Javno ocenjevanje ŠOLSKI IN DRUŽBENI PROBLEM Ljudska skupščina je te dni raz­ pravljala o predlogu zakona o orga­ nih upravljanja v šoli. Ta zakon, če bo seveda sprejet kot zakon, naj bi še posebej obravnaval sodelovanje dijakov v organih upravljanja. Z njim bo potrjeno to, kar se pri nas že preizkuša. Ker pa se v šolskih skupnostih vedno pojavlja vprašanje javnega ocenjevanja in se zanj zai^i- majo tudi starši, bom navedel nekaj stvari, ki so s tem v zvezi. Javno ocenjevanje v soli pri nas preizkušamo že nekaj let, javnost pa zagodrnja, če stvari ne tečejo tako, kot si jih zamišljamo. Mislim, da je javno ocenjevanje pedagoško vpra­ šanje, ki se povezuje s stanjem v vsem našem družbenem razvoju. Pe­ dagoško je, da dijak ve, kako je z njegovim stanjem v redovalnici, ki je samo zunanji izraz njegovega zna­ nja. Pri spraševanju pa je dijak ved­ no v razburjenem stanju in je treba upoštevati, da za učitelja ni lahko, če pride do sporne situacije. Učenec je namreč v učno-vzgojnem procesu in je stopnja njegove zmožnosti za presojo odvisna ne samo od njegove starosti in vzgojiteljev, ampak tudi od vseh zunanjih vplivov, ki so lahko sovražni šoli. Dijaki so sprva pred­ lagali takole: »Profesorji naj povedo svojo oceno, potem pa mi — in se bo­ mo že sporazumeli.« Seveda sc te oš­ pice sami preboleli. Ostala je želja, da le zvedo za svoje stanje. Mislim, da se bo vsak prosvetni delavec, ki ima otroke v šoli, z njihove željo strinjal. Gre le za metodo, kako pre­ broditi konfliktno situaci:o, če seve­ da do nje pride. Vprašujemo se, zakaj učitelj »skri­ je« svojo oceno! Vzrok je v različnih pogledih na to, kakšen naj bo nivo znanja. Učitelj ima seveda subjektiv­ no mnenje, ki se upira na učni načrt. Kaj sprejeti vanj, pa je vprašanje, ki o njem razpravljajo razni prosvetni forumi. Fakultete zahtevajo od sred­ nje šole svoje, te pa seveda pričaku­ jejo, da se nivo v osnovnih šolah ne bo znižal. Tu je torej proces, ki vodi k višanju količine in kakovosti zna­ nja — dijaki in starši pa seveda raje potegnejo navzdol. Nesporazum je tukaj, učitelj pa je »vzvišeno« v sre­ di. »Sporna« je navadno rheja med zadostno in nezadostno oceno, dobre­ mu dijaku namreč ocena ni življenj­ sko vprašanje. Tudi slabih dijakov ne zanemarjamo, saj uvajamo dodat­ no pomoč, če dijak ne uspeva iz ob­ jektivnih razlogov. Seveda pa je potrebno sodelovanje med šolo in domom. Roditeljski se­ stanki so še vedno slabo obiskovani, prav tako je malo staršev na govoril­ nih urah. Šolska vrata so^tudi vsake­ mu odprta. Premalo se zavedamo pravic, ki jih imamo, in po nepotreb­ nem kvarimo dobro voljo tistih pro­ svetnih delavcev, ki želijo speljati še prosvetni voz po naši drdžbeni poti. Predloge, ki jih dajejo občani, bomo upoštevali, če so v danih razmerah uresničljivi. Najprej stiki, potem šele bomo našli skupni jeziki Z obsojanjem na splošno ne bomo dosegli nič. Potrebni sta pomoč in spoznanje stanja in razvijajočih se procesov. Kako odgovorno je tako početje, je članek tov. -nec, ki je javno ocenjeval vso celjsko prosveto, pokazal oceno, sam pa se skril. Pa moje mnenje o ocenjevanju v šolah? Pri vzgojenih dijakih lahko mirne du.še pokažemo oceno m pove- rno, kaj še manjka. Ce to ne gre, pa naj učitelj ob koncu tedna pove za stanje. V spornih primerih naj dijaki in starši najprej stopijo v stik z uči­ teljem, šele potem naj se obračajo k šolski skupnosti in pedagoški službi. Le tako bomo odpravili ne.sporazume na različnih stopnjah. Erklavec Janez V ŽALCU PRIPRAVLJAJO HMELJARSKI MUZEJ V Žalcu so že v teku pri­ prave za uredjtev hmeljar- sikega muzeja. V ta namen je bil že lansko leto ustanov­ ljen poseben odbor, ki zbira gradivo. Do danes je uspelo odlboru v sodelovanju z ne­ katerimi hmeiljarji zbrati pre­ cej do'kumentaTneg"a in etno­ grafskega materiala. Odlbor namerava zlbrano gradivo urediti tako, da bodo prikazana 4 oibdobja in siicer bo prvo obdobje dbsegalo po­ jave prvega hmeljarsitva na slovenskem ozemlju db usta­ novitve južnoštajerskega hme^jarslkega dru.štva v Žal­ cu 1880. leta. druigo dbdolbje material od 1881. do 1918. le­ ta, tretje oibdolbje od 1919. do 1945. leta in četrto obdobje od 1946. leta do danes. V propačfunu dbčine Žalec je v letošnjem letu za uredi­ tev hmeljarskega muzeja že zagotovljeno 2 milijona din, preostala sreidstva pa bodo na razpolago v letu 1965. Prostor, v katerem bo hme­ ljarski muzej, bo na razpola­ go po preselitvi in temeljiti. preureditvi dosedanjih pro- sitarov krijiigarne in trgovine »Pe'ko«. ki ibodo prazni s pre­ selitvijo omenjenih Tokalov v druge prostore. Muzej bo urejen do 0)bčin- skega praznika v Žalcu to je do junija 1965. leta.' S. E. Prizadevna mladina v Kompolah Pozno jeseni je aktiv mla­ dine v Komp(dah dal pobu-- do, da bi naštudirali vesel . program s skeči, pesmimi, folkloro ii;i plesom. Po mese-\^ c^u dni vztrajnih vaj ob ve­ černih urah se je kompolsika mladina predstavila občin­ stvu z nepozabnim »Veselim večerom«. Na improvizira­ nem odru v šolskem razre­ du »so izvedli dveinpohirni program, s katerim so gosto­ vali tudi v Štorah — skupaj iz ansamblom mladih. Vendar gostovanja niso omejili sa­ mo na Štore. Skoraj dva me­ seca j(^ trajala turneja — tudi v kraje, ki so oddalje­ ni več kot 60 kilometrov. Povsod so jih navdušeno sprejeli in zato nameravajo predstavo spet ponoviti. J. K. PREDKONGRESNE RAZPRAVE V KONJICAH USTANOVILI POSEBEN SKLAD Pred dnevi je občinski svet Svo­ bod in prosvetnih društev v Konji­ cah sklical konferenco, na kateri so predstavniki vseh društev obravna­ vali probleme in naloge kulturno prosvetnega dela ter izvolili štiri de­ legate, ki bodo konjiško občino zasto­ pali na bližnjem kongresu Zveze Svobod in prosvetnih društev. Naš dopisnik je s tem v zvezi za­ stavil predsedniku občinskega sveta Svobod v Konjicah tovarišu Pekošku vprašanje, kakšne naloge stoje v seda­ njem času pred kulturno prosvetnimi organizacijami ter kakšen je finanč­ ni položaj društev. Tov. Pekošek je odgovoril: »Amatersko kulturno prosvetno delo nikakor ni v krizi, kakor to po­ gosto slišimo, pač pa menim, da bi ga bilo treba prilagajati danim raz­ meram ter upoštevati predvsem želje ljudi. Klubi so takšna oblika, vendar še niso zaživeli. Kazalo bi sklicati posvetovanje vseh zainteresiranih družbeno političnih delavcev.« » »Vse do letos smo imeli s finanč­ nimi sredstvi precejšnje težave. Ne- kai sto tisoč dinarjev, kolikor smo dobili iz občinskega proračuna, seve­ da ni zadostovalo. Toda letos se je zadeva občutno izboljšala. Občinska skupščina je sprejela odlok o pove­ čanju dopolnilnega prispevka in je ustanovila poseben sklad za kulturno prosvetno delo. Tako smo dobili sta­ len vir dohodkov. V. L. NOVA KNJIŽNICA v SEVNICI Splo.šna knjižnica v Sevnici, ki doslej ni imela primernih prostorov, se je prese­ lila v proslore bifeja v Šmarju, središču Sevnice. Knjižnica, ki je dobila tudi nekaj novega inventarja, bo poslovala vsak dan, ob nekateriK dnevih tudi popoldne. PRIPOMBE K OSNUTKU STATUTA CELJSKE KOMUNE: Vrsta dokaj medlih določil Danes odgovarjata na naše vpra­ šanje ravnatelj hudinjske šole Adolf Marčič in predsednik občinskega sve­ ta Svobod in prosvetnih društev v Celju Vlado Kroflič. Adolf Marčič: Predosnutek statuta zagotavlja tu­ di štipendiranje kadrov. Vendar se mi zdi, da je v tem zagotovilu miš­ ljeno le štipendiranje mladih ljudi Prepotrebno pa bi bilo že sedaj Tni- sliti na nadaljnjo strokovno izobraz­ bo ljudi, ki so že na delovnih mestih, saj se nam lahko zgodi (in to se bo v prihodnosti nujno zgodilo), da bo­ mo imeli preveč ljudi s splošno izob­ razbo. Tudi problem šolskih kuhinj ni re­ šen. Zagotovljene so malice, ki jih pripravljajo šolske kuhinje. Kon­ kretno pri nas pa več kot polovica učencev nima toplega obroka zaradi Zaposlenosti staršev. Zato bi že ^daj niorali misliti na uvedbo toplega ob­ roka. Čudi me, da predosnutek citira krajevne skupnosti kot graditelje folskih športnih objektov. Le-te ima­ jo namreč tako minimalne sklade, da je to absurd. To vprašanje torej ni fešeno. Smatram, da sredstva ne bi smela biti odvisna od dobre volje do­ ločene občine, pač pa bi morala biti trdno postavljen temelj bodočemu razvoju. Kultura in znanost, ki je predos­ nutek sploh ne omenja, bi moridi imeti svoje sklade in poglavje, ker gre za področje, ki ga je treba siste­ matično reševati. Vlado Kroflič: V predosnutku citira 72. člen ined drugim tudi vzdrževanje in materi­ alno pomoč kulturnih organizacij, obseg te pomoči pa je odvisen od programov, uspehov in vneme njenih organov. Vsekakor je razveseljive, da so zagotovljena sredstva amateiskih kulturnih dejavnosti. Osebno me mo­ ti le drugi del, namreč uspehi, pro­ grami. S sredstvi, ki jih ta društva imajo, namreč ni mogoče doseči takš­ nih uspehov, za katere bi bilo mogo­ če dobiti več sredstev. Razveseljivo je, da bo statut zago­ tovil gradnjo in vzdrževanje kultur­ nih domov, vendar ni razvidno t«ko. Zdi se mi, da sklad, ki združuje šol­ stvo in kulturo, ne bo tolikšen, da bi mogel zadovoljevati vse potrebe in hkrati omogočal nadaljnji razvoj. Prosveta in kultura bi morali biti nujno ločeni. DRAGO DULAR: GOVORIJO CELJSKI KULTURNIKI: Kakšno vlogo naj opravlja kultura? Problematika kulture je zelo kom­ pleksna. Dejstvo je. da so niiiterial- ni pogoji osnova za vsako kultur no manifestacijo. Na druigi strani pa vemo, da idejne osnove vplivajo na materialne pogoje. Z drugimi bese­ dami, če gledamo družbeno doga­ janje s te strani, moramo imeti pred setboj ta koncept: Kakšno vlogo naj opravlja kultu­ ra? Ideološko g^ledano mora vsako družbeno <}ogajanje ustrezati inte- •resom našega razvoja. Govorili smo o problemih kulture in o potrebah po programih. Mislim, da ne bomo mog!li doseči večjnga msipelra,, dokler bodo pri^grami iizhajali od zgoraj navzdol. Ce je osnovni so( ialistični koncept, da izhaja vse iz dcviovnega člov(ika in je n-jemii namenjeno, po­ tem tiu doslej nismo odigrali svoje vloge. Z delovnimi koleiktivi l)i se morali pogovoriti o ))otrelbah in že­ ljah ljuili po kulturnih manifesta­ cijah. Smatram, da 'bi morali s progra­ miranjem forsirati jasen koncept. iiZ ka!terega'bi moralo biti točno raz­ vidno, kaj hočemo. Ko bo ta kon­ cept dovolj jasen, ga ibo treba tako popularizirati, da ga ibo večina de­ lovnih ljudi sprejela in potem nam ne ilx) težko pritegniti ljudi recimo tudi v igledališče. Da bi ljutdje takšen program spre­ jeli, bi ^morali izdelati auiketo studi- oznega značaja, kjer bodo vsa sta- li.šča jasno izražena .Miislim, da je iz­ redno važno, da s{K>znanio po^trdbe od spodaj navizgor in ne obratno. Naša kultura je dandanes v ne­ kem prehodnem obdobju. Toda vse­ eno si moramo prizadevati, <\d dvig­ nemo idejno in kiLlturno raven na­ šega delovnega človeka, da bo sam začutil željo in potrebo po kultur­ nem izživljanju. Skrbeti pa moramo za takšno kultu'rno dejavnost, s ka­ tero ibomo našega delovnega člove­ ka pritegnili, da Ibo naš program osvojil koit svojega. V zavest kul­ turnikov — profesionalcev pa mo-' ra prodreti to, da je potreba po ktilturnih manifestacijah resnično potreba delovnih ljudi. Prihodnjič: Vlado Kroflič: O ama­ terizmu. Klubi y žalski občini v žalski občini je vsega skupaj 19 klubov, od katerih so nekateri lepše, drugi slabše urejeni, skoraj vsi pa so našli svojo streho pod zadružnimi domovi. Tudi za njihovo materialno vzdrževanje so največ prispevale kmetijske organizacije. Ce ne bi bilo teh, bi bilo precej manj klubov. Spričo tega je prav materialna plat klubov v žalski občini dokaj nezado­ voljiva. Občinski svet Svobod in pro­ svetnih društev jim sicer nudi po­ moč, medtem ko se komisija za klu­ be ukvarja z vprašanjem, kako bi sredstva najbolj učinkovito razdelje­ vala" ter ho.norirala ljudi, ki klube vodijo, vendar so sredstva za kakšno večjo stimulacijo skromna. Čeprav materialne razmere klubov niso rešene, se vendarle kaže priza­ devanje za sistematičnim programi­ ranjem in organiziranimi oblikami klubskega dela. Vodje kluba se v tem smislu udeležujejo seminarjev, ki jih prirejajo v okrajnem in republiškem merilu. Tak seminar so priredili pred dne­ vi tudi v Žalcu, prisostvovalo pa mu je 30 udeležencev. Ob zaključku je šempetrska Svoboda izvedla soliden program. V perspektivnem razvoju klubske­ ga življenja bi kazalo še poglobiti so­ delovanje organizacij in društev v določenem kraju in tako doseči čim širše sodelovanje državljanov samih v klubih. J. J. ODMEVI DIVJI LOVEC v PONIKVI PRI ŽALCU Na Ponikvi pri 2alcu so pred dnevi upri­ zorili Finž^arjevega Divjega lovca. Za pred­ stavo, v kateri so nastopili povečini sami mladi domači igralci, je vladalo izredno zanimanje, saj je bila. dvorana obakrat do kraja zasedena. Zasluga za uspeh gre v veliki meri režiserju Jožetu Krulcu, ki je v predstavo vložil veliko truda. F. V. ŠOLE ZA ŽIVLJENJE NA ŠMARSKEM Ze Ibnsko leto je šmarska delavska uni­ verza pripravila nekaj šol za življenje, ki so jih obiskovali mladi v Tržišču, Rogaški Slatini. Podčetrtku in Rogatcu. V ted neh pa so si šolo za življenje omislili še mladi v Bistrici v Sotli, Pristavi in Šentvidu pri Grobelnem. Za šole za življenje je tudi v šmarski obČlni vse večje zanimanje. Preda­ vatelji delavske univerze pa nameravAjo podobno snov v prirejeni obliki prikazati tudi v kluhfh. s. r. LITERARNA VITRINA NA CELJSKI GIMNAZIJI Na celjski gimnaziji že vrsto let ure­ jajo posebno literarno vitrino, da bi se dijain bolje spoznali z življenjem in de­ lom pomembnih predstavnikov domače in tuje književnosti, pa tudi likovne umetno­ sti. Sled najbolj uspele prikaze sodi oris življenja in .dela znanega ameriškega pisa­ telja Johna Steinbecka. Letos so dijaki uvrstili v vitrino podatke v besedi in sliki o znamenitem slikarju van CJoghu, Dnevnik Anne Frank v holandščini, angleščini, nemščini in slovenščini, oris živ­ ljenja in dela pesnika srbske moderne Mi­ lana Rukiča, Petra Petroviča Njegoša, Ksa- \erja .Meška, Franceta Prešerna in velikega francoskega kiparja Augusta Rodina. Do konca šolskega leta bodo predstavili dijakom še ameriško pisateljico Pearl S biick, V\'illiama »Shakespeara in nekatere domače pisce. J. B. S POLIC STUDTTSKE K.MT^^NTCK .^niiderl M.: Temeljna listina ob novi ju- f;oslo\anski ustavi. Ljubljana i%2. S. 2'i1')1/4. Wilhelm H.: Gesellschaft iind Staat in i;iiina. Hamburg 1960. rS. 17743/102. Bartoš M.: Medunarodno pravo. Beograd 1<)62. S. 24430/2. Donlagu' M. Lekovič: Njemafka ofan- ziva na isfočnn Bosnii januar-februar 1942. Beograd 1962. S. 1160/43. Durič M.: Problemi sociološkog metoda. Beograd 1962. S. 2442<)/2. MitrinoviČ R. S.: Male planete. Beograd 19'->9. S. 17^55/10. Pejovič M.: Prirnčnik za investitor«. T. izmenj. i dop. i/d. Beograd 1963. S. 24431. Pogačnik J.: Cas v besedi. Maribor 1963. S. 23319/3. i'ufnik D.: Sudska psihologija. Beograd 1%2. S. 24430/2 Raucliffe D. H.: Skrivnosti in slr|)ila okultizuia. Ljiil)ljana 1963. S. 24424. Spiiiozii B. de: Etika.' Ljubljana 1963 S, 19143/6. .