MOŠKE
ki so med najboljšimi
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELI IN SE PRIPOROČA TUDI V BODOČE
Louis Majer
FINO IN TRPEŽNO OBUVALO
ZA VSO DRUŽINO
6410 St. Clair Ave.
PRISRČNA VELIKONOČNA VOŠČILA
VSEM!
M. WI. L LAUSCHE
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK
r
B
r
B
šf
B
šf
15621 Waterloo RdL
KEnmore 1-4212
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM
JOHN GORUP
lastnik
E. 185TH AUTO SERVICE
B
r
I
__I
B
&
g
šf
S
S
975 East 185th St.
IV 6-1732
B
B
|f 43
$ MODERNA SLOVENSKA DOMAČA AVTOMEHANIČNA
B
0
43
0
41
0
43
0
43
0
43
0
43
0
43
0
43
0
43
0
3
0
43
EUCLID RACE DAIRY & ICE CREAM CO.
B gr
B
r 0
0
43
0
4l~*
0
DELAVNICA
Postrežba točna in popolna
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIJO VSEM VSI IZ
B
r
B
r
B
43
0
43
0
M
TAUCKERJEVE MESNICE
491 East 260 Street
RE 1-9566
503 East 200th Sl.
IVanhoe 1-4700
&
g'9-
6?
VOŠČIMO VAM
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
B
r
B
šf
Prvovrstne sveže in prekajeno meso, klobase vseh vrst, želodci, šunke
FRAN,K TAUCHER, lastnik
43
0-
43
0
B r B
r
— B
šf
B
€
P
i
i
i
•i
i
Bl43
m
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI IN SE PRIPOROČA
OHIO FURNITURE COMPANY
6323 St. Clair Ave.	EN 1-5016
^	^ l^g	at. i_iair Ave.	JUN