ó"'
&
in.
Letp II. — Št. 35____________Ajdovščina, 7. septembra 1946_________________Cena 4.— lire
8. SEPTEMBER,
dan vsesplošne osvobodilne vstale naših množic
& septembra 1943 se je borba Primorskega ljudstva za svobodo ras-}a Preko vse primorske zemlje. Iz st in gmajne so privrele brigade, casi injnaselij so rasli novi bata-l0>i> za svobodo, za zlom fašizma, rimorsko ljudstvo je vstalo, 25 let nakopičeno trpljenje, 25 let s silo za-r~ecan upor, 25 let trpljenja je našlo svoje pravo lice v vsesplošni vstaji, ludstvo je prijelo za orožje. Kakor izgubljene megle v viharni noči so egali razoroženi nosilci »dvatisočlet-n® kulture«, kakor sove pred dnevom s° bezali fašisti. Naše matere so .stis-ni'e puško, mladina, možje, vse je 7° tù dan partizan, na okopih, na 0 rombi domovine. Dvignila se je goriška fronta, svetla stran zgodovine Primorskega ljudstva.
8. septembra je primorsko Ijud-,Vo Pokazalo svojo silno vero v moč
boreči
epa se ljudstva, ki ve, zakaj
J	OJ cvciav L/	IVI l/o, AUMU/J
rvavi, zakaj se bori, 8. septembra Po je pokazalo tudi polno zaupanje v svobodilno fronto, ki je jugoslovan-lm narodom pokazala pot osvobo-/Ve- 8- septembra je bil tudi dan, .° so bili obsojeni od ljudstva vsi uujalci belo- in plavo-gardisli in vsi Ropoči izrodki, 8. septembra so bili prej že obsojeni od naših mater, na-*u ljudi tisti, katerim je pred krat-
kim
sodilo vojaško sodišče v Ljub-
--UUJllOlVU OUIVIOVC, V	IVU-
luni. Vstaja primorskega ljudstva ni samo neizprosna borbena napoved
1aši,
zmu, ampak tudi enodušna ob-
sudba izdajstva in silna manifesta-1° ljudskih množic, ki so se strnile r°9 svoje Osvobodilne fronte za Uovo, v naporih delovnega ljudstva Porajajočo se Titovo Jugoslavijo.
, Ves svet je občudoval junaške orbe naših brigad, ves svet je obupal boj primorskega ljudstva Proti vpadajočim hordam Hitlerjevega ucifašizma. Boj, ki ga je bilo pri-k orsko ljudstvo, je bil edinstven, ta
1	je dal vero v življenje preneka-, narodom na svetu, ta boj je
2	jamstvo, da se konča Dachau, siviecim itd. Ta boj je pokazal, da 0 samo res demokratične množice
eJa sposobne razbiti nasilje, spo-opne uničiti vse liste temne sile, ki * rade gospodovale nad ljudskimi božicami.
v. Piar je 25 let upornega tlelo v na-,* ljudeh, je udarilo na dan 1943. e a, kar je 25 let -tlelo v nas in za ar smo se štiri leta krvavo borili, P branimo danes. 8. septembra 1943. , a je vse primorsko ljudstvo eno-
dušno
potrdilo boj prvih partizanskih
rigad in povedalo vsemu svetu, da v P p°j edino pravičen in da je so-«žjiifc primorskega ljudstva vsakdo, 0r bi skušal temu boju nasproio-
Medila je svoboda. Primorsko jUdstvo je samo s svojo junaško goslovansko armado in z bataljoni bofp1^11^1 t‘s°čev rodoljubov osvo-v “° slednjo ped svoje zemlje in sv V,Sa^' vaitl 80 bili borci za našo m b°do pozdravljeni z navdušenjem, ji f0. more občutiti samo človek, ki Pa10 *k° lol občutil fašistično nasilje rnu nikdar ni klonil, navdušenje, J F.a občuti samo mati, kateri so fa-'tlrguli iz naročja otroke in jih sh kateri so pred očmi streljali c- Posiljevali hčer, jim ulivati ri-čUpSOVo °bje- Navdušenje, ki ga ob-S(: * samo ljudstvo, ki se zaveda, da le samo skovalo svobodo.
*1
vid 1l- venc^ar silo nasilja niso hotele e?2 vsega tega in sledila je oku-HkoJ: ^ VU. Toliko namučeno primor-fjr judstvo je moralo spet na ulice, svojo ljudsko oblast pred zna-sam0(^re^b° »štev. 11.«, ki je bila ijen* ^em°kratičen« svinec izstre-Pri V tilnik primorskemu ljudstvu, gorsko ljudstvo je moralo spet na "•o bri
ranit svojo svobodo: osnovana
je bila črna civilna policija. Spet in spet je moralo ljudstvo na ulice demonstrirat, stavkat, »siju zapadne demokracije« so kopnele kar zapovrstjo demokratične svoboščine našega ljudstva; zmetali so delavce na cesto, zaprli so celo vrsto šol, ukinili demokratičen časopis, povzročili bedo in lakoto. In temu boju primorskega ljudstva za to, kar je imelo, kar si je skozi dolga leta iztrgalo s težkimi žrtvami iz rok fašistov, se je zoperstavila ZVIJ. Sledili so zločinski umori, sledila dejanja, ki jih primorski človek od svojih zaveznikov v boju proti fašizmu ni nikdar pričakoval. Prišla je razmejitvena komisija; spet je primorsko ljudstvo spregovorilo. Tgda sledile so črte, podobne vsem dotedanjim ukrepom ZVU. Spet 'in spet so padle na tržaških ulicah žrtve. V industriji se je pojavila vojaška uprava, ljudstvu so vzeli pravico stavke, poslednjega orožja delovnih mno-
ln' naše ljudstvo? Ljudstvo pa vodi boj, boj, ki ga je pričelo s prvim dnem fašistične okupacije, boj, ki ga je nadaljevalo v najtrših dneh fašističnega nasilja, boj, ki so ga nadaljevale prve partizanske edinice na Primorskem, boj, kateremu je dala 8. septembra vseljudska vstaja naj-silnejši pečat, boj, katerega bo primorsko ljudstvo bilo vseskozi proti vsakomur, ki bi tej zemlji odrekal pravico, da se v celoti priključi svoji domovini Titovi Jugoslaviji.
Kakor so 8. septembra tisoči in tisoči primorskih ljudi obsodili ne samo fašistične osvajalce s svojim uporom, ampak tudi domače izdajalce, tako tudi danes delovne množice ne obsojajo samo starih, znanih fašistov, ampak tudi zadržanje ZVU, ki pomaga fašistom pri zločinskem delovanju, obsojajo delovne množice tudi vse tiste, ki so se kakor koli postavili v službo mednarodne reakcije z na-
S tem simbolom smo se dvigniti v vseljudski upor
V Gorico, ki smo jo že I. 1945 sami osvobodili, po zmagi nad fašizmom I. 1946 ne smemo z našo zastavo — pot so nam zaprli policijski bajoneti ZVU
žic za borbo, za pravice: postavili so stavkovni odbor pred sodišče.
Še več, ZVU je celo prepovedala v coni A praznovati dan vstaje primorskega ljudstva, dan, ko so vse naše množice enodušno s puško v roki potrdile boj partizanskih brigad in bataljonov. S tem je ZVU jasno pbkazala svojo protiljudsko vlogo. Ljudske množice namreč dobro vedo, da je ZVU brez pomisleka dovolila fašistom in imperialistom praznovanje njihovih obletnic: 4. novembra lani so praznovali konec prve imperialistične vojne, 25. aprila je ZVU razširila italijanski praznik na vso Julijsko krajino, čeprav je dobro vedela, da nima ta dan nič skupnega z dnevom osvoboditve Julijske krajine, prav tako je dovolila proslavljanje 9. avgusta, ko so italijanske trupe okupirale Gorico. Ni pa dovolila demokratičnim, množicam proste proslave prvega maja, sedaj pa je sploh prepovedala proslavo 8. septembra.
menom, da škodujejo našemu ljudstvu.
Naše delovne množice, ki z edinstvenim delovnim poletom brišejo sledove fašizma, vedo, da se 8. septembra ni dvignila samo cona B, da takrat ni bilo con, da takrat o conah niso govorili niti gospodje okrog ZVU, da je bila takrat naša naloga in dolžnost boriti se in zmagati in da je tudi danes prav tako naša naloga samo ena: boriti se in zmagati in da ne more bili med nami con, ki bi nas ločile. Naše delovno ljudstvo si je poiskalo v današnji borbi svoje geslo. 8. septembra 1943 smo poznali samo boj proti fašizmu, boj za svobodo naroda, danes pa poznamo: graditi s prostovoljnim, požrtvovalnim, iznajdljivim delom in pomagati borbi množic onkraj demarkacijske črte, katere je politika ZVU znova porinila v najbolj razbrzdano nasilje CLN-ovih fašistov, skvadristov in šovinističnih imperialistov. Kakor so
Obnavljamo domove
pri tem človečanskem delu nas ne sme nihče ovirati.
V novo tekmovanje
Titovo trimesečno tekmovanje je s svojimi uspehi dalo zgodovinski pečat delu primorskih ljudi. Marsikdo na Paradi dela ni mogel v celoti razumeti obračuna, ki ga je ta dan napravilo ljudstvo samo predi seboj. Težko je namreč res razumeti tistemu, ki ne zna v celoti ceniti ljudskega dela, da je bilo mogoče v treh borih mesecih v enem sameim okrožju napraviti s prostovoljnim delom storitve, ki so vredne nad 268 milijonov lir. Pri vseh teh velikih ustvaritvah' pa je naše ljudstvo iz svojih gospodarskih sredstev zbralo še nekaj manj kot 15 milijonov prostovoljnih prispevkov v fond za obnovo.
Ti veličastni uspehi, ob katerih mora prav vsak vsaj trenutek postati, da jih razume, so dokaz naše moči, dokaz tega, kaj so sposobne ljudske množice napraviti z •organiziranim delom in z zavestjo, da grade zase, da si grade domovino srečnih ljudi.
Zdi se, da je Titovo tekmovanje že-lezobetonski temelj, na katerega bomo v bodočem delu gradili. Bogate izkušnje Titovega tekmovanja bomo izrabili v teh bodočih dneh, ko se pripravljamo na novo tekmovanje.
Ko pregledujemo podrobno uspehe, se pri njih za trenutek ustavimo, pa ugotovimo, da je dal vsak idrijski rudar poleg težkega, napornega dela v rudniku 106 ur prostovoljnega dela za obnovo, da je deset delavcev na žagi v Belskem, okraj Postojna, zrezalo in pripravilo 199 kub. m lesa za pogorelce v Gorenjah in Bukovju, da so delavci pri Gozdni upravi v Postojni brezplačno posekali in pripravili v gozdu ter zrezali na žagi za pogorelce 41-1 kub. metrov lesa, tedaj vidimo, na kakšne trdne temelje bomo v bodočnosti gradili.
Ponekod seveda niso toliko napravili, ker so nekateri domači reakcionarji odsvetovali obnovo in jo ovirali, češ da je greh delati ob nedeljah, da je to naperjeno proti veri. Kdor je ob prvem trenutku nasedel, je doslej spoznal; temu je dokaz spontano množično protestno zborovanje v Črnem vrhu, kjer so pod plaščem duhovnika ljudje razkrili svojega največjega sovražnika, ki je vse pridige, vse maše, vse verske pobožnosti skozi tri mesece zločinsko izrabljal za oviranje obnove. Govoril je, da bo pripeljal celo inžinjerja iz Gorice, da je premotil domačine, da niso videli stotine in stotine mladine, ki sama gradi; naganjal jih je, da so pri tem pozabili, da bo vsak čas zima in da je skoraj vsa vas požgana in razrušena, to se pravi,*da bodo zaradi tega brez strehe. Boj za »obrambo vere« je ljudstvo v Črnem vrhu kruto spoznalo. Danes ne molči več, danes sodi in bo sodilo kakor tistim, ki so prijeli za puško in streljali v ljudstvo.
Ali je res greh, če so delavci cestne baze v Ilirski Bistrici prostovoljno pripravili 200 kub. m gramoza? Ali je res greh, da danes lahko pelješ po popravljeni cesti hrano, pošto, oblačila? Ne samo, da je neumno in smešno govoriti tako, ampak govoriti tako je zločin.
Ko si tako podajamo pregled uspehov sami sebi, da ugotovimo, kaj smo napravili, česa smo se pri tem delu naučili, in še nekaj važnega, kdo nas je pri tem delu oviral, se »pripravljamo lahko na novo tekmovanje, v katerem bodo naši uspehi še večji, ker bomo v delo stopili bolj načrtno, obogateni z vsemi izkušnjami dosedanjega dela. Pri delu nas vodi ena izmed glavnih stvari. Mi točno vemo, da danes ustvarjamo
8. septembra 1943 vše množice prijele za puško, kakor se je takrat osnovala goriška fronta, kakor so se takrat formirale bojne brigade, tako so danes vsi naši delovni ljudje še trdneje prijeli za kramp, še z večjo požrtvovalnostjo stopili za stroj, porodila so se tekmovanja, ljudska tekmovanja, formirajo se brigade delovne mladine z enim samim namenom, z zmago utrditi in priboriti našim izmučenim krajem priključitev k naši domovini Jugoslaviji
svoje in zase, in vemo, da bomo vedno lahko s ponosom dejali: To domovino smo mi gradili, to je naše. V njej je naš trud, v njej je naše delo. Ta zavest pa bo v nas še pojačala čustva patriotičnosti, ki nujno zahtevajo od nas, da smo budni proti vsakomur, ki nam bi hotel jemati to, kar smo si sami ustvarili.
Pred nami je novo tekmovanje. Zaman mislijo naši sovražniki, da bomo po silnih uspehih Titovega tekmovanja obstali, ker oni namreč tako želijo. Zamah mislijo, da bodo delavci v železniški kurilnici in delavnici v Divači, kjer so obnovili 13 vagonov in štiri lokomotive, prestali z delom. Motijo se, vražje se motijo. Motijo se tudi, če mislijo, da naši delavci v Pokrajinskem avtopod-jetju ne bodo dali novih avtobusov, kakor so jih dali v Titovem tekmovanju.
Še bolj žilavo bomo delali, še več novih načinov dela bomo iznašli, še več novim družinam bomo pokrili hiše, še več cest bomo obnovili, še več nas bo v delovnih brigadah, povsod bomo, povsod bo naš tekmovalni duh, povsod bomo novi ljudje, novi, Titovi ljudje.
Domovine, svobode, oblasti, gospodarske moči ni mogoče krepiti z besedami, s praznimi obljubami: Tega se zavedamo mi. svobodni Titovi ljudje, ki smo vedno stali neomajni v obrambi ljudskih koristi v dobi najtežjih preizkušenj. Kako razumemo življenje in v krvi priborjeno svobodo, kaže naše delo. O tem govore milijoni, o tem govore stotine in stotine pokritih hiš, — govore novi ljudje, udarniki dela, naši prvi stahauovci, stotine in stotine pohvaljenih, stotine in stotine izredno pohvaljenih delavcev.
Zato spet tekmovanje! In če smo prvo naše tekmovanje posvetili imenu tovariša Tita, potem bomo to naše drugo tekmovanje posvetili naši srčni želji in naši neizprosni zahtevi: Priključitvi Primorske k Jugoslaviji. Mi, delovni ljudje namreč hočemo Jugoslavijo zato, ker smo jo tudi s svojo krvjo ustvarjali. Mi jo hočemo utrjevati, mi jo hočemo graditi in mi dobro vemo, da hočejo Jugoslaviji slaho vsi tisti, ki si »zaskrbljeno, učenjaško« polagajo prst* na čelo in pravijo, da so za Jugoslavijo, toda ne za tako. Seveda so »za Jugoslavijo«, saj je govoril tudi Krek, saj je govoril tudi Rupnik, saj je govoril tudi Rožman, da so »za Jugoslavijo«, v isti sapi pa so prijazno stiskali roko Mussoliniju, Rosenerju, v isti sapi služili Gestapu in Inteligence Serviceli, v nemških uniformah so ti banditi pisali pozive angloameriški armadi, naj zasede Jugoslavijo, nas pa so zapirali, klali, obešali, posiljevali in morili. Tako so za Jugoslavijo tudi tisti, ki imajo danes pomisleke proti prostovoljnemu delu.
Novo tekmovanje je pred nami, nove naloge so pred nami, nove obveze bomo pisali, nove načrte. Pri tem delu pa moramo imeti pred očmi vse izkušnje dosedanjih načrtov in obvez. Cas pred 16. septembrom moramo izrabiti za to, da bo naš načrt življenjski, da ga bomo pisali res tisti, ki ga bomo izvrševali, da ne bomo dovolili »strokovnjaškega« modrovanja tam, kjer govori lahko samo delo, da bomo imeli vedno pred očmi postojnski primer po-rušenja hotela Krone, za katerega so govorili »strokovnjaki«, da je treba dva meseca časa, da .je treba 30 minerjev, da je treba celo vrsto inženjerjev, pa je to naša mladina opravila v dveh dneh sama, reci in piši in nikdar ne pozabi! To je tisti tekmovalni polet, ki mora prevevati vse naše delovne obveze. 16. september mora biti naš praznik, 16. september bo tisti dan v naši zgodovini, ko so novi ljudje v Jugoslaviji povedali pred vsctn svetom, da smo prenehali s‘staro jugoslovansko politiko izdajstva rodne zemlje, da je konec z Rapallo, da je konec z vdiranjem italijanskega imperializma na naša tla. 16. september bo tisti dan, ko je Vrhovni plenum Osvobodilne fronte jasno povedal, da mora biti združeni Sloveniji priključena tudi Primorska. In naše tekmovanje bo pokazalo in mora pokazati. da je Primorska sestavni del živega telesa Titove Jugoslavije.
Ivan Regent:
Razmišljanja o ljubljanskem procesu proti šesterici zločincev in narodnih izdajalcev
Ljubljanski proces proti šesterici zločincev in narodnih izdajalcev je le ponovno potrdil strašno resnico, da so se posluževali okupatorji, njihovi valpti, narodne izdajice, njihove vojaške in civilne oblasti ter vse njihove institucije vseh mogočih sredstev, da bi našemu ljudstvu ovirali pot v svobodo in da bi ga naposled uničili, iztrebili.
Trditev, da so hoteli naš narod zares iztrebiti, ni izmišljotina, ni propagandna fraza. Resnica je. V .svoji knjigi »Mein Kampi«, ki je izšla še pred vojno,' piše Hitler odkrito in bahavo, da je treba vse Slovane uničiti in da bo to zamisel tudi uresničil. Ciano, Mussolinijev zet in dolgoletni minister za zunanje zadeve v Mussolinijevih vladah, pa piše v svojem dnevniku, kako mu je Mussolini večkrat pravil, da ima namen vse Slovane pokončati.
Hitler in Mussolini nista o tem zločinskem naklepu samo pisala in govorila, marveč sta ta naklep tudi praktično izvajala. Kako sta delala, je znano vsemu svetu. Nemški fašisti so mučili, morili, klali, podirali in požigali na Poljskem, Češkoslovaškem in zlasti v okupiranih delih Sovjetske zveze. Italijanski in nemški fašisti ter njihovi domači valpti so delali isto v Srbiji, na Hrvaškem in v Sloveniji. Primorski Slovenci so na svoji lastni koži občutili posledice fašističnega režima, ki je s svojimi raznoterimi zločini dokazal, da so italijanski fašisti resno nameravali slovensko ljudstvo iztrebiti. Morda ni daleč čas, ko bomo poznali natančno število slovanskih ljudi, katere so nemški in italijanski fašisti na razne načine pomorili, natančno število požganih in porušenih slovanskih mest in vasi, natančno vsoto škode, ki so jo 'fašisti prizadejali gospodarstvu slovanskih narodov. Da ne govorimo o strašni škodi, ki so jo povzročili fašisti s tem, da so zanašali in deloma tudi zanesli med naše narode svojo smrdljivo, vse uničujočo in vse ponižujočo moralo, moralo korupcije, moralo petolizništva, nagnusno moralo spolne razbrzdanosti, vse razkrajajočo nemoralo, ki ji je bil namen potisniti naše ljudstvo duševno ob tla, ponižati ga na stopnjo suženjskega hlapčevanja. oropati ga samozavesti, poguma, človeškega in narodnega dostojanstva, človeškega in narodnega čuta časti. Hoteli so napraviti, da bi postalo naše ljudstvo dovzetno za hlapčevanje, da ne bi čutilo, da se ne bi zavedalo, kako ga tlačijo. kako ga fizično uničujejo.
To so bili fašistični nameni. Te umazane zločinske naklepe so fašisti načrtno uresničevali.
Ni njihova krivda, če se jim ta nakana divjaškega tipa ni posrečila. Saj so naredili pač vse, kar se je dalo, da bi jo uresničili. Da se to ni zgodilo, je zasluga našega ljudstva samega, njegovih visokih • moralnih vrlin, njegovega dostojanstva, njegove visoke politične zrelosti, njegovih junaških bojevnikov, njegovih velikih voditeljev tovarišev Tita, Kardelja, Kidriča in drugih.
Rupnik, Miha Krek, škof Rožman in drugi njim enaki ničvredneži so pomagali nemškim in italijanskim fašistom te naklepe uresničevati. Načelovali so boju proti OF. Načelovali so boju proti partizanom. Organizirali so v ta namen svoje tolovajske čete v pomoč okupatorju. Vabili so tujce v boj proti slovenskemu ljudstvu. Pomagali so moriti in pobijati naše ljudstvo. Pustili so tolovajem, naj mesta in vasi požigajo, naj ljudstvo ropajo. Pomagali so naše ljudstvo moralno kvariti. Prodajali so za judeževe srebrnike svobodo in obstanek slovenskega naroda kar na cesti vsakemu, ki je le imel količkaj namena slovenskemu ljudstvu škodovati.
Cf je mogoče delati kakšno razliko med šesterico, ki je bila postavljena na zatožno klop, tedaj se lahko reče. da naj-ntferamnejša je bila vloga škofa Rožmana. To ni nikak dušni pastir, To je vulgarni izdajalec naroda in ljudstva. Skupaj z go-riškim škofom Margottijem in tržaškim škofom Santinijem tvori tisto neslavno trojico »dušnih pastirjev«, ki so v imenu cerkve, v imenu vere zlorabljali verski čut našega ljudstva, zlorabljali svoje pozicije v cerkvenem občestvu, da so lažje pomagali fašistom uničevati slovensko ljudstvo. Rožman je morda za slovensko ljudstvo molil. Resnično pa je delal proti njemu. Zato ga ljubljansko vojaško sodišče ni sodilo in obsodilo kot škofa in tudi ne kot dušnega pastirja, kajti to ni nikdar bil. Sodilo in obsodilo ga je kot vul-♦ garnega zločinca v škofovski obleki, kot zakrknjenega sovražnika ljudstva, kot narodnega zločinca, kakršen je vedno bil, kakršen ostane in kakršen bo s svojim imenom in s svojimi zločini skrunil strani najsijajnejše, najsvetlejše junaške dobe v zgodovini slovenskega naroda.
Jasno je, da kdor se je udinjal okupatorju, kdor je služil fašizmu, je sam fašist in je že s tem samim delal za fašizem proti ljudstvu. Naj je to škof ali birič.
Proces je dokazal, da škof ni bil prisiljen delati to. kar je delal, ker je še sam dajal pobudo celo fašistom, kako in kaj naj delajo proti OF in proti komunistom. Kar je delal, je delal iz sovraštva proti ljudstvu. In proti ljudstvu so delaji vsi, ki so poslušali navodila škofa Rož-
mana, ki so mu sledili na poti. Kajti jasno je ko beli dan, da kdor pomaga zasužnjevati in uničevati ljudstvo, ne more zahtevati, da bi ga smatrali za prijatelja ljudstva. Prav tako ne more biti res, da je tako branil interese cerkve, interese vere. Kajti, kdor govori tako, protipo-stavlja interese cerkve interesom ljudstva. Tedaj bi imeli prav tisti, ki trdijo, da so interesi cerkve nasprotni interesom ljudstva, dia je cerkev, da so duhovniki že kot taki reakcionarni, protiljudski.
Med tem pa vemo, da to ni res. Imamo duhovnike, ki so znali in ki še vedno znajo pravilno združiti interese cerkve z interesi ljudstva. Take duhovnike naš narod ljubi. In takih duhovnikov ni malo. Imeli smo in še imamo duhovnike člane OF, ki so kot aktivisti in kot terenci delali za narodno osvobodilno fronto, duhovnike, ki so bili partizani. Imamo duhovnike, ki spoštujejo zakone ljudske oblasti, v kateri še sami aktivno sodelujejo in se po njih ravnajo. Naša oblast ne zatira cerkve, ne zatira duhovnikov zato, ker so duhovniki,’ marveč se bori proti zločincem, proti narodnim izdajalcem, proti škodljivcem ljudstva, pri čemer seveda ne gleda na to, kako so zločinci oblečeni in kje so v sinžbi. Če bi bilo res, da uničevati slovenski» ljudstvo, škodovati ljudstvu, delati zgago med ljudstvom, podpihovati ljudstvo proti naši napredni ljudski oblasti in njenim institucijam pomeni braniti cerkvene koristi, braniti vero, tedaj bi imela ljudstvo in oblast, ki s}a navsezadnje eno in isto, popolnoma prav, ako bi smatrala cerkev za svojega sovražnika. Ne na ljudstvu in njegovi oblasti, marveč na duhovnikih je ležeče, da se to ne zgodi.
Duhovniki, ki ljudstvo ljubijo, ki hočejo ljudstvu res koristiti, ki nočejo, da bi se ljudstvo ločilo od cerkve, se morajo zavedati, da ni nikomur koristno, da je nemoralno zagovarjati z verskimi čustvi zločinska dejanja škofa Rožnfana. Morajo se zavedati, da naše ljudstvo rabi miru, ki si ga je samo priborilo. Zavedati se morajo, da moramo obnoviti porušeno, da moramo narediti to kolikor mogoče hitro, da moramo zato udarniško delati in žrtvovati temu delu vsako uro svojega prostega časa, da moramo zato delati tudi ob nedeljah in celo ponoči. Duhovnik, ki ljudstvo ljubi, bo to razumel, bo nedeljsko delo blagoslovil, bo pomagal še sam organizirati prostovoljne brigade udarniškega prostovoljnega dela, bo pomagal ljudstvu obnavljati porušeno gospodarstvo. Treba je, da si naša cerkev vzame za zgled rusko pravoslavno cerkev, ki je zbrala med vojno stotine milijonov rubljev za vojsko, ki je organizirala stare pobožne ženice, da so med vojno pletle zimsko perilo, rokavice in nogavice za vojake na fronti in ki danes pomaga sovjetski vladi obnavljati porušeno kljub dejstvu, da je svetovni nazor boljševiške partije in članov vlade povsem v nasprotju s svetovnim nazorom pravoslavne cerkve. O tem govori v svoji knjigi sedanji moskovski patrijarh vsega pravoslavja, kjer pravi med drugim, da je sveta dolžnost cerkve biti vedno z ljudstvom, pomagati ljudstvu, tudi če ima vladna partija drugačen svetovni nazor nego cerkev.
Katoliška cerkev pa je sodelovala z Mussolinijevo vlado in je ves čas fašističnega režima fašizem podpirala. Ali je mogoče trditi, da je bil fašistični režim v korist ljudstva? Vatikan je šel v vseh ozirih vedno tako na roko fašizmu In fašistom. da je na prošnjo tržaškega fašističnega prefekta takoj odstranil zavednega slovenskega škofa Fogarja in postavil na njegovo mesto fašista Santini-ja. Tako ravna Vatikan. Preganja dušne pastirje, ki ljubijo svoje ljudstvo.
Če se bodo naši duhovniki zavedali, da je njihova sveta dolžnost služili ljudstvu, da služili ljudstvu pomeni spoštovati ljudsko oblast in se ravnati po njenih zakonih, da služiti ljudstvu pomeni pomagati mu v njegovem boju za njegove pravice in pri delu za obnovo, pomeni utrjevati to našo mlado državo, pomeni blagovoljno .pojasnjevati naše težkoče in pomagati pri delu za odpravo težkoč, pomeni gojiti v našem ljudstvu novo državljansko zavest, če se bodo vsega tega zavedali, IkkIo nekateri ostali, drugi poslali resnično koristni člani naše narodne družine in bodo spoznali, da ljudstvo ne zapusti duhovnikov, ki so z ljudstvom. Tisti duhovniki pa, ki bi interese ljudstva pro-tipostavljaU interesom cerkve, ki bi interese cerkve predpostavljali interesom ljudstva, bodo s takim svojim postopanjem le dokazovali, da interesi cerkve res niso istovetni z interesi ljudstva, da so torej protiljudski in ne bodo imeli zategadelj nobene pravice zahtevali, da bi jih ljudstvo ljubilo.
Ljubljanski proces ni bil na mestu salivo zategadelj, ker je pravično, po zakonu, po ljudskem zakonu kaznoval vulgarne zločince in izdajalce, marveč tudi zato, ker nam je pokazal ponovno, po kateri poti ne sme nihče hoditi, kakšnih »dušnih pastirjev« ne sme nihče poslušati, če noče postati škodljivec, sovražnik svojega lastnega naroda, svojega in vsakega delovnega ljudstva.
CIVILNA POLICIJA JE OROPALA SEDEŽ OKRAJNEGA ODBORA NOO V KANALU
Civilna policija v Kanalu v Soški dolini je naredila 1«. avg. vrsto preiskav pri ljudskih organizacijah. Na sedežu krajevnega narodno-osvobodil-ncga odbora in na sedežu prosvetnega drštva je policija pregledala ves inventar. Hrav tako je policija pregledala inventar ua sedežu okrajnega NOO»
kjer je kmalu nato odpeljala vse pohištvo. ki ga je ljudstvo samo nabavilo za svojo oblast.
CIVILNA POLICIJA JE ARETIRALA JUGOSLOVANSKEGA VOJAKA
Civilna invojaška policija iz Bovca sta aretirali v vasi Log |Mk1 Mangartom jugoslovanskega vojaka, tovariša Černuta Danila, ki jeprišel k svojcem na 10-dnevni dopust. Tovariša Černuta je policija odpeljala v zapor.
POTEK MIROVNE KONFERENCE KAŽE, DA POLOM VERSAJSKE DIKTATURE IN FAŠISTIČNO DIVJANJE V DRUGI SVETOVNI VOJNI ŠE NI IZTREZNILO ZASTOPNIKOV VSEH DRŽAV,
, KI DANES PONOVNO ZAGOVARJAJO IMPERIALISTIČNE TENDENCE
Govori italijanskih, grških, avstralskih in podobnih zastopnikov so prežeti z napadalnim duhom, ki
resno vzbuja zaskrbljenost
Peti teden, poteka, odkar se je pogrnila zelena miza in so jo zasedli zastopniki 21 držav. Svet si od zaključka mirovne konference obeta pravično začrtanih mej, primerno odškodnino, ki naj bi jo plačala kot del ogromne škode Nemčija in njeni sateliti v času, ko so okupirali neupravičeno drugo ozemlje in jih hudo prizadeli. Nihče ne zahteva, da bi bila plačana škoda do zadnje pičice, krvi, ki je bila prelita, in žrtev sploh ni mogoče poplačati, pa naj bi Nemčijo, Italijo in bivše Hitlerjeve hlapce obrali do golega. V tem ne bi bilo sence pravice, ker bi premagane države postavili pred popoln gospodarski zlom, mirovna konferenca pa teži, vsaj težiti bi 'morala, da se v vojni prizadeto Evropo pravično uredi. Precej truda in napora je bilo.potrebno že za sam osnutek načrta mirovne pogodbe, kjer se mora končnoveljavno definirati položaj vseh držav do zavezniške stvari, kar bo potem veljalo kot pravni dokument za mirovno konferenco.
Želeli bi, da bi se stvari v Parizu hitreje razvijale, saj je minilo že dobrih pet let, odkar nas je vojna zajela, in bi hoteli čim prej prekiniti nenaravno stanje celotne Julijske krajine, ki se mora priključiti republiki Jugoslaviji; kar je vsakemu pametnemu človeku jasno.
Ni to prva konferenca, ki predstavlja velik pomen za narode Jugoslavije. Že leta 1918. z mirom v Versaillesu se je odločevala usoda naših narodov, odločili pa so slabo ne samo za nas, temveč za vso Evropo in še celo za samo Anglijo in Ameriko, ki sta pri konferenci imeli odločujoč glas. Če bi odločevali pametno, ne bi bilo druge svetovne vojne, ne nacistične nevarnosti, niti sedanje konference v Parizu. Leta in dejstva so pokazala, da je obstojala velika napaka Versaillesa v tem, ker so krojili meje ljudje brez prave odgovornosti in so dopustili, da je Nemčija rodila »nadljudi«.
Toda danes pišemo leto 1946. Za zeleno mizo sedi tudi zmagovalka Jugoslavija, ki povsem, kar se tam dogaja, predstavlja najizrazitejšega in najodloč-nejšega zagovornika pravic malih narodov. Demokratičen tisk piše, da jugoslovanski delegat Kardelj govori kot mož, ki se zaveda odgovornosti pred lastnimi narodi in pred vsem svetom, ki je bil sam borec in politik najširših ljudskih množic. Ugled Jugoslavije je na višku, kajti njeno stališče je jasiio, zagovarja osnovna .načela družbe in sožitja, brez katerih se ne bo mogel skleniti nikak mir, če pa bi se, bi bil krivičen in močno podoben onemu iz leta 1918. Človeštvo si ne more privoščiti znova avanture, kot je bil Hitlerjev pohod — čeprav v propast. To bi bilo preveč tvegano, na ta način bi nekateri, če sploh bi, doživeli tretjo svetovno vojno. Hvala, Jugoslavija dobro ve, kako se plačujejo take predstave, ki so jih organizirali si-iajni politiki leta 1918. z versaillsko kon-fferenco.
Jugoslavija nastopa torej tako, da ne bo nikdar in nikoli in nikjer nihče mogel obsojati zadržanja mlade Titove republike na konferenci. Kardelj jasno opozarja, da tudi odločitve, ki bi bile sprejete z enostavnim preglasovanjem, s tem še ne postajajo pravične. Če se odločitve ne tičejo pravičnosti (če igrajo tu države za svoje lastne interese v škodo drugih, posebno' majhnih narodov), ako je stvar taka, potem se ne bo ničesar spremenilo niti tedaj, če se bo v uvodu napisalo, da je taka odločitev pravična. Postala bi vendar le krivična. Dejstva so trdoglave
stvari, ne moreš jih skriti, pa naj bi jih kdo še tako skrival.
Skoraj pri vseh sejah se še prav posebno živahno udejstvuje Avstralija v škodo majhnih, demokratično orientiranih držav. Tega ne dela po svoji lastni uvi-vednosti, njeni predlogi so neutemeljeni, oddaljujejo se od pravice, ter se s len» zavira delo konference. Tako pač lahko nastopa samo izdajalec interesov malih
Jla seji komisije za politično.teritorialca vprašanja mirovne pogodbe z Bolgarijo pojasnjuje tov. Kardelj: Avstralija nastopa proti interesom malih narodov, hoče da se omeji njih suverenost v Evropi, da se omogoči vsakovrstno vmešavanje v notranje zadeve teh držav, da se na ta način odpre pot tujim vplivom v te dežele. Prav tako pojasnjuje tov. Molotov, da predlog Avstralije, naj se reparacije plačajo v tuji valuti, nasprotuje interesom malih držav. Prisiliti bi hotela male države, da bi' prodajale svoje proizvode za dolarje in funtšterlinge po sramotnih cenah v inozemstvo — v ZDA, Veliko Britanijo, Dominione in dežele, ki so odvisne od nje. Na zasedanju ekonomske komisije za Balkan in Finsko je govoril Molotov: SZ bo vedno ščitila pravične in zakonite interese svoje dežele. Ena
Na plenarni seji mirovne konferenci je Grčija silila, da se vnese v dnevni red naslednje plenarne seje vprašanje grško-albanske meje. Spet je govoril Molotov: Konferenca ni zato, da bi dajala možnosti napadalni nedemokratični vladi, da podaja svoje osvajalne zahteve in da konferenco zavaja k vprašanjem, ki nimajo nobene zveze z njo. Grčija ni slučajno stavila vprašanja albanske meje sedaj, ko je pred plebiscitom, ko je vse pripravljeno, da se vrne kralj in ko v Grčiji vlada teror in nasilje nad demokratičnimi antifašističnimi strankami, ko se javno
narodov, verni hlapec britanskega rija, čeprav bi morala Avstralija sama težiti za samostojnostjo. Ugotovimo lahko, da Avstralija ni merodajna za urejevanje težkih evropskih razmer, ker vojne zaradi oddaljenosti ni občutila in ni na Avstralijo padla niti ena bomba, niti kamen se ni porušil, zato ne bo nikoli mogla razumeti prayiènih zahtev onih držav, ki so iz voj rie izšle hudo prizadete.
AVSTRALIJA — ZAGOVORNIK BRITANSKEGA IMPERIALIZMA
PROFAŠISTICNA GRČIJA STREMI PO JUGOSLOVANSKEM
OZEMLJU
JUGOSLAVIJA SE SVOJIM PRAVICAM NE BO ODPOVEDALA
Ekonomska komisija za Italijo je potrdila višino reparacij, Iti jib tfiora plačati Italija SZ v višini 100 milijonov do-, larjev. Rusija je ravnala plemenito, ker se je odrekla in zahteva samo 20. del, škode, povzročene po fašističnih tolpah.
ITALIJA MORA UNIČITI VSE OBMEJNE UTRDBE
Vojaška komisija je preučevala vprašanje italijanskih utrdb, oporišč in oborožitve. Sprejeti so bili členi, da mora Italija uničiti vse obmejne utrdbe na jugoslovanski in francoski meji, v Apuliji, Siciliji, Sardiniji in Jadranskih otrokih. Italiji je prepovedana izdelava daleko-
ZAHTEVAMO PRAVIČNE MEJE
V zadnjih dneh je komisija za politično . teritorialna vprašanja zaključila razpravo o popravku francosko italijanske meje in je Francija uspela, da e svojimi postavkami obrani koristi Francije, ter so se popravki izvršili tako,, da je Francija zadovoljna. Pričeli bodo razpravljati o vprašanju jugoslovansko italijanske meje. Jugoslavija je razložila že
in .trideset tisoč osem sto petdeset indù; sirijskih objektov je porušenih v Rusij'i kjer je pred vojno delalo 4 milijone delavcev. Glede likvidacije vojnih posledic moram izjaviti, da pri vsem stvarnen' stanju računamo predvsem na naše lastne sile in ne na reparacije. Seveda nam bodo reparacije v neki meri pomagale pri obnovi naše dežele, toda bistveni činitelji na katerega se zanašamo, je naše sovjetsko ljudstvo, so naše stalinske petletk^ Na tej seji je avstralska delegacij* umaknila svoj predlog k členu 22. načrt* mirovne pogodbe z Romunijo, po katerem naj bi se reparacije plačevale. Tu reparacijska komisija v roku 6 mesecev po podpisu mirovne pogodbe in po katerem naj bi se reparacije plačevale, kjer jo je podprla le Kanada in deloma Grčij*i vse ostale delegacije so glasovale proti
kaže podpora tujih čet (angleških), ki n®’ sijo proti svoji volji odgovornost za ložaj, ki je nastal v Grčiji. Ta plebiscit meri na postavitev anarhije in na to, d* se Grčija spremeni v ognjišče stalnih ne' mirov na Balkanu, v ognjišče nevarneg* rušenja miru v Evropi. Jugoslovanski delegat Moša Pijade je dalje razvijal: Zahteva' po popravku albanske in bolgarske meje v korist Grčije, če jo preniotriil*0 na zemljevidu, tedaj vidimo, da oblastniki v Grčiji stremijo tudi po jugoslovanskih ozemljih, sicer prejšnji popravki ne hi imeli nikakega smisla.
To pa nikakor ne pomeni, da se enak® tudi Jugoslavija lahko odpove reparacijam. ko je tako oslabljena, saj je bil* glavno vojno poprišče v vsej dobi vojn® proti Italiji.
metnih topov, pomorskih min in toi'Pe' dov; po sovjetskem predlogu, ki so ga v veliki večini sprejeli, pa se Italiji prepove uporaba atomske energije v bojn® svrhe, kakor tudi v znanstvene miroljubne namene.
mnogokrat svoje stališče, zavrnila z dokazi uveljavljenje italijanskega imp®' rializma tako. da ne obstoja prav noben* mogočnost, da bi mirovna konferen®*' lahko spregledala pravične zahteve jug®" slovanskih narodov, posebno pa zahtev® primorskega ljudstva, ki s svojo borb® dokazuje, da je njegovo meslo v Titovl republiki.
OD TEDNA DO TEDNA
MIROVNA KONFERENCA V PARIZU. — SLOVENSKO - ITALIJANSKE MNOŽICE V CONI A JULIJSKE KRAJINE SE BORIJO ZA SVOJE PRAVICE. — OBSODBA NARODNIH IZDAJALCEV IN VOJNIH ZLOČINCEV V SLOVENIJI JE IZREČENA. LJUDSKE MNOŽICE JUGOSLAVIJE IZGRAJUJEJO SVOJO OBLAST IN DVIGAJO GOSPODARSTVO. — POLITIČNI POLOŽAJ V EVROH. — SVETOVNI POLITIČNI POLOŽAJ.
* * *
GLAVNA BOLEZEN PARIŠKE MIROVNE KONFERENCE JE V TEM, DA SE ZUNANJA OBLIKA POGAJANJ LOČI OD BISTVA
Vodja jugoslovanske delegacije tov. Kardelj je na neki seji izjavil, da je Jugoslavija že podala mnenje o vrednosti glasovanja na tej konferenci, ki ne naredi ene ali druge odločitve za pravično. Glavna bolezen konference je v tem, da se zunanja oblika loči od bistva". Objektivni rezultati konference še često krijejo za besedami o demokraciji in pravičnosti, dejansko pa hočejo zakriti interese, ki nimajo nič skupnega z omenjenimi načeli. Tako n. pr. Avstralija ne nastopa kot predstavnik malih narodov, ampak kot zagovornik interesov britanskega imperija in zà vmešavanje gotovih krogov v zahodnih velikih državah v notranje zadeve malih narodov.
Oglejmo si na kratko potek konie-rencel Svet zunanjih ministrov je sklenil, da njihovi namestniki razmotrijo razne popravke in predloge članov raznih komisij, z namenom, da ugotovijo, kateri izmed njih lahko dobe splošno podporo članov Sveta; člani Sveta bodo podpirali one točke osnutkov mirovnih pogodb, glede katerih je že bilo med njimi doseženo soglasje; glede vprašanj, o katerih oni še niso razpravljali, pa bo glasoval vsak po svojem prepričanju.
Politično-Uritorijalna' komisija za Italijo je rešila francoske zahteve po popravku francosko-italijanske meje v skladu s predlogom Sveta zunanjih mini-
strov. Razpravljala je tudi o razmejitvi med Jugoslavijo in Italijo. Zastopnik Italije je nastopil z lažnimi argumenti in zahteval spremembo meje v prid Italije.
Jugoslovanski delegat tov. Bebler pa je dokazal neresničnost Bonomijevih izjav in je izjavil, da francoski predlog o meji ne odgovarja etnični liniji, zato Jugoslavija zahteva popravke. Politično-teritori-jalna komisija za Bolgarijo je razpravljala o bolgarsko-grški meji; pravičnosti ni, ako Bolgariji ne bo priznan položaj sobojevnika. Politično-teritorijalna komisija za Madžarsko je med drugim sklenila, da velja meja z Jugoslavijo od 1. januarja 1938; jugoslovanska delegacija je zahtevala zagotovitev pravic narodnih
ZVU JE DOVOLILA FAŠISTIČNO PROV OKACIJO 9. AVGUSTA, NE DOVOLI PA PROSLAVE OBLETNICE VSTAJE PRIMORSKEGA LJUDSTVA $. SEPTEMBRA-
taanjšin na Madžarskem; dogovorili so *® tudi o mejah Madžarske z drugimi državami. Zasedala je tudi politično-teritori* jalna komisija za Romunijo in skup»* komisija za Madžarsko in Romunijo, k1 je sklenila, da se meja med tema dveffl* državama ne izpremeni.
Ekonomska komisija za Balkan l" Finsko je razpravljala o reparacijah in j® odklonila avstralski predlog o spremei®' bi načina izplačevanja reparacij, ki d®' jansko pomeni ukinitev reparacij. Pl■a', tako je bil odklonjen tudi slični avstr»*' skl predlog o ekonomski komisiji za H*' lijo; ta komisija je potrdila reparacij® Italije do Sovjetske zveze, razpravljal» pa je med drugim tudi o pravici Jug®' slavije do reparacij.
Vojaška komisija za Italijo je skl®' nila, da Italija uniči vse utrdbe na jug®' slovanski in francoski meji ter na sredozemskih iu jadranskih otokih. Prep°' vedana je proizvodnja težke artilerij®1 pomorskih min in torpedov ter nabav» nemškega in japonskega orožja.
Na plenumu mirovne konference *°
sklenili, da Irak poda svoje stališče ®® Italije.
Okrožni odbor SIAU za Goriško je zahteval, da Svet zunanjih ministrov napravi red in zagotovi demokratične svoboščine v coni A. »NepristranosU ZVU se je pokazala zopet v tem, da je ZVU dovolila fašistično provokacijo 9. avgusta in prepovedala proslavo vstaje primorskega ljudstva 8. septembra. ZVU ne brani pravic demokratičnega ljudstva, ampak podpira imperialistične vojno-hujskaške elemente.
Teror civilne policije s pomočjo ZVU
v coni A sc nadaljuje in v Beneški Sl®' veniji se mora ljudstvo boriti za osnovo® narodne pravice prot fašističnim razb®)' nikom. Kljub temu pa se v tržaške1® okrožju vršijo volitve v predstavništva SIAU, ki so v takih okoliščinah izf»1 enotnosti svobodoljubnega, antifašist^' nega jglovensko-ltalijanskega ljudstva J® odgovor vsem sple.tkam sovražnika, bi ljudstvo razdvojil in mu zopet sed*1 na vrat.	f
Nadaljevanje na 5. strani»
OSVOBODILNA FRONTA NAM JE POKAZALA NOV ODNOS DO DELA, NOVO POT USTVARJANJA, KI NAS KALI V NOVE LJUDI
Vaia imena, udarniki Titovega tekmovanja, so nerazdružno
povezana z našimi skupnimi uspehi
Miklavčič Anton
V razdobju trimesečnega Titove-6a tekmovanja smo dosegli nad vse zadovoljive uspehe, za kar gre hvala visoki moralni zavesti delovnega ljudstva slovenskega Primorja, vsej Dinoti delavnih rok, ki so hitele obnav-Ijati, graditi, izboljšavati, da nam bo bodočnost lepša. Izmed vseh teh delavnih množic pa so tudi vstajali Poedinci, ki so dosegli daleko moč-nejše in boljše rezultate, ki so z 'Ustnostjo in samoiniciativnostjo izboljševali način dela, odstranjevali Napake in prihranili domovini na tisoče lir.
Tako je Božič Jožetov Mirko, ro-ien 1915 v Idriji, električar po poklicu, s svojo iznajdljivostjo prihranil velike stroške rudniškemu podrtju v Idriji, pripomogel k rednemu obratovanju električnih črpalk, ki so yelike važnosti za rudnik, bil progla-sen za udarnika dela. Kot borec NOV bidi sedaj izpolnjuje dolžnosti do svojega naroda in mu hoče koristiti
v naprej.
tov. Tratnik Alojz, rojen 1899, zaposlen kot kurjač, jamski tesar in kopač v rudniku živega srebra v Idriji. Skupno z udarnikom Likarjem Janezom, roj. 1903 v Idriji, ki opravlja poklic strojnika izvoznega stroja v jašku, sta kljub izredno težkim prilikam ulomljenega jaška ter izredno izrabljenemu parnemu stroju dosegla 11% nad predpisanim učinkom tekom treh mesecev. Tov. Likar, čeprav potreben zdravljenja in oddiha, dokazuje kremenit značaj, ima čut od go vornosti in vrši naloge pridno. Pri delu kakor v življenju se vede neoporečno in je bil sam partizan.
Delavski zaupnik tov. Kumer Ivan, rojen 1921, po poklicu varilec, vrši svoje delo zelo vestno. S svojo sledljivostjo je prihranil rudniku mnogo stroškov in pripomogel s pro stovoljnim udarniškim delom obnovi rudniških naprav. Ima vse pogoje za nadaljnji razvoj in je bil zaradi svoje požrtvovalnosti proglašen za udarnika dela. Po polomu Italije je stopil v partizanske vrste, kjer je ostal do zmage. Miren značaj, delavskemu gibanju predan in od vseh spoštovan, je postal delavski zaupnik.
Cigale Ivan, rojen 1895 v Idriji, po poklicu jamski tesar, je bil proglašen za udarnika, ker je sodeloval pri pretesarjenju 23 m globokega jaška, kjer je bilo delo izredno naporno in nevarno. S svojimi tovariši je skupno dokazal ne le veliko kvalitetno znanje, temveč tudi visoko moralo, zavedajoč se velike nevarnosti in težkoč pri delu. Dosegel je 95% nad zahtevano normo. Vsled uspelega dela je prihranil upravi skupno z ostalimi tovariši 150.000 lir in zaradi možnosti direktnega dovoza za zasipavanje odkopov nadaljnjih 120.000 lir mesečno. Že maja meseca je bil nagrajen. Svojini tovarišem prikazuje delo kot našo skupno rešitev.
V isti skupini kakor tov. Cigale je bil proglašen za udarnika tudi zaradi istega dela in zaradi istih spo-
Kumer Ivan
Jazbar Anton, roj. 1908 v Idriji, poklicu električar, je bil progla-sei1 za udarnika, ker je pripomogel s Požrtvovalnim delom k rednemu obratovanju električnih črpalk. S svo-•bN' delom hoče postali polnovreden elai1 naroda.
^ svojo izredno vestnostjo je do-*ORel skupno s tov. Likarjem udarnice uspehe pri izvozu rude iz jaška
sobnosti tov. Lapajne Jernej, rojen 1898, po poklicu jamski tesar, oče treh otrok. Je tih, skromen značaj, nesebičen in delavski skupnosti priljubljen.
Ravno tako si je priboril naslov udarnika tov. Poljanec Franc, 31 let star, doma iz Idrije, po poklicu jamski tesar. Že meseca maja je bil nagrajen.
Kot prvovrstni tesar je pri svojem delu v jašku prekoračil določeno normo za 40% tov. Logar Franc, rojen 1887 v Idriji, po poklicu jamski tesar, in si je kljub razmeroma visoki starosti pridobil naslov udarnika. Rad vrši delavske dolžnosti, ima čut odgovornosti in je politično in moralno neoporečen. Njegovo delo je nesebično in namenjeno skupnosti.
Skozi tri mesece je obdržal povprečni učinek 36% preko norme pri svojem delu v sipki in v jašku tovariš Kos Josip, rojen 1886 v Idriji, po poklicu jamski tesar, zaradi česar je bil proglašen za udarnika.
40.5% preko norme znaša delo tovariša Jereba Antona, roj. 1886 v Idriji, ki opravlja delo tesarja v rudniku, in se je uvrstil med udarnike zaradi požrtvovalnega dela pri pretesarjenju proge, ki vodi v jašek. Kljub svoji starosti se počuti zdravega, svoje delo vrši vestno in natančno.
Lampe Viktor
Posebno pohvaljeni delavci
Podružnica Enot. Sind. Pokrajin-; skega avtopodjetja Ajdovščine je spo-| razumno z upravo podjetja spodaj ; navedene tovariše proglasila z izrec-1 no pohvalo za delo v času Titovega j tekmovanja ter jih nagradila:
Šoferji: Leban Franc, Kogoj Vili, i Poberaj Joško, Ergaver Franc, Bajc ! Franc, Melin Anton, Curk Henrik, Gruntar Karel, Špacapan Zoran, Posega Ciril in Kovač Emil.
Delavci mehaniki: Kiber Renco, Bizjak Alojz, Žerjal Srečko, Vodopivec Vinko, Mihael Jože, Pelhan Ivan, Krečič Ivan, Batagelj Edvard, Ster-nad Joško, Šuligoj Anton, Vižintin Leopold, Šuligoj Vil jan, Rebek Viktor, Bat Marjan, Mohorič Nande, tovarišici Kočevar Darinka in Podgornik Darinka.
Anton, Kompare Bruno, Simonič Karel, Kralj Avgust, Petero Stanko, Golob Franc.
Mehanični delavci v delavnici: Prašek Edvard, Šuligoj Avgust, Posega Viktor, Salesjak Joško, Batič Vladislav, Polšak Marjan in Šuligoj Avgust.
Uprava Pokrajinskega avtopodjetja je zgoraj navedene tovariše nagradila s tem, da jim je dala brezplačno na razpolago avtobus, ki so ga delavci izdelali sami v času tekmovanja. Tov. pohvaljene! so sklenili, da gredo na izlet na Bled, kar so tudi napravili preteklo nedeljo. Obiskali so Bled že v jutranjih urah, popoldne pa so se popeljali v Ljubljano, ki so jo mnogi izmed njih videli prvič.
Med izletniki je vladalo najboljše Posebno so se izkazali sledeči j soglasje ter jim bo ostal izlet Bled-šoferji: Škodnik Herman, Jamšek j Ljubljana v lepem spominu.
Prostovoljno delo v Postojni
Udarnik Lampe Viktor, roj. 1903, zbiralec in drobilec v zbiralnici, je povprečno v treh mesecih presegel delavno normo za 33%. Pri svojem delu se je izkazal kot vzoren radar in tovariš. V NOV je dosegel čin starejšega vodnika. Zaradi svojih vrlin je bil že 1.1944 odlikovan in pohvaljen. Ker mu tovariši zaupajo, je postal delavski zaupnik pri rudniku in v zadrugi.
Vzornega v svojem delu se je izkazal tov. Kokol Ivan. S svojo žila-vostjo in iniciativnostjo se je posebno odlikoval pri proboju prvomajske proge. Rojen je 1.1907 v Idriji, po . poklicu rudar, jamski kopač. Spada med stare borce za pravice primorskega ljudstva. Bil je preganjan in obsojen v Trstu 1.1930.
Jamski kopač, rudar tov. Tušar ‘ Pavel, roj. 1895 v Idriji, je pri svo- \ jem delu kot kopač presegel delovno normo v teku 5 mesecev za povprečno 34.3%. Zaradi uspehov, zaradi svoje požrtvovalnosti in žilavosti pri izpolnjevanju danih nalog, je postal udarnik.
Topilniški obralo vodja Stegenšek Klemen, roj. 1917 v Mariboru, je s svojimi predlogi in navodili omogočil zopetno obratovanje plinskega generatorja, povečanje kapacitete topilnice za 30% in med Titovim tekmovanjem prihranek na gorivu za pri-
V nedeljo 4. avgusta smo imeli v Postojni prostovoljno delo.
Že ob šesti uri in pol zjutraj se nas je zbralo okrog 80 oseb na Vilharjevem trgu, odkoder smo odšli z veseljem in ponosom na delo, z mislijo, da čim več naredimo temveč koristimo skupnosti.
Delo se je vršilo v takozvani »Vila Jurca«, katero poslopje je pogorelo zaradi bombardiranja. Takoj ko smo prišli na mesto, so nas tovariši praviloma razvrstili in odkazali vsakemu svoje delo.
Mlatiči v sprevodu na »Paradi dela« v Ajdovščini.
bližno 10%. Tudi sicer je s svojim delom mnogo pripomogel k dobremu obratovanju topilnice. Kljub rahlemu zdravju se je pokazal dobrega delavca in bil proglašen za udarnika.
Vsak je prijel čvrsto za lopato in se lotil dela res na udarniški način tako, da smo v teku treh ur popolnoma očistili podstrešje vsega materiala in delno prvo nadstropje
Ob 10. uri smo zaključili naše delo in odšli z veseljem in pesmijo na ustih na Titov trg, kjer smo se razšli.
Ob zaključku našega dela si je vsaka četrt izvolila tri člane kot predstavnike svoje delavne čete, kateri bodo zastopali svojo četo v Štabu bataljona
Sedaj smo zelo ponosni, ker imamo v Postojni štiri delovne čet* s svojimi komandirji. katere tvorijo potem bataljon ter Štab samega delavnega bataljona
Po končanih volitvah smo si skupaj zadali nalogo in sklep, da moramo v čim krajšem času očistiti ruševine Vila Jurca tako, da se bo pred zimo poslopje pokrilo in tako obvarovalo velike škode, ki bi jo v nasprotnem primeru trpelo. Sklenili smo nadalje, da pričnemo prihodnjo nedeljo delo že ob šesti uri zjutraj.
Zelo smo bili vsi ponosni, ko smo videli med našo sredo tovarišico Legišo iz III. četrti, katera se je udeležila skupno z dvema sinovoma, ter ves čas pridno in požrtvovalno delala, pa ji ob tej priliki izrekamo vso pohvalo in priznanje.
Pri tem pa ne smemo pozabiti na našo mladino, ki se je v največjem številu udeležila dela, ter pri delu pokazala svojo trdno voljo, da hoče čim prej obnoviti svojo porušeno domovino in, da zahteva priključitev vse Julijske krajine s Trstom k materi Titovi Jugoslaviji.
Justina.
Jazbar Anton
Zelene Vincenc
Tratnik Alojz
Kaj smo pridobiti na tretjem plenuma Okrožnega odbora Zveze antifašistične mladine Julijske krajine
OB IB LETNICI KRVAVEGA FAŠISTIČNEGA ZLOČINA NAD PRIMORSKIM LJUDSTVOM i
Kri bazoviških junakov je prva iskra vseljudskega upora na Primorskem, ki ga ni mogoče zadušiti z nobenim novim nasiljem pa če ga tudi odenete v plašč zapadne »demokracije" po okusu ZVU
F zgodovinskih dneh, ko se v Parizu rešujejo vprašanja pravičnega miru in varnosti v svetu, ko je v Sloveniji vojaško sodišče obsodilo narodne izdajalce in vojne zločince z Rupnikom in Roimanom na čelu, ko se ljudske množice v coni A borijo za osnovne človečanske in demokratične pravice, ko ljudstvo v coni B v veličastnem tekmovalnem poletu obnavlja svoje domove in obsoja po-edince, ki izrabljajoč celo verska čustva, nastopajo proti težnjam svojega ljudstva, se je vršil v Ajdovščini 2. t. m. III. plenum okrožnega odbora ZAMIK za Vzhodno Primorsko. Prisotni so bili vsi člani okrožnega in okrajnih odborov ter predsedniki mestnih odborov ZAMIK. Navzoči so bili tudi tovariši: France Perovšek, tajnik Poverjeništva PNOO, Ivan Regent, član Glavnega komiteta Komunistične partije lulijske krajine, Albert lakopič-Kajtimir, član okrožnega odbora SIAU, Vlado Sestan, predsednik Glavnega odbora ZAMIK in la-nez Dolgan, organizacijski sekretar Glavnega odbora LMS.
Plenum se je vršil v ozračju doslej nedoživetega poleta ljudskih množic, zlasti pa mladine, v Titovem tekmovanju. V veličastni Paradi dela so se pokazali edinstveni uspehi dela, s katerimi naše ljudstvo nenehno dokazuje globoko ljubezen do svoje prave domovine, do Titove lugoslavije. Mladinska organizacija je v tekmovanju dosegla resnični preporod mladine: delo, ki je bilo v prejšnji, gnili družbeni ureditvi sramota in breme, je danes vsakomur čast in ponos. Velikih uspehov, ki so jih mladinske delovne edinice dosegle v obnovi in izgradnji, ni mogoče na kratko prikazali. Samo pomislimo, da je naša mladina dala dve mlarni delovni brigadi — Vojkovo na gradnji Mladinske proge in Tržaško na gradnji od Ljubljane do Vrhnike, — da je Gradnikova brigada obnavljala porušene vasi Lokve in čepovan, da Kosovelova brigada gradi most na železniški progi pri Prestranku, da je druga brigada v Brčkem — Tomažičeva — bila že dvakrat pohvaljena, da je delalo sto mladih fantov in deklet na cesti Postojna—Razdrlo, da so delovni bataljoni obnovili vasi Vojsko v Idrijskem okraju in Gorenje v Postojnskem okraju ter obdelali polje v Odolni v kazinskem okraju, pa bomo videli, kakšne ogromne uspehe je dosegla mladinska organizacija ne samo v delu pri obnovi, temveč tudi v politizaciji in vzgoji mladine. Štiristo pionirjev je uživalo počitnice v Sloveniji; na Paradi dela je štiritisoč pevcev pokazalo uspehe prosvetnega dela in tisoči telovadcev, med njimi skoraj sama mladina, so dokaz, kako se pri nas vzgaja zdrav duh v zdravem telesu.
Delovni polet primorske mladine, združene v svoji organizaciji, pod vodstvom naše Osvobodilne fronte in njenega pobudnika — Komunistične partije, je edinstven za ljudstvo, ki je 25 let ječalo po fašističnim jarmom. Naj poedini reakcionarji, med njimi — na žalost — zlasti del proti-Ijudske duhovščine, prikrivajo svoje protiljudsko delovanje pod kakršen koli plašč; sodba proti narodnim izdajalcem in zločincem v Ljubljani je še enkrat pokazala, s kakšnim namenom so izrabljali verska čustva — zato, da bi obdržali svojo protiljudsko oblast. Skušali so sicer in še danes skušajo pri nas na Primorskem nekateri duhovniki nadaljevati ljudstvu sovražno politiko škofa Rožmana in danes goriškega škofa Margottija, toda vse take je mladina spoznala in jih noče več poslušati, ker se točno zaveda, da so tudi pošteni duhovniki na njeni strani in prav tako obsojajo zločinsko početje izdajalcev, ki so v službi reakcije pripravljeni se zvezati z vsakomur, samo da bi škodovali svojemu lastnemu ljudstvu.
Take so bile torej načelne ugotovitve plenuma.
*
Dragoceni nauk, da se namreč ne sme nihče uspavati na uspehih svojega dela, pa velja tudi za nas. Na plenumu so bile poleg velikih uspehov ugotovljene tudi nekatere po-mankljivosti, ki jih bo treba čimprej odpraviti, če hočemo, da bo Zveza antifašistične mladine tudi v bodoče še z večjim uspehom izvrševala svojo osnovno nalogo — vzgojo prav vse mladine v duhu demokratičnih pridobitev naše borbe, v novem duhu skupnega dela in živdienja, v širokem raz-
širjanju znanja in prosvete med množico.
Katere so bile torej glavne pomanjkljivosti v delu naših organizacij v času Titovega tekmovanja? Osnovne organizacije, ki so najvažnejše, kajti v njih se razvija vse življenje tovarne, vasi ali šole, so samostojno reševale mnogo dnevnih nalog, s čimer je bila dokazana pripravljenost in navdušenje mladine za delo. Tudi naši okrajni odbori so bili v delu zelo požrtvovalni in imajo nedvomno velike zasluge za uspehe v tekmovanju. Vendar pa se je ponekod pokazalo, da mladina v svojih osnovnih organizacijah ni dobivala take pomoči, kot je v današnji dobi naglega in vsestranskega razvoja nujno potrebna. Vzrokov za to je bilo več; osnovni vzrok pa je v tem, da v nekaterih primerih okrajni odbori niso imeli dovolj tistega živega, neposrednega stika z najširšimi mladinskimi množicami, ki bi omogočil, da bi naše osnovne organizacije prešle od preveč suhega reševanja dnevnih nalog do mnogo širše razgledanosti. Takšna razgledanost bi omogočila, da bi prav sleherni mladinec ali mladinka popolnoma v jedru občutil vse veličastne pridobitve mladine v narodnoosvobodilni borbi, namreč to, da je mladina danes popolnoma enakopravna odraslim, da vstopa v vse organe naše ljudske oblasti ter da ima vse pravice in možnosti do resnične vzgoje in najširšega prosvetnega dviga.
Takšne so torej osnovne pomanjkljivosti v delu naše organizacije, ki jih bo treba odločno odpraviti.
*
Kako bomo te pomanjkljivosti odpravili in izpopolnili delo naših osnovnih organizacij in okrajnih odborov, o tem je pretresal plenum in je sprejel vrsto pomembnih sklepov.
Predvsem bomo posvetili mnogo, mnogo več truda načrtni ideološko-politični vzgoji in kulturno-prosvelne-mu dvigu. Sleherni mladinec v tovarni, na vasi ali v šoli, kakor tudi vsak mladinski voditelj mora vzljubiti napredno knjigo kot svojega najboljšega prijatelja in svetovalca. Našim mladinskim voditeljem bo načrtni študij dal tisto široko razgledanost, ki jim bo omogočila, da bodo predstavljali resnične vzgojitelje mladine, ki jih bo spoštovala in cenila. Mnogo več pažnje bomo posvečali agitaciji, to pa ne na neživljenjskih in suhoparnih parolah, temveč na popularizaciji konkretnih uspehov v delu; le na tak način bomo v slehernem mladincu ali mladinki vzbudili zanimanje za ekonomska vprašanja, ki postajajo vsak dan važnejša. Razviti je treba najširšo aktivnost vse mladine v fiz-kulturi, v tekmovanju za ZREN, ki bo dalo mladini zdravega duha v zdravem telesu. Mnogo pozneje bomo posvetili tudi pravilni moralni vzgoji mladih fantov in deklet, prav tako pa je potrebno paziti tudi na zdravstveno stanje mladine in na higijen-ske razmere zlasti v naših vaseh in tovarnah. Eno največjih pridobitev borbe — enotnost mladine, bomo Čuvali kot punčico svojega očesa; proti kakršnim koli poizkusom kršenja te enotnosti pa bomo nad vse budni in bomo razkrinkali in onemogočili vsak najmanjši poizkus razbijaškega delovanja protiljudskih reakcionarjev.
Druga velika naloga, ki jo je sprejel plenum, pa je notranja okrepitev naše organizacije. Osnovna organizacija se bo odslej imenovala aktiv in ta naj bo postavljen povsod, kjer je najmanj devet mladincev in mladink. Niti enega mladega človeka ne sme biti več, ki ne bi bil vključen v takšen okvir. Okrajni odbori pa bodo osnovnim organizacijam nudili mnogo več načrtne pomoči kot doslej. Zato pa je prva stvar, da se v okrajnih forumih izvede še bolj načrtna in organizirana razdelitev dela in da se okrog teh odborov zbere mnogo širši aparat za izvrševanje konkretnih nalog. Umetnost organizacije dela je v tem, da znamo izmed stoterih zadanih nalog ugotoviti v danem trenutku najvažnejšo in okrog te nanizamo vse ostale. Izvrševanje nalog pa je treba stalno kontrolirati, toda ne na suh, administrativen način, temveč na vzgojni način. Naj ne bo več niti enega mladinca ali mladinke, ki bi povpraševal, kakšne so prav za prav naše naloge — nasprotno, tako kot je imel sleherni borec-partizan občutek, da je tudi on nekaj prispeval k
Bazovica! V sebi skrivaš trpljenje primorskega ljudstva, dala si iskro, ki je zrastla v plamen — v vseljudski upor proti zločinskemu fašizmu.
Iti let je preteklo. V gmajni nad Bazovico so prenehali živeti Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič. Njih srca so nehala utripati, bili so pomorjeni izdajalsko in na skrivaj, toda zaživeli so v srcu poslednjega zavednega Primorca. Grozeče je šla misel od ust do ust: »Naši fantje«. Bili so res naši in bodo ostali, z zaničljivim nasmehom so sprejeli smrtno obsodbo. Ob petih zjutraj 6. septembra 1030 se je zgodilo! Primorsko ljudstvo je v besni, onemogli jezi stiskalo pesti in prisegalo maščevanje. Morate nam plačali la zločini
Bazovica je spomenik našega trpljenja in začetek našega odločnega boja proti fašizmu, boja za svobodo. Oskrunjene so bile naše napredne vrste prvoboriteljev slovenskega naroda v JK. Bazovica je prerokovala upor, Bazovica je rodila žila vosi in zavednost stotisočev trpečih, zanetila plamen revolucionarnega upora v srcu slehernega zavednega Primorca, pomenila je svarilen klic, da je fašizem na pohodu, da nas izkorenini.
Krvava Bazovica! Skeleča Bazovica! Bazovica osvetnicat Klonile so nam glave v grenkem spoznanju resnice, da nam je namenjeno uničenje, zakrvavela so srca ob bolesti, z bazoviškimi žrtvami je bil streljan in mučen narod. Prelita kri vam je odtekla, junaki, vsak izmed nas je prejel majceno kapljico vaše junaške krvi, ki nam je dvignila glave, zažgala srca in duše, rodila v nas upornike.
Narod, koliko Bazovic si prestal, koliko strelov v hrbet, koliko junakov je še v zadnjih vzdihljajih poljubilo domačo grudo! Mnogo, še premnogo smo doživeli Bazovic in premnogo Valenčičev, Milošev, Bidovcev in Marušičev, preden smo dosegli to, kar imamo danes. Rane, globoke in krvaveče, so rodile stoteren sad,
Na žrtvah je Primorski vzcvetela svoboda, ki nam je predraga, da bi si jo kdaj koli pustili iztrgali iz rok.
*
Bazovica! 16 let je tega, kar so naši fantje stali pred fašistično krvavo »justi-co« v Trstu, ponosni in veliki s prezirom sprejeli smrtno obsodbo. Italijanski fašistični listi so tedaj pisali, »da se krivci obnašajo naravnost nesramno in ne kažejo nikakega čusiva kesanja, da so polni sovraštva do kulture in kulturnih ljudi, kakršni so italijanski fašisti«. Tako so pisali, ker so hoteli skriti resnico.
Bazoviški junaki so odgovorili sami. Njih protifašistično delo je hotelo preprečiti raznarodovanje, med slovenskim
osvoboditvi, tako naj danes sleherni mladinec jasno čuti: pri tej ali oni nalogi sem tudi jaz sodeloval in v veličastnih ustvaritvah množic so tudi kapljice mojega truda. Ne po besedah, temveč po dejanjih bomo cenili slehernega mladinca in na podlagi dejanj bomo pogumno dvigali na vodilna mesta nove kadre iz vrst delavske, kmečke in dijaške mladine. Ena bistvenih nalog pa je tudi ta, da se vzpostavi mnogo več sodelovanja in vzporeditve dela med mladinskimi aktivi ter odbori OF in organi ljudske oblasti.
*
Iz prvega tekmovanja smo si pridobili dragocene izkušnje, s katerimi gremo sedaj v novo tekmovanje »Priključitve Primorske k lugoslaviji«. Prav od mladine je v veliki meri odvisno, kakšni bodo uspehi novega tekmovanja, od tega namreč, v koliki meri bomo na osnovi dosedanjih izkušenj s točnimi načrti in obvezami ter z odstranitvijo vseh dosedanjih pomanjkljivosti sami sebe v delu prekosili. — Nove delovne brigade na mladinski progi, na železnici v Prestranku, na naših cestah in v naših vaseh, fizkultumi aktiv v vsako vas, prosveta in znanje bodi last množic — to naj bo naše geslo! Če hočemo doseči tak polet, kot ga že ima mladina v lugoslaviji, če hočemo doseči tako blagostanje, kot si ga je že ustvarila sovjetska mladina, kar brez nadaljnjega hočemo — potem naj nam bo jasno, da je to odvisno od tega, kako bo lahko ob koncu leta sleherni mladinec ali mladinka ob pregledu svojega dela ugotovil: »Da, ludi jaz sem nekaj prispeval k izgradnji naše skupne domovine, zgrajene na žuljevih rokah milijonov, domovine, ki smo si jo ustvarili sami in za katere obrambo je vredno dati tudi svoje življenje.« Kot so bili dosedanji uspehi v delu najmočnejši udarec vsem reakcionarjem, tako bodo uspešni rezultati tekmovanja »Priključitev Primorske k lugoslaviji« pomenili smrtni udarec proti-Ijudski notranji in imperialistični mednarodni reakciji na tem sektorju.
ljudstvom so hoteli podkrepiti in ohraniti narodno zavest. Delali so na kulturnem polju, dajali med narod knjige in časopise, pisane v domačem jeziku. Toda zaradi nasilja- ni bilo mogoče ostati pri takšni obrambi narodovih pravic, le revolucionaren način gibanja je lahko preprečil vse podle nakane fašizma.
V njih je bilo resnično junaštvo, oni so prezirali smrt in metali fašistični instici resnico v oči, ki je bodla. Zaman so skušali črnosrajčniki prikazati svetu, da je pravica na strani Italije, noben še tako spreten manever njihovega režima ni mogel svetu zakriti resnice. Podzavestno so čutili, da vre, in ne njim v dobro, da ni mogoče uničiti odpora in gneva, ki je rasel v vrstah tlačenih Primorcev iz dneva v dan. Niso se čutili varne. V senci bajonetov fašsitičnega 58. bataljona tržaških črnih srajc, pod vodstvom konzula Diamandija so streljali zvezane primorske antifašistične borce in bazoviške junake. »In grob so jim skopali lam nekje, a kje, še rodna mati vedeti ne sme.« Še mrtvih so se bali, skrivaj so jih pokopali kot stekle pse, da bi se jih pozabilo. Iz strahu pred odgovornostjo so še bolj divjali, da bi v novih zločinih pozabili prvega, največjega — Bazovico!
Pri Sv. Ani v Trstu je na sveži gomili zacvetelo rdeče cvetje, tam spe in počivajo glasniki upora, glasniki svobode!
Dolgo ste čakali — toda ne zaman! Mnogo imen se je pridružilo vašim, somi junaki, žrtve za svobodo. To, kar ste hoteli vi, je planilo leta 1941 na dan, tisto, kar ste vi sanjali, se je tedaj uresničevalo. Zaprasketale so puške slovenskih partizanov. In še je narod hodil po poti Bazovic: Gramozna jama, Begunje, Celje, Maribor, Prekmurje, daljna hladna tujina, Dachau, Auschwitz, Buchenicald ...
Ti, Bazovica, si prva!
Stotinam, tisočem, stotisočem si postala klic v pravično borbo, dramila in dvigala si v najhujših in trpljenja polnih trenutkih, žgala in klicala po maščevanju! Zrasle so brigade, med njimi bazoviška. Med borovjem in hrastjem so stopali primorski partizani. Valenčič, vaša kri je rodila obilno, Bidovec, vaš pogum jih je delal heroje, Miloš, vaša upornost jih je vodila v zagrizen boj, Marušič, vam so hoteli biti enaki! Naprej iz I irbe v borbo brez oddiha; napočil je čas obračuna, Bazovica je govorila. Zrak se je stresal od vojne vihre, mlad partizan je sprožil strel in sikal med zobmi »za Bazovico«, postojanke so padale pod juriši »Za Bazovico!«
Narod je v borbi ustvarjal najslavnejšo dobo slovenske zgodovine, brez katere bi še vsepovsod vladala krivica, še b> pisalo po zidovih naših, primorskih hiš »Roma doma«. Be bi fašistični Rim vsiljeval svojo justico fašističnih zločincev, kot »regime di giustizia«. Na Vojskeni, Lokvah, Čepovanu in Cerknem in po drugih krajih, kjer je hodil zmagoslavno paj naš IX. korpus, so propadle sanje ilei*' janskih imperialistov. Tega ni bilo mogoče preprečiti, vseh nas niso mogli peljati na Bazoviško gmajno, vseh niso mogli pobiti.
Fašistična beslija, ki je pordečila Ba' zoviško gmajno s krvjo nedolžnih žrtev, ogromen fašistični bojni stroj je razbit in razgaljen v vsej svoji ogabnosti, Popadel je kot je Bazovica prerokovala-Očistiti moramo svojo zemljo poslednjih ostankov zločinskega fašizma, nič ne sme obstajali nam sovražnega.
Nekaj nas boli in peče. Del JR je svoboden, sanje bazoviških herojev so se tu izpolnile. Toda še vedno del domovine doživlja nove Bazovice. Ogabno *n zločinsko je postopanje ZVU na ozemlpb kjer leži Bazovica, Trst in Sv. Ana. Ob dogodkih leta 1930 je ves demokratičen svet obsojal fašizem, zahteval, da se Pre". prečijo Bazovice in obsodijo. »nosilelp dvatisočletne kulture«. Kje je vaša vest, kje odgovornost, gospodje pri ZVU, da danes preoblačile in krijete črne srajce, da jim dajete v roke orožje, katero jim je narod izbil iz rok, da bi preprečil nove zločine? Ljudstvo ne dolži teh neodgovornih razbojnikov, temveč vas, ZVU, Ver ste zagrešili nad narodom zločin v Skednju, na tržaških in goričkih ulicah pa ste ustvarili nove Bazovice, ki jih ne bo mogoče prikriti niti z zastavami ZDA, nih z vsem britanskim imperijem. Raztolmačite nam, kaj pomeni to, da se bratite c nizkotnimi izmečki človeštva, zakaj >l tako prisrčno ob zločinih nad demolirà' Učnim antifašističnim ljudstvom zone »A* tako prijateljsko stiskate roke? Prisluhnite ogorčenju vašega lastnega ljudstva-Ravno tako kot leta 1930, ko je svet sodil, sodi danes. Pred 16 leti je sedel obtožen italijanski fašistični režim, danes sedite na zatožni klopi vi, gospodje pri ZVU-Odgovarjali boste za kri v Skednju, Trstu, Gorici. Vaše zadržanje je nevredno naj-primitivnejšega človeka. To je več hot gangsterstvo, več kot bandilstvo, to je zločin, zločin nad demokratičnim narodom.
»Kmalu pokliče nas Trst in Gorica,f to jamstvo nam daje borba demokratičnega antifašističnega ljudstva v coni A
10. september:
DAN JUGOSLOVANSKE MORNARICE
Bivši jugoslovanski voditelji so vse izdali, vse prodali, naše ljudstvo si je moralo z žilavo borbo samo graditi,
samo ustvarjati
Dne 10. septembra 1942. leta je bil po odredbi Vrhovnega komandanta maršala Tita osnovan prvi mornariški odred. S tem je bil postavljen temelj naši novi mornarici, s tem se je odprla pot naši narodno-osvobo-dilni borbi za naše morje. Razplamtel se je požrtvovalni in junaški boj mornarjev, ribičev in pristaniških delavcev vseh luk, vseh otokov, vsega ljudstva, ki prebiva ob morju, razvnel se je boj za svobodno morje, za svobodni ladran. V tem boju je ljudstvo pokazalo vse sovraštvo do tistih, ki so nam hoteli vzeti morje, ki so ladran smatrali za svoj teren pri »napadu na vzhod«, pokazala pa se je tudi velika ljubezen našega ljudstva do morja, ki za nas pomeni nepogrešljivi vir svobode, blagostanja in moči. V lem zanosu se je razvijala osvobodilna borba na morju in s tem dejstvom je bil vključen poslednji kos naše domovine v naš skupni narodno-osvobodilni boj, tudi morje je postalo bojišče, kjer je tekla kri za boljšo bodočnost nas vseh.
Iz malih diverzantskih in sabotažnih skupin se je kmalu pričelo razvijati majhno ladjevje, obstoječe iz oboroženih ribiških ladij. V teku samega boja pa so naši borci na morju zaplenili mnogo ladij in naša mornarica se je krepila in večala. Vsa junaštva, ki so jih pokazali naši mornarji v času velikih ofenziv v zaščiti otoka Visa, kjer je bil Vrhovni štab, ali v času, ko so naše mornariške edinice
VOJSKA IN LJUDSTVO STA ENO
V Kortah (koprski okraj) so z udarniškim delom popravili cesto. Delovnemu ljudstvu se je pridružilo tu li vojaštvo kot ponoven dokaz, da je naša vojska zrastla iz ljudstva, da se je bratstvo med borci in ljudstvom skovalo v težkih letih borbe. Končano delo so zaključili na slovesen način. Zbrana množica ljudstva je bila na-
vdušena in hvaležna. Sama mladi»3 pa je zbrala 120 naročnikov za Pri' morsko borbo, ker je dokazala km®' tom, da preostaja še vedno dovolj časa po težkem dnevnem delu, da vzamemo v roke naše časopise.
Mladina iz vasi Korte je na pravi poti...
vršile napade na obalo, vse to kaže, da so naši borci na morju razumel* svojo nalogo in v veliki meri pripO' mogli k osvoboditvi naše domovine-
Dan mornarice je za jugoslovanske narode eden tistih velikih dni, ko se naše množice spominjajo težkih borb, ko se spominjajo svojih žrtev, ki so jih dale za svobodno obalo, je eden izmed tistih dni, ki govore o tem, da bodo jugoslovanski narodi tudi na morju prosto in svobodno gradili.
Za nas Primorce pa pomeni Ib-september, dan naše mornarice, p°' leg vsega še pojačan boj za naše morje od Tržiča do Trsta in Istre, ki nam ga svetovni reakcionarji odrekajo. Mladi, svobodni slovenski zemlji odrekajo vrata v svet, odrekajo svobodo naši obali, našim ribičem, odrekajo razmah naše mornarice nn teh obalah. Tam, kjer hoče ljudstvo gradili in ustvarjati, tam bi radi imperialisti zgradili bunkerje, tam bi radi postavili kanone za napad na demokratičen svet.
Na dan jugoslovanske mornarice se primorsko ljudstvo s silnim navdušenjem skupno z ostalimi narodi lugoslavije raduje velikega razmaha mornarice, obenem pa se zaveda svoje velike dolžnosti, da pribori zadnjemu koščku jugoslovanske obale svobodo, ki bo omogočala razmah razvoj naše mornarice.
Živelo naše morje! Živela naša vojna in trgovska mornarica!
VRANA VRANI OČI NE IZKLJUJE
KAI PIŠEJO ..PRIMORSKI BORBI1'
Kako si dr. Vesel predstavlja sojenje bivših fašistov
v VELIKI STAVKI V MILANU STA VESEL IN KARNINČIČ VOZILA TRAMVAJ KOT STAVKOKAZA, SEDAJ PA BI RADA SKUPNO PRESLEPILA NAŠE LJUDSKO SODIŠČE
Fažistižnih zločinov naše ljudstvo ne re pozabiti in z dneva v dan odkrije m tam kakega fašista, ki se je skril nos- i- j. »dobrega državljana«:. Tako »i ljudje v postojnskem okraju ne mo-rejo pozabiti 5. aprila 1942, ko so po-hìJm -I. skvadiriBti skupno s fašističnimi ilnuki Aito, štekerjem, Luccardijem, at,^taVrcei.n’ 9°^ 'vodstvom znanega faši-ni!«6*3. Jerala iz Trsta Pine 'ikvedli uničevalni pohod v Brkine. Takrat je mrec zagorela prva slovenska hiša na , grškem; fašisti so zažgali posestvo prvfe primorskih partizanov Ma-.^tovih na Ostrožnem Brdu. Ob lej pri-Ì-.T) -1® prisoten tudi fašistični tajnik rostojne skvadrist Karninčič. Ljudstvo ^ le zato postavilo pred sodišče.
oam proces proti Karninčiču pa je v?!.6*1 ^kritja in ponovne osvetlitve kr-6 v^°Ke fašistične strahovlade na Pri-x. rskem razkril tudi zakrknjeno zadr-tfnie bivših fašistov v današnjih dneh. red ljudsko sodišče v Postojno je prišel Sair,iatc obtoženega skvadrista Kar-ncica, ki se je še pred nedavnim po-Aain1 s cefe *vrsto najvišjiih fašističnih «•»kovanj, s priznanjem »Marcia Roma«, ttli2^užijval zaupanje pri najvičjih faši-...	“ veljakih, saj je spremljal Mussoli-
ja po Primorskem, saj je spremljal Hi-erja po Italiji — tudi bivši fašist dr.
Vesel, advokat v Trstu, stanujoč v u1«h Tore Bianca.
, bomo lažje razumeli zadržanje go-poda Ves^Ja, ki se je ponosno trkal na da je zaiveden slovenski patriot in sto"Sa ^ 331110 ®ut pravice dovedel v Po-
0.ino, da pred lastnim narodom razja-i vlogo »dobrega«, nikdar slabo na-.	fašističnega tajnika dr. Kar-
tncica, je treba poudariti, da sta dr.
.ln ^r- Karninčič bila dva izmed na t	W 80 skozi 25 let oholo
«stopali, da sta ona pomagala ustvariti 'i® sta bila fašista pred »po-°dom na Rim«. Nadalje je dobro vedeti, 3 sta Karninčič in Vesel kot študenta , .Milanu nastopila v veliki delavski stav-"°t stavkokaza, in sicer sta vozila ta-■ft tramvaj, prav tako kot fašistični urovokatorji vozijo tramvaj v zadnjik avkah tržaškega ljudstva.
Po daljšem zanosnem uvodu, v kate-, nil6 govoril dr. Karninčič o čustvih »venskega naroda, o čustvih naših Iju-katerih Vesel trdi, da niso nikdar Posobni sovražiti in da je njihov čut itstau*® tako močan, da se jim da raz-jasniti^ vsako pomoto. Gospod Vesel amreč ne ve, da smo Slovenci imeli ču-*Va tudi takrat, ko so nam požigali do-*?ve’ ko so naše matere z otroki v na-'Jt3 ^ubijali in klali in metali v ogenj, ^»spod Vesel najbrž noče vedeti, da so b(w'V zdrava čustva našega naroda, Iju-. en do domovine, samoobramba življe-t® Privedla naše ljudi v narodno vstajo.
ki je zapisala neizprosen boj fašizmu. Torej se je prišel posmehoval, zakrknjena, prodana duša.
»Zagovornik« dr. Vesel je nato popisal dogodek v Brkinih. Njegov zagovor pa se je začel s tem, da se je požig v Brkinih izvršil v času, ko so skvadristi nosili še »ima veste legale« (značaj legitimnosti. to se pravi, da so bili priznani, da so bili zakonita vojaška formacija). Dr. Vesel je s tem dokazal, da ne ve, da naš čustveni in dobri narod ni nikdar priznal skvadristov in fašistov, ki so vdrli krivično na našo zemljo, ni priznal značaja zakonitosti in da nas nihče ne bo prepričal, da ie za poštenega človeka požiganje, streljanje, ricinovo olje, pretepi, zločini, internacije in zapori ‘ una veste legale«. To je lahko samo za zakrknjenega fašista. Tak se je predstavil dr. Vesel.
Nadalje je dr. Vesel dejal, da se je fašistični tajnik Karninčič udeležil pohoda v Brkine samo kot zdravnik in da ni sodeloval v požigalni akciji. Hotel nas je prepričati, 'da je dr. Karninčič kot »blaga, dobra duša hotel le pomagati«, če bi kdo bil pri tej akciji ranjen, da •je šel samo iz »človekoljubja« na ta po-žigalni pohod. Dr. Vesel namreč v tem trenutku -ni hotel pomisliti, da so par dni nato fašisti zopet požigali po Brkinih in da je bilo takrat med domačim prebivalstvom precej ranjenih in mrtvih in da takrat dr. Kraninčič ni čutil potrebe pomagati temu ljudstvu. Nadalje je dr. Vesel namenoma prezrl, da je dr. Karninčič v postojnskih zaporih pustil štiri dni prestreljenega partizana, ne da bi mu nudil zdravniško pomoč. Dr. Vesel je samo govoril o tem, da je morala gnati dr. Kaminčiča na požig njegova »zdravniška vest« pomagati tistim, ki bi se slučajno ponesrečili.
Dr. Vesel si je dovolil predlagati ljudskemu sodišču, naj kot pričo zasliši še tretjega skvadrista, ki je sodeloval pri akciji v Brkinih, in sicer Aito. S silnim zanosom je dejal, da bi skvadrist Aita lahko najjasneje prikazal požig v Brkinih, saj je pri tem požigu sodeloval sam. Svoj predlog pa je opiral na trditev, da je danes skvadrist Aita eden višjih uradnikov v današnji Italiji v Cer-vignanu. Kolik «nesramnega cinizma! To se pravi, da je dr. Vesel naravnost navdušen nad tem, da po Italiji še vedre in oblače na visokih položajih izvrševalci fašističnih zločinov in .da imajo »una veste legale«. Sodišče in ljudstvo je na Veselov predlog odgovorilo, da Aita lahko pride v Postojno, a samo pred sodišče poleg Kraninčiča na zatožno klop, ker je sodeloval pri požigu.
• Ta »zagovor« nam je pokazal še nekaj, da se fašistični zločinci svobodno sprehajajo in celo, da jim raste novo perje v »soncu zapadne demokracije
ZVU« in njene odredbe Št. 53. Gospod Vesel, to »demokracijo« predobro |>ozna-mo, o tej demokraciji govore vsa nasilja civilne policije, govore krvave žrtve v coni A, o tej demokraciji govore tatvine UNRRA-inega blaga in prepričani smo, da bi dr. Vesel kot zvest pripadnik skvadrističnih načel z apelom na čustva slovenskega naroda zopet našel kak jalov izgovor, primeren njegovi fašistični naravi.
Nam pa je seveda jasno nekaj. Že star slovenski pregovor pravi:	Vrana
vrani oči ne izkljuje. In mi danes to ponavljamo. Če fašist fašista sodi, potem bi bilo treba postaviti pred sodišče ljudstvo; točno tako kot delajo v coni A. Gosjxkì Vesel pa naj ve, da je Karnin-čiča sodilo ljudsko sodišče, sodišče, ki je zraslo prav v času naših najtežjih naporov za strtje fašizma in da je dr. Vesel v očeh našega naroda samo ponesrečena figura fašista na potapljajočem se brodu nasilja in protiljudske borbe. Zanimivo je to, da so vsi protiiljudski reakcionarji šli na eno in isto linijo, na izrabljanje čustev preprostega ljudstva. Škof Rožman in Margotti sta oznanila boj proti ljudstvu s parolo »borbe za vero«, Vesel pa je začel govoriti o »člove-vanskih čustvih slovenskega ljudstva«. Kje so imeli vsi renegati, kot so Kar-niučič, Vesel, vsa 'ta čustva takrat, ko so na Mussolinijevo povelje trebili slovenski narod?!
Dr. Vesel in njemu podobni naj vedo, da je velika razlika v tem, če fašistom sodi ljudstvo, ki je v borbi proti fašizmu nemalo žrtvovalo, ali pa če sodijo fašistom tisti, ki računajo na to, da jih bodo jutri morda lahko uporabili za boj proti ljudstvu. Dr. Vesel naj ve samo to, da takega zasmehovanja, takega ciničnega blatenja našega ljudstva ni sposoben nihče drug kakor izdajica, ki trdi, da je Slovenec, pa je bil v tujini fašist, ki je pozabil ne samo na poštenje svojega naroda, ampak tudi na materni jezik.
Dr. Karninčič je bil obsojen za svoje zločine, vendar pa mu je ljudsko sodišče pri odmeri sodbe upoštevalo to, da je po zlomu fašizma pokazal vsaj majhno voljo, da vsaj delno popravi te zločine, ki jih je kot fašist nad lastnim narodom zagrešil.
Naših argumentov ni mogoče izpodbiti. Na mirovni konte* renči bomo videli, ali bo pravica vzdramila vest udeleženih držav in ali bodo te stopile na našo stran.	TITO.
C£SA NAS Uči RAZPRAVA PROTI RUPNIKU, ROŽMANU TER OSTALIM NA-* RODNIM IZDAJALCEM IN VOJNIM ZLOČINCEM?
(Nadaljevanje * 2. strani.)
» ^° s» branilci v svojih govorih pri-tat ’ d® 50 d°kaz* o krivdi obtoženih dv 2akliučeni, da ni več nobenega »ma o njihovi krivdi, in ko so obto-, n« y svojih zaključnih besedah prizna-svoje zločine, je vojaško sodišče IV. rnuje izreklo obsodbo: Rupnik je obso-pjn »a smrt z ustrelitvijo, Rosener in vacin na smrt z obešenjem, Rožman, -rek in Vizjak pa na zapor od 15 do vi -m?1 Vizivi proti obsodbi, ki so jih nit? • VS1 razen Vizjaka, so bili za Rup-a in Ròsenerja odklonjeni. c Razprava proti izdajalcem in zločin-i® razkrila pravi obraz reakcije v »veniji, in odpadle so vse krinke o rambi vere« in o »boju proti komu-*»««. ki so se jih posluževale izdajal-c klike in se jih še danes poslužujejo lì, j ni napeljevalci njihovega dela. Pred »k .Vom le vstala celotna slika zločin-e 'žre izdajalcev, ki so preračunano li, j i ifePstvo iz sovraštva do vsega clskega in do bratske SZ in so popol-I^Pja enotni brezobzirno posegali po naj-’ zločinskih sredstvih za uničenje vobodilnega gibanja ter so iskali po-Se k ?-r' lnozemskih reakcionarnih silah.
bolj se Jj0 povečala vera ljudstva v v„avi . st njihove poti in budnost proti i	ki so skušali v drugih obli-
* nadaljevati izdajalsko delo izdajal-cev med vojno.
V	Sloveni)'! se vršijo sedaj okrajne skupščine. Predsednik vlade tov. Marinko je na skupščini v Trbovljah prikazal vrsto gospodarskih in družbeno-političnih problemov, za katere bi se moral zanimati vsak državljan. Predvsem je poudaril, da se učinek naporov delovnega ljudstva kaže v utrditvi FLRJ v taki meri, kot v nobeni drugi državi razen v SZ. Takih dejstev ne morejo zanikati nobene klevete domače in svetovne reakcije, ki je na Balkanu izgubila svoje imperialistično gospodstvo. Predpogoj za čuvanje takih pridobitev pa je neizprosen boj proti vsem odkritim in .prikritim notranjim sovražnikom. Ljudski odbori morajo reševati vsa gospodarska vprašanja svojega teritorija, pri tem pa morajo čim tesneje sodeovati vse množične in strokovne organizacije. Naše pridobitve in naši zavezniki s SZ na čelu so porok, da smelo gledamo v bodočnost.
V	Sloveniji se bližajo volitve v ustavodajno skupščino. Vlada je sprejela osnutke zakonov o volitvah poslancev v ustavodajno skupščino in o ustavodajni skupščini LR Slovenije.
VEDNO OSTREJŠI POSTAJA BOJ MED DEMOKRATIČNIMI MNOŽICAMI IN REAKCIONARNIMI SILAMI, KI PONEKOD PODTALNO ROVARIJO, DRUGJE PA SO NA OBLASTI
JUGOSLAVIJA, KATERE LJUDSTVO “ELa s TAKO POŽRTVOVALNOSTJO ^ POLETOM, IMA PRAVICO GLEDATI 4 UPRAVIČENIM ZAUPANJEM V BODOČNOST.
^•«Ueduik vlade LR Hrvalske je na za-Oanju Sabora poudaril, da predstavlja odi16-8 JuŽ°slavija na pariški konferenci Dr ^ne£a branitelja pravic in miru in 0l*dstavlja danes enega od stebrov, ? r°S katerega se zbirajo napredne sile Va u.s^varilev pravičnega miru; jugoslo-c nsaa delegacija je odločni borec proti ovitvi diktature na mirovni konferen-P° prvi svetovni vojni.
m.. v Zato •meriika letala danes na-
a.	nr*»!«! a vr « •.«Xsac'IrkVAneIrl ♦«►rifnrii.
M v , Pr*w*vaJo jugoslovanski teritorij. D a1sa1., Tito je izjavil ameriškemu vele-na i "	da i® prepovedal streljanje
o» e1*aia, ki bi preletela jugoslovansko 20 r116' toda s predpostavko, da vlada Dr„i Podvzame ukrepe za preprečevanje
preletavanj.
SocFr1edsednik podkomisije ekonomsko-0l a než* sveta Združenih narodov za biv iV° Ponižanih krajev, ki je te dni p0j, a * Jugoslaviji in si ogledala vojne r» Ui i 'n splošne gospodarske razme-tle'ia	da ima dežela, kjer ljudstvo
8'cdat* *ak° Požrtvovalnostjo, pravico
dočnVi2 uPravičenim optimizmom v bo-Mlajin i zlasti pa je pohvalil gradnjo
UJuske proge
Sovjetska zveza je predlagala skupno obrambo črnomorskih ožin s Turčijo; ožine naj bodo vedno odprte za trgovske ladje vseh dežel, za vojne ladje pa le za črnomorske države. To bi bilo v korist ne' samo črnomorskim državam, ampak tudi svetovnemu miru in varnosti. — V Romuniji se pripravljajo za parlamentarne volitve oktobra. Koalicija demokratičnih strank bo nastopila z enotno listo, enako pa tudi opozicionalne stranke. Romunija odločno zanika vesti v inozemstvu, da se SZ vmešava v njene notranje zadeve, — Predsednik vlade Madžarske je izjavil, da so jugoslovanske zahteve do Madžarske, temelj sporazuma med obema državama; najlepše bi bilo. če bi mirovna konferenca določila med njima neposredno pogajanje. Javno mnenje Madžarske je vedno bolj prijateljsko do Jugoslavije, če pa se slišijo še nasprotni glasovi, je krivda nekaterih reakcionarnih krogov, ki skušajo tudi v notranjosti Madžarske izzvati novo inflacijo, da bi potem lahko razbili sedanjo vlado in uvedli svojo diktaturo. — Ustavodajna skupščina Francije razpravlja o ustavi. Odklonjen je bil predlog republikanskega poslanca, po katerem bi delavce izločil iz uprave podjetij.
»Referendum« v Grčiji o vprašanju vlade in povrnitve kralja, je potekel v pogojih silnega monarho-fašističnega terorja. Pri »vpostavljanju reda« so sodelovale tudi britanske čete. Centralni odbor EAM-a je zahteval od organizacije
—
Združenih narodov, da se ukine britanska okupacija, ki vodi v krvavo državljansko vojno in lahko povzroči mednarodne spore. Grško ljudstvp zahteva neodvisno republiko. — Vlada Anglije izkorišča poljsko zlato za pritisk na poljsko vlado. Izjavili so, da je vrnitev poljskega zlata iz Anglije odvisna od tega, ali bo Poljska izpolnila britanske pogoje o izvedbi volitev. — V Italiji se je dogodil spopad med ljudstvom in angleškimi okupacijskimi četami v Mestrah pri Benetkah.
MEDTEM, KO V NORNBERGU SODIJO ZLOČINSKE ' VODITELJE FAŠISTIČNE NEMČIJE, SE V ZAHODNIH DRŽAVAH ZNOVA DVIGAJO REAKCIONARNE IMPERIALISTIČNE SILE.
Sodba nad voditelji naci-fašistične Nemčije se bliža zaključku. Tožilci so v zaključnih 'govorih izjavili, da je dokazana krivda obtožencev za zverstva, uboje in ogromne izgube evropskih narodov zaradi zločinskega delovanja fašističnih razbojnikov, ki so zakrivili napadalno vojno in uničevanje narodov. — Nekateri obtoženci so v svojih zadnjih izjavah izjavljali, da se niso prej zavedali svoje krivde, drugi so valili vso krivdo na Hitlerja, nekateri pa so odkrito deja-Ij, da bodo ostali zvesti Hitlerju. Seja je prekinjena do 23. septembra, ko bo naj-brže izrečena sodba. Narodi Evrope zahtevajo pravično kazen.
Varnostni svet Združenih narodov na zasedanju v New Yorku razpravlja o prošnjah osmih držav za sprejem v ZN. Sovjetska delegacija je proti temu, da bi vseh osem držav sprejeli skupno, ker ne predstavljajo neke celote.
Vladni krogi Združenih držav Amerike kažejo z obiskom ameriškega vojnega brodovja v Sredozemlju, primer napadalne diplomacije v zvezi z mirovno konferenco. Kažejo se imperialistični cilji, ko se hoče Amerika vgnezditi kot sredozemska sila in nadzirati anglo-ame-riški monopol na tej vodni poti. — Ameriška vojaška policija je aretirala uslužbence agencije jugoslovanske podonavske plovbe v Passau-u in vojska je blokirala v Linzu pristaniški bazen z jugoslovanskimi ladjami. Ameriške oblasti so izjavile, da je vrnitev brodovja Jugoslaviji odvisna od tega, ali bo Jugoslavija podprla njene predloge o internacionalizaciji podonavske plovbe. — V Ameriki se je dogodil napad s kamenjem na okna jugoslovanskega poslaništva. »New York Daily Worker« pa piše, da nekateri Američani, ki bi radi Jugoslavijo spravili na kolena, ne predstavljajo ameriškega naroda, ampak le velekapi-talistične kroge in sovražnike demokracije, ki bi.radi zanetili novo vojno.
Anglij«%)koncentrira svoje čete med Irakom in Turčijo, Nizozemska pa pošilja svoje čete in orožje v borbo proti indonezijskemu ljudstvu preko nemških prL stanišč v Hamburgu in Bremnu, ker se vladajoči krogi boje stavk v domačih pristaniščih.
LEDINA, GOVEJK IN VRSNIK OBNAVLJAJO
V trimesečnem tekmovanju so obnovili dve stanovanjski hiši, dve šolski poslopji in dva kozolca. Opravljenih je bilo 6050 udarniških ur. S prevozom so opravili kmetovalci 4448 delovnih ur. Samo v tednu obnove se je napravilo raznega prostovoljnega dela v skupni vrednosti 30.475 lir. V Govejku se je izkopal nov temelj za prosvetni dom. Pripravilo se je 16 m3 peska, 32 m3 kamenja ter precejšnja količina gradbenega lesa. Za
Pogorelce je v delu apnenica. V ta namen pripravljajo drva in kamenje. Mladina je ob luninem svitu sodelovala pri žetvi. Vse priznanje v tem tekmovanju gre našim voznikom, mladinski organizaciji, AF2 in pionirjem, ki so pridno delali, da se je šolsko poslopje čimprej pokrilo. Priznanje gre pa tudi našim vrlim kmetovalcem, ki so darovali 260 obrokov I hrane zidarjem in za obnovo zbrali 12700 lir prispevkov.
MARGOTTIJEVIM HLAPCEM LJUDSTVO NE ZAUPA
V Cepovanu se je vršilo gospodarsko zborovanje in ustanovni občni zbor živinorejske zadruge, za kar je vladalo med ljudstvom veliko zanimanje. Ob zaključku zborovanja se je pojavila neka skupina žena in pričela demonstrirati proti predsedniku okr. INOO za Grgarsko in mu očitala, da je njegova krivda ker ni duhovnika v Cepovanu. Tovariš Savle je objasnil položaj. Ljudska oblast ni kriva, kajti naša ljudska oblast ne more sprejeti duhovnika, katerega bi na svojo roko postavil za župnika v našem okraju
goriški škof Margotti, ki je priznan fašist. Duhovnik bi se moral predstaviti ljudski oblasti s potrebnimi dokumenti. Tega ni storil in ni hotel uvideti, da je to njegova dolžnost. Po tej obrazložitvi, kjer je sodelovalo tudi ostalo ljudstvo, je skupina priznala svojo napako, češ da jim to ni bilo znano, ženske so poudarjale, da so bile zapeljane in nahujskane, vsled česar obžalujejo svoj korak. Ljudstvo hoče, da bo v fari pastirjeval samo tak duhovnik, ki priznava ljudsko oblast, ki dela v prid ljudstva.
TAKO JE TREBA GRADITI
Brigadirji mladinske brig. »Srečka Kosovela« so v enodnevnem tekmovanju v zavesti do čimprejšnje obnove opravili sledeče delo: 37 članov je v osmih urah izkopalo jarek za polaganje vodne cevi, dolg 50 m, širok in globok 20 cm, pri tem so odmetali 10 m3 materiala, razložili 12 vagonov gramoza, skupno 115 m3. Razložili so 6 vagonov kamenja in prepeljali 12 vagončkov v daljavo 30 m ; naložili na vagončke 12 m3 gramoza in ga prepeljali v daljavo 80 m k mešalnemu stroju. Skupno so v 304 urah prepe-ljal&270 m3.
Prva četa je popoldne istega dne v sedmih urah izvršila naslednje: 25 brigadirjev je naložilo 50 m3 kamenja, ki so si ga podajali iz- roke v roko, 8 brigadirjev je izkopalo jarek za polaganje vodnih cevi, 50 m dolg, širok 80 cm in globok 45 cm. Medtem so tri mladinke v 50 minutah razložile 11 m3 gramoza. Slednjič si je Četa sama zadala za ‘ nalogo, da mora razložiti tri vagone kamenja in ga prepeljati v daljavo 30 m. Obveza je bila izpolnjena. Le tako naprej, naši brigadirji I
RUŠEVINE MORAJO IZGINITI
V Gor. Lokavcu je mladina sklenila, da odide na udarniško delo v Sr. Lokavec, kjer se bo lotila ruševin. Pripravila je 26 m3 čistega kamenja za zidavo, porušila 41 m2 neuporab-Ijivega zidu, preložila 16 m* ruševin in je 37 članov mladine opravilo 319 delovnih ur. V Gor. Lokavcu so tudi še ruševine. 26 članov mladine je pripravilo 21 m3 čistega kamenja, po-
rušilo 16 m2 slabega zidu in preložilo 16 m3 ruševin v 223 udarniških urah.
Naše žene in matere vedo, da je obnova potrebna. Tudi one so se lotile ruševin. 22 članic AFŽ Gr. Lo-kavca je posvetilo obnovi 206 ur. Pripravile so 12 m3 kamenja za zidavo, porušile 7 m2 zidu in preložile 13 m3 ruševin.
KAJ DELA MLADINA OKRAJA ILIRSKA BISTRICA
Mladina se je udeležila delovnih brigad, odšla je v Brčko-Banoviči, na gradnjo ceste Maribor-Trst, v Lokve in Čepovan. Sedaj se ponovno zbirajo na gradnjo mladinske proge Brčkd. Tokrat se jih je prijavilo 70 in dokazali so, da se vse doseže, če se hoče. Mladina dela tudi donia;
osnovala je novo delavno četo, ki je sestavljena iz 16 mladincev, doma iz Pivke. Obnavljajo vas Pilovče, ki je ena prvih požganih v okraju. Nova četa nosi ime našega borca iz Pivke »Gržina Matija - Silvo«. Delajo z edino željo: za boljše in vrednejše življenje.
BUJE ZA PROSVETO
Žene in mladinke, ki so se polnoštevilno udeleževale udarniškega dela, so zaključile tekmovalni teden z uspelo prosvetno prireditvijo. Žene so nastopile, s šaloigro »Pri gospodi«, ki je nudila prijetno zabavo. Njih hčerke naše mladinke, so ob tej pri-
liki uprizorile enodejanko Čašica kave« in žele mnogo odobravanja.
Žene in dekleta, le tako naprej! Obnova na'gospodarskem polju je tesno povezana z obnovo ljudske prosvete. To je prava osnova, ki vselej obrodi stoteren sad.
MLADINA Sl POSTAVLJA DOMOVE
Mladina slovenske Istre je bila dolgo kulturno zatirana, ker je vladal fašizem. Danes si želi kulturnega napredka ter skupnega življenja. Gradi si svoje domove. V vasi Dekani, kjer mladina ni imela niti prostora, da bi se lahko sestajala, je sklenila, da bo neko porušeno stavbo popravila in uredila za mladinski dom. Delavna četa je samo z nedeljskim prostovoljnim delom izvršila svojo dolžnost, tako ima danes
mladina svoj dom.
Mladino iz Kopra vodijo isti cilji. Svoj mladinski dom je s prostovoljnim delom popravila in počistila. Seveda sta oba domova v Dekanih in v Kopru bila otvorjena na slovesen način. Mladina se bo sestajala v domovih, tu bo našla zdravo razvedrilo, tu se bo kovalo bratstvo slovensko-italijanske antifašistične mladine. Požrtvovalno delo je rodilo uspeh in že pristopajo novi mladinci.
ZDRAVSTVENI DAN V ČEP0VANU
V nedeljo 1. t. ni. je doživel Čepovan nekaj popolnoma novega in našim krajem popolnoma nepoznanega. Doživel je delovni telet Sindikalne podružnice ljudske medicinske fakultete.
Naše ljudstvo, ki je vedno moralo drago plačevati izgubljeno zdravje, je Ililo priča ne samo zdravljenja v premični kliniki z vsemi oddelki, z vsemi Specialisti, z vsemi zdravili, ampak tudi — in to je tisto »novo« — zdravljenja brez sleherne sebične misli, brez slehernega računa.
Uspeh delovnega izleta ie bil naravnost ogromen. 1700 zdravljenj na 1400 osebah!
Cel dan do trde teme so prihajali in odhajali bolniki, lažji peš, težko bolni na vozilih, kj jih je dalo na razpolago RK Poverjeništva, grgarski okraj in vodstvo izleta samega.
Ves dan do trde teme so zdravniki, zaščitne sestre in ostali tovariši, kakor tudi šoferji, trdo delali. Med 18 zdravniki, ki so prišli te Ljubljane, so biti tudi taki, ki naše kraje poznajo še iz.
partizanov (dr. Brecelj, dr. .Terina-Lah Pavla, po kateri ie dobila ime SVPB v Mrzli Rupi, dr. Volenšek in drugi) in marsikdo je v bolniku srečal svojega gostitelja te dobe NOB.
Bila ie že trda tema, ko se ie fio končanem delu vršil miting ob sodelovanju čepovanskih pevcev, na katerem ie tov. Piškur orisal pomen in namen zdravstvenih izletov. Tov. dr. Marušič se je zahvalil Sindikalni podružnici ljubljanske medicinske fakultete, njenemu preidstav-niku prof! Cundru in njeni tajnici tov. Anici v imenu poverjeništva PNOO in v imenu ljudstva grgarskega okraja.
Zdravstveni dan v Cepovanu je pokazal. kako dela z ljudstvom in za ljudstvo naša ljudska delovna inteligenca, kako skrbi naša ljudska oblast za zdravje svojega ljudstva	Dr. Marušič Franc.
Kdor Se ni poravnal naročnine, naj (o stori čimprej !
DEMOKRACIJA ZVU KAŽE IZ DNEVA V DAN JASNEJE SVOJE PRAVO LICE
ZVU ne dovoli proslave obletnice vstaje našega ljudstva
8. septembra bo prebivalstvo Julijske Krajine praznovalo dan svoje splošne vstaje proti fašističnemu okupatorju. Ob tej priliki je okrožni odbor za Goriško vložil prošnjo pri ZVIJ za manifestacijo. ZVU je to prošnjo odklonila.
Okrožni odbor za Goriško je zaradi takega neupravičenega in nedemokratičnega postopka ZVU apeliral s posebno resolucijo na koferenco zunanjih ministrov v Parizu, v kateri pravi med drugim:
8. september je praznik osvoboditve izpod italijanskega inperializma in dan splošne vstaje za izgon zadnjega okupatorja iz naših mest, nemške vojske. To nalogo je primorsko ljudstvo častno izpolnilo, ko je z lastnimi silami in s pomočjo Jugoslovanske armade osvobodilo vso deželo tja do Čedada in čez.
Da bo slika položaja popolnejša, navajamo ■ naslednje primere >nepri-stranosti ZVU«: ZV [J je dovolila pro-
slavo 4. novembra 1945 v Gorici, dan, ki pomeni ža ljudstvo julijske Krajine pričetek suženjstva in zatiranja: dovolila je praznovanje0 in proglasila za praznik z vsemi posledicami« 25. april, dan vstaje v Italiji, kar nima ničesar skupnega z vstajo in osvoboditvijo Julijske Krajine, dovolila je praznovanje 9. avgusta, 50. obletnico zasedbe Gorice po italijanskih četah.
Taka je nepristranost ZVU. Tako stališče ZVU ne utrjuje miru, ampak ustvarja nemire: ne brani pravic demokratičnega prebivalstva, ampak podpihuje imperialistične vojnohujskaške elemente.
Zato se okrožni odbor Slovajnsko-italijanske antifašistične unije in vse demokratične množične organizacije obračajo na konferenco zunanjih ministrov, da se končno napravi red, odpravi pristranost in da se zagotovi izvajanje demokratičnih svoboščin, ki jih uživajo vsi državljani v resnično demokratičnih državah.
Tržaško ljudstvo bo demonstriralo, dokler ZVU ne bo preklicala zapornega naloga proti stavkovnemu odboru
Primorsko in tržaško ljudstvo je vedno bolj ogorčeno, ker ZVU ne prekliče odloka, ki postavlja člane stavkovnega odbora pred sodišče. Množe se protesti, vsak dan nosijo delegacije antifašističnih množic ZVU resolucije z velikim številom podpisov vseh slojev prebivalstva.
Delavci v raznih tržaških delavnicah in tovarnah so se v petek vzdržali 15 minut od dela v znak protesta.
50. Vlil. pa se je velika množica tržaškega ljudstva zbrala pred sedežem ZVU na trgu Malta. Nato se je razvil ogromen sprevod po Cor su, trgu Goldoni, ulici Carducci in trgu Impero na trg Garibaldi. Na ulici Carducci se na izzivanje peščice reakcionarjev ni nihče oziral, dokler ni priletelo nekaj kamnov med ljudi. Izzivače so, ker ni intervirala policija, manifestantje sa-
mi pognali v beg. Takrat se je pojavila policija in udarila po antifašistih. Na trgu Garibaldi je govoril neki tovariš. Po njegovem govoru se je začela množica razhajati.
Del množice je šel po ulici Caprin, ki jo je policija blokirala z obeh strani. Del ljudstva je šel že prej mimo, ostali tovariši pa so se ustavili pred kordonom. Ljudstvo je začelo vzklikati, da hoče svoj krožek, nakar je policija pričela nasilno potiskati ljudstvo nazaj. Ljudstvo se je pred kiji polagoma umikalo. Policisti so začeli nenadoma streljati poševno v zrak. V hipu se je začelo divje streljanje. Agentje so stoje na ulici streljali v zrak in nerodno repetirali s svojim orožjem. Z orožjem v rokah so zahtevali, da se zapro okna. Kmalu nato je prišla avto-ambulanta, pasante pa so ustavljali in preiskovali.
d)	na odrezek dodatek L 86 50 gr testenin;
e)	na odrezek dodatek L 87 4000 gr krušne moke;
f)	na odrezek dodatek L 88 1500 gr koruzne moke.
7.	Na dodat, nakaznice za težke delavce:
a)	na odrezek dodatek T 91 500 gr slanine;
b)	na odrezek dodatek T 92 500 gr sladkorja;
c)	na odrezek dodatek T 93 150 gr surove kave;
d)	na odrezek dodatek T 94 500 gr testenin;
e)	na odrezek dodatek T 95 6 kg krušne moke;
f)	na odrezek dodatek T 96 3 kg koruzne moke.
8.	Na dodatne nakaznice za gozdarje:
a)	na odrezek gozdar 99 3762 ' gr slanine;
b)	na odrezek gozdar 100 500 gr sladkorja;
c)	na odrezek gozdar 101 -24 kg koruzne moke;
d)	na odrezek gozdar 102 200 gr soli.
Prepovedano je trgovcem ali zadrugam izdajati hrano na že odrezane odrezke. Vsak potrošnik mora predložiti pri prevzemu hrane živilsko nakaznico, kjer se mu odvzame odrezek. Vsak potrošnik ali skupna družina je dolžna hraniti živilsko nakaznico doma. Prepovedano je trgovcem ali zadrugam isto obdržati.
Na osnovno živilsko nakaznico, kjer je predvidena mast ali olje, naj se izda po možnosti polovico olja in polovico odgovarjajoče Količine masti.
Ker prenotacije živilskih nakaznic odpadejo, bi bilo željeno, da potrošniki še nadalje dvigajo hrano pri istih zadru-■gah, kako so to delali do sedaj, to pa iz tega razloga, ker okrajni N00, gospodarski odseki imajo pregled potrošnikov po zadrugah oziroma pri trgovcih in tako ne bo prišlo do primerov, da zadruga oziroma trgovec ostane- brez živilskih artiklov.
Vsi okrajni NOO, gospodarski odseki so dolžni, da takoj po prejemu obrokov živil za mesec september izdelajo razdelilnike in iste dostavijo podružnici »Pre-rada«, tako da bi se z delitvijo hrane začelo takoj.
Pri izdajanju UNNRA-ine soljene slanine, ki bi se eventuelno izdajala namesto masti ali olja, se ima pridrževati razmerje: 125 kg UNRRA soljene slanine za 100 kg masti.
To razmerje ne velja- za konzervirano UNRRA slanino (panceta) v plehnatih dozah.
Tretja brigada Julijske Krajine »Pino Tomažič« je prispela v Brčko-Banoviči
RAZGLASI
Popis slepih in slabovidnih v Slovenskem Primorju.
V nedeljo 7. julija je naša brigada prispela na svoj sektor dela v Kiseljak. Teren je precej valovit, na splošno pa ima pokrajina precej prirodnih lepot in zanimivosti. Pred vojno je bilo v tem kraju letovišče, kajti v vasi sami in njeni neposredni okolici je več izvirov mineralne vode, tako da imajo poleg navadne vode še kislo vodo.
Brigade, ki delajo na tem sektorju, so pričakovale našo brigado že dalj časa. Pripravile so nam šotore, športno igrišče in postavile za naš sprejem celo slavoloke. Sprejemu so prisostovali predstavniki 18 brigad, med njimi tudi vsa grška brigada, ki je utaborjena blizu našega taborišča. Ljubljanska akademska brigada, ki je prispela z nami, se je utaborila približno 200 m od nas. Med brigadami, ki so bile že prej na tem sektorju, pa je še beograjska in užiška brigada. Pred par dnevi je prispela še češka brigada. V najkrajšem času pa bodo prispele na naš sektor še francoska, ameriška in mednarodna brigada.
Sprejemu so nadalje prisostovali člani glavnega štaba mladinske brigade, sekretar glavnega odbora mladine iz Bosne in Hercegovine ter številna množica iz bližnje in daljne okolice.
Ko je naša brigada izstopila iz kamionov in v stroju z zastavami na čelu odkorakala na prostor pred šotori, je iz tisoč grl mladine vseh brigad, ki so bile zbrane ob tej priliki, zagrmel en sam klic, odnosno zahteva: »Trst Jugoslaviji«! poleg tega so neprestano hrumeli klici »Hura« in »Zdravo«, vse v pozdrav mladinski delovni brigadi Julijske Krajine.
Nikdar si nismo predstavljali tega,
kar smo v teh dneh doživeli, nikdar si nismo mislili, da bomo pri mladini naših narodov in celo pri tuji mladini našli toliko razumevanja, ljubezni in globokega bratstva, ki nam ga je ta mladina izrazila ob priliki prisrčnega sprejema, ki se je nehote razvil v spontano manifestacijo za Julijsko Krajino in v protest proti krivičnim določitvam pariške konference. To nam je dokaz, da vsa mladina sveta, ki pomaga danes mladini v Jugoslaviji pri gradnji njene proge, z največjo paž-njo zasleduje usodo Julijske Krajine in z ogorčenjem gleda na krivice, ki se še vedno dogajajo nad našim ubogim narodom.
Po pozdravnih govorih so nam v znak solidarnosti vse mladinske brigade poklonile večja ali manjša darila. Bili so namreč že obveščeni o terorističnih pohodih fašistov v Trstu in o barbarskem ropanju materiala, ki je bil pripravljen za opremo brigade.
Navdušenje je prišlo do viška ob koncu sprejema, ko so Grki, ki so v Jugoslaviji našli zatočišče pred monar-ho-fašističnim terorjem, »jurišali« na dve naši četi in jih vzklikajoč in prepevajoč dvignili na ramena in jih nosili po Kiseljaku.
Vse to, kar se okrog nas dogaja, se nam dozdeva nov svet, o katerem ni mogoče govoriti, ker je treba, da ga človek sam doživi. Bratstvo mladine narodov Jugoslavije in ostalih "narodov, delovni polet in mladinska revolucionarnost, so na mladinski progi dejstva, ki dokazujejo moč mladine Jugoslavije, ki je danes kot še nikdar tesno povezana z vso napredno mladinci vsega svela.
Skrb za našo mladino zavzema vedno širi obseg. Za zdravo mladino skrbe ljudske šole. Od januarja t. L deluje z velikim uspehom v Portoro-žah gluhonemnica za Slovensko Primorje. Naša oblast pa namerava v doglednem času otvoriti zavod za slepo in slabovidno mladino. Posebno pozornost bo posvetila oni mladini, ki je oslepela med vojno, ali je po nesreči oslepela ali pa ji je kaka bolezen povzročila slepoto. Vsi ti otroci so potrebni šolanja in vzgajanja v zavodih za slepe, ker je za nje/prenehalo normalno šolanje. Potrebni so šolanja in preusmeritve v one oklice, ki so jim dostopni. Močno slabovidni otroci ne morejo uspešno slediti pouku v ljudski šoli ter večkrat po več let obiskujejo en razred, zato tudi oni spadajo v oddelek za slabovidne.
Vsi okrajni prosvetni odseki oz. komisija naj izvrše v teku enega meseca popis vseh slepih, oslepelih in slabovidnih v svojem okraju,' Potrebno je, da zberejo sledeče podatke: ime in priimek, rojstni podatki, oče in mati, njih poklic, družinsko in premoženjsko stanje in bivališče. Pri kasneje oslepelih otrocih je treba navesti zadnji razred ljudske šole, pri starejših slepih pa zavod, v katerem so se šolali in poklic, ki ga izvršujejo. Pri vseh naj se navedejo vzroki oslepelosti oz. slabovidnosti.
Poimenske sezname Z vsemi gornjimi podatki naj prosvetni odseki oz. komisije pošljejo direktno na referenta za šolstvo s posebno vzgojo pri PNOO, tov. Rupniku Vinku, ravnatelju gluhonemnice za Slovensko Primorje v Por-torožah (Istra).
★
Obroki živil za mesec september
Za mesec september se bodo delila potrošnikom Slovenskega Primorja cone B na živilske nakaznice naslednja živila:
1.	Na osnovno živilsko nakaznico:
a)	na vsak odrezek za kruh 375 gr kruha ali 300 gr moke, skupaj na vse odrezke 11.25 kg kruha ali 9 kg moke ali 10 kg žita;
b)	na odrezke za zakuho, št. 1—10 500 gr testenin, od 11—20 500 gr bele moke, od 21—30 1 kg koruzne moke ali 1 kg ovsenih kosmičev;
c)	na mesne odrezke Ha, Hib, Ilc, 11d ali 31a, Rib, 31c in 31d na vsak odrezek po 200 gr svežega mesa;
d)	na odrezek za sladkor 150 g sladkorja;	. v ,
• e) na vse odrezke za maščobo skupaj 350 gr masti ali olja;
I) na odrezek za milo je izdati količino mila, ki je na zalogi;
g)	na odrezek za sol 500 gr soli.
2.	Na dodata« nakaznico za dojenčke:
a)	na odrezek DOJ 111 500 gr sladkorja;
b)	na odrezek DOJ 112 1500 gr bele moke;
c)	na odrezek DOJ 113 1 komad to-akitnega mita;
d)	na odrezek DOJ 114 1 dozo mleka v prahu Nostie.
3.	Na dodatno nakaznico za otroke v dru-
gem letu starosti:
a)	na odrezek OTR 121 500 gr sladkorja;
b)	na odrezek OTR 122 1500 gr bele moke ;
c)	na odrezek OTR 123 114 gr čokolade (2 plošči) ;
d)	na odrezek OTR 124 1 dozo mleka v prahu Nestle.
4.	Na dodatno nakaznico za otroke od
3. do 7. leta starosti:
a)	na odrezek OTR 131 350 gr sladkorja;
b)	na odrezek OTR 132 1000 gr krušne moke;
c)	na odrezek OTR 133 114 gr čokolade (2 plošči).
5.	Na dodatne nakaznice za noseče žene:
a)	na odrežete NOS 1 500 gr sladkorja;
b)	na odrezek NOS 2 500 ,gr testenin;
c)	na odrezek NOS 3 350 gr olja.
6.	Na dodat, nakaznice za lahke delavce:
a)	na odrezek dodatek L 83 250 gr slamine \
b)	na odrezek dodatek L 84 350 gr sladkorja;
c)	na odrezek dodatek L 85 100 gr sprove kave;
V Tolminu je pričela poslovati 27. avgusta t. 1. v prostorih okrajne ambulante »Posvetovalnica za mater in otroka«. Posvetovalnica bo nudila brezplačen zdravniški 1 pregled dojenčkom in nosečim ženam vsak torek od 9,—10. ure dopoldne. Potrebno'ni nikako priporočilo.
Izgubil sem osebno izkaznico na ime Cergolj Franc iz Slivja št. 34 okraj Herpelje Kozina, izdano od okraja Herpelje Kozina v letu 1946 in jo s tem preklicujem kot neveljavno.
Izgubil sem osebno izkaznico štev. 2370 izdano od Okrajnega INOO Grgar na ime Rijevec Alfonz iz Spodnjega Lokovca št. 21, okr. Grga/r.
Tov. Lemut Vido, Gozd št. 15 iz Cola je izgubil dovolilnico za moško kolo št. 35331. S tem proglašamo dovolilnico za neveljavno.
Tov. Humer Štefan, roj. 22. 12. 1919 v Batah okr. Grgar sedaj bivajoč v Ajdovščini je izgubil vSe dokumente t. j.: osebno izkaznico, dve- šoferski izkaznici. S tem preklicujemo te dokumente in proglašamo za neveljavne.
Izgubil sem osebno izkaznico štev. 3974 na ime Rijavec Jože, ki je bila izdana od okrajnega INOO v Grgarju. S tem jo preklicujem za neveljavno.
Izgubil sem osebno izkaznico štev. 2866 na ime Žabar Milan. roj. 6. 6. 6927 v Žabljah Kal nad Kanalom št. 27, izdano od Okrajnega INOO Grgar. S lem jo proglašam za neveljavno.
Ljudsko sodišče je obsodilo razkrinkanega saboterja
Pred posebnim senatom Višjega narodnega sodišča v Postojni se je dne 10. t. m. zagovarjal zaradi kaznivih dejanj sabotaže in gospodarske špekulacije romunski državljan Ursu Nikolaj iz Ilir. Bistrice. Za razpravo, ki se je vršila v Ilir. Bistrici, je vladalo med prebivalstvom veliko zanimanje, saj je bil obtoženec daleč naokoli poznan zaradi svoje najmodernejše urejene avtomehanične delavnice, katera bi lahko služila koristim celotnega gospodarstva cone B, ako bi ne bila v rokah saboterja, ki je najmodernejše stroje iz svoje delavnice zazidal ,v bunkerje, ljudem pa odklanjal popravilo, češ da nima strojev, tako da so zaradi tega morali pošiljati motorna vozila popravljat v Trst in Gorico.
Obtoženi Ursu, ki je prišel v Ilirsko Bistrico leta 1925 kot navaden električar, si je zgradil v Ilir. Bistrici svojo avtomehanično delavnico, kate-ro je stavil na razpolago najprej italijanski, po razpadu Italije — do osvoboditve — pa nemški vojski. Po osvobodivi je prikrival v 5 skrivališčih in bunkerjih večje število avto-mobilskili motorjev ter nadomestnih delov, več vojaških motociklov, 1 avtomobil, kompresor, moto-dinamo,
motorno 'črpalko, petrolej itd. Prav tako je imel v raznih skrivališčih hi bunkerjih — V svojem stanovanju hi v delavnici skrite razne najvažnejše stroje iz svoje delavnice, ki jih ni hotel uporabljati v svoji delavnici z namero, da bi na ta način sabotiral naše narodno gospodarstvo. Vojaškega blaga, kakor tudi svojih strojev Ursu kljub opozorilu ni hotel prijaviti in je raje skrival omenjene predmete, da so rjaveli in se kvarili po raznih bunkerjih, kot pa da bi jih namestil v svoji delavnici. Strankam, ki so prihajale in ga zaprošale za razna popravila, je odgovarjal, češ da nima priprav, tako da so morale zaradi tega dati svoje stroje v popravilo v Trst ali Gorico, kar jim je seveda povzročilo neprimerno večje stroške. Za ona popravila pa, katera je izvrševal, pa je zahteval pretirane cene.
Na drugi strani se je obtoženec pokazal tudi napram svojim delavcem v slabi luči: slabo jih je plačeval in tako izkoriščal, da so morali po večini vsi v kratkem, času zapustiti službo pri njem.
Sodišče ga je obsodilo na 5 let prisilnega dela z odvzemom svobode ter z zaplembo njegovega podjetja.
Ob vztrajni vadbi je fizfcultimna značka dosegljiva vsemi
Zbirajmo bukov žir!
. Letos je po naših gozdovih posebno bogato obrodila bukev. Sad bukve, tako imenovani žir, vsebuje precejšen odstotek olja, ki ne zaostaja za raznimi drugimi rastlinskimi olji (repica, sončnice, buče, oljka itd.). V gozdnih krajih Slovenije, zlasti na Gorenjskem, uporablja prebivalstvo to olje že od pamtiveka.
Da izkoristimo bogastvo naših gozdov in da pomagamo našim revnim slojem do zaslužka, posebno pa da odstranimo pomanjkanje maščob, bomo letos načrtno zbirali bukovo seme (žir).
Pri zbiranju je treba paziti na naslednje:
1.	zbirali bomo samo polna zrna;
2.	odstranili bomo vse smeti, listje, pesek, zemljo in podobno;
3.	nabrano seme bomo dobro posušili in šele popolnoma suho oddali zbiralni bazi. Vsak način sušenja je dober: na peči, na soncu ali na toplem zraku.
Za dosego popolnega uspeha je p0’ treba, da sodelujejo vse masovne orge" nizacije in šolska deca, ki naj tekmuje)0 med seboj. Tako bomo pri zbiranju g°' tovo dosegli popoln uspeh.
V	vseh okrajih, kjer so bukovi i0^' dovi, bodo zbiralne baze, kjer se 00 zbiral bukov žir. Vsak zbiralec, ki “0 prinesel 10 kg suhega in čistega žira, “0 dobil 1 kg žirovega olja. Zato bo vsa*a zbiralnica vodila register, v katerega b° vpisovala zbiralce in oddane količi110. Ko bo žir stisnjen in izdelano olje, s° bo nato delilo olje na podlagi vpisov ’ teh registrih. Kdor ne bi hotel za zbran1 žir prevzeti olja, si da lahko plačati ž>r tudi v denarju po 12 lir za 1 kilogran1,
V	žiru leži veliko bogastvo, ki 03 noben način ne sme ostati neizkoriščeno* zato vsi v akcijo za zbiranje žira. S te® bomo pomagali pokriti potrebo po ®a' ščobah. Na delo naj gredo vsi: mia d1113' šolska deca in vsak kdor utegne!
Xadruge, tovarne, obrtniki!
Večina jugoslovanskih tvornic že normalno obratuje in mnogo jih je že prekoračilo predvojno proizvodnjo. — Tako imamo sedaj na razpolago v Jugoslaviji že veliko število strojev za male industrije kakor tudi vse vrste poljedelskih strojev. — Vsi, ki reflektirajo na nakup kakršnih koli ‘strojev, naj zahtevajo pojasnila in •predračune od
PRERAD-ŽELEZNINA SS
ki jim bo dobavila v najkrajšem času kar zahtevajo.
Z.VIMtLC; K TOVARNE OBRTNIKI POZOR!
Najnižje cene! Zahtevajte prospekte!
Vse vrste strojev jugoslovanske proizvodnje lahke industrije, kakor tudi poljedelske, vam ' ko dobavi
Prerad-Železnini
št. Peter na Krasu
DOZ
Državni zavarovalni zavod
je zavarovalnica vseh jugoslovanskih narodov DOZ ZAVARUJE:
DOMAČE GOSPODARSTVO: proti požaru in vlomski tatvinii živino proti poginu in zasilnemu zakolu, posevke proti škodam po toči;
DELAVNICE IN TRGOVINE: proti požaru, vlomu in razbitju stekla;	/
INDUSTRIJO: proti požaru, poškodbi strojev, zakoniti dolžnosti jamstva, vlomu v blagajne, chomage, škodam pri prevozu blaga, škodam na prevoznih sredstvih itd.
Vso javno imovino se mora zavarovati pri DOZ-u!
DOZ je največja zavarovalnica privatne imovine v Jugoslaviji)
DOZ ZDRUŽUJE sledeče bivše zavarovalnice: Dunav-Con-cordia, Elementar, Zedinjena zavarovalnica, Sava, Assicurazioni Generali, Croatia, Jadranska zavarovalna družba (Riunione Adriatica di Sicurtà), Zadružno zavarovanje, Feniks, Zavarovalni zavod Slovenije (bivša Vzajemna zavarovalnica), Drava, Ljudska samopomoč.
DOZ ima podružnico za Primorsko v AJDOVŠČINI, Gregorčičeva 32-Zastopniki DOZ-a so v vseh večjih krajih Primorske.
»Primorska borba« izhaja tedensko y Ajdovščini, -r Uremie uredniški odbor.