Klimatske razmere v aprilu Kljub hladni prvi tretjini, je bil april povprečno topel AgrometeoroEogija Letošnja pozeba v Pri morju je že tretja v zadnjih desetih letih Cvetni prah v zraku Zrak je bil aprila močno obremenjen z alergogenim cvetnim prahom VSEBINA 1. METEOROLOGIJA..............................................................................................................................................3 1.1. Klimatske razmere v aprilu 2003 ..........................................................................................................................3 1.2. Razvoj vremena v aprilu 2003.............................................................................................................................17 2. AGROMETEOROLOGIJA................................................................................................................................24 3. HIDROLOGIJA...................................................................................................................................................29 3.1. Višine in temperature morja................................................................................................................................29 3.2. Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v aprilu 2003...................................................................................33 4. ONESNAŽENOST ZRAKA................................................................................................................................35 5. KAKOVOST VODOTOKOV NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH...........................................43 6. POTRESI..............................................................................................................................................................46 6.1. Potresi v Sloveniji - april 2003 ...........................................................................................................................46 6.2. Svetovni potresi - april 2003..............................................................................................................................48 7. OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM..................................................................................50 UREDNIŠKI ODBOR Glavni urednik: ANDREJA ČERČEK-HOČEVAR Odgovorni urednik: TANJA CEGNAR Člani: TANJA DOLENC JOŽEF ROŠKAR RENATO VIDRIH VERICA VOGRINČIČ SILVO ŽLEBIR Oblikovanje in tehnično urejanje: RENATO BERTALANIČ Fotografija z naslovne strani: Zahajajoče sonce v Kopru. Sipanje svetlobe je za modri del spektra na dolgi poti žarkov skozi ozračje tako močno, da ob sončnem zahodu prevladuje rdeča svetloba (Foto: Jelka Justin) Cover photo: Sunset in Koper. At sunset the path of light through the atmosphere is so long that most of the blue light is scattered and only the red light reaches the ground level (Photo: Jelka Justin) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1. METEOROLOGIJA 1. METEOROLOGY 1.1. Klimatske razmere v aprilu 2003 1.1. Climate in April 2003 Tanja Cegnar April je osrednji pomladni mesec. Prvi dan je bil jasen, nato pa se je pooblačilo, zajele so nas padavine in občutna ohladitev, meja sneženja se je 3. aprila spustila na okoli 500 m, snežilo je na Postojnskem, v Ratečah pa so namerili 40 cm novega snega. Padavine so prekinile obdobje velike požarne ogroženosti naravnega okolja. Največ padavin je bilo v Julijcih, najmanj pa v Prekmurju. Jutro 8. aprila je bilo mrzlo in nekatere kraje, predvsem Primorsko, je prizadela pozeba. Čeprav je bila prva tretjina meseca hladnejša od dolgoletnega povprečja, je bil april 2003 kot celota temperaturno zelo blizu povprečju obdobja 1961— 1990; mesečni odklon temperature je bil majhen in nepomemben, le izjemoma je v nekaj posameznih krajih presegel pol °C. Padavine so bile porazdeljene zelo neenakomerno, največ jih je bilo v Julijcih in na Snežniku ter v Kočevskem rogu. V Julijcih je bilo sončnega vremena nekoliko manj kot v dolgoletnem povprečju, drugod je bilo le-to preseženo, na Goriškem je bilo sončnega vremena za tretjino več kot običajno. Na sliki 1.1.1. so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. Prvega dne se je postopoma hladilo in na zahodu države temperatura še ni zdrsnila pod dolgoletno povprečje. Povprečna dnevna temperatura je ostala pod dolgoletnim povprečjem do vključno 12. aprila, v primerjavi z dolgoletnim povprečjem je bilo odstopanje največje 7. aprila, ki je bil za okoli 9 °C hladnejši kot v dolgoletnem povprečju. Od 13. aprila do konca meseca je bila povprečna dnevna temperatura nad dolgoletnim povprečjem. Na Primorskem je bil pozitivni odklon največji 16. aprila, drugod po državi pa zadnji dan v mesecu. Slika 1.1.1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka aprila 2003 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1.1.1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, April 2003 V aprilu smo imeli le en zares izrazit prodor hladnega zraka nad naše kraje. Najnižje se je živo srebro spustilo med 7. in 9. aprilom, na Kredarici so izmerili -20.2, kar je bila doslej najnižja izmerjena temperatura na Kredarici v aprilu. Na zahodu in v osrednji Sloveniji je bilo najhladnejše jutro 8. aprila, takrat je predvsem Primorsko prizadela pozeba. V Ljubljani so izmerili -2.3, na letališču v Portorožu kar -4.2, v Biljah -5.3. Na Koroškem in v Prekmurju je bilo od -6 do -5 °C. Na Krasu je bilo najtopleje 22. aprila, drugod po državi med 25. in 30. aprilom. V Beli krajini, ponekod na Dolenjskem in v Mariboru je temperatura presegla 25 °C. Na Kredarici je bila najvišja temperatura 8.6 °C. 3 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Povprečna aprilska temperatura zraka v Ljubljani je bila 10.2 °C, kar je 0.3 °C nad povprečjem obdobja 1961-1990 in povsem v mejah običajne spremenljivosti povprečne aprilske temperature. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 4.7 °C, kar je enako dolgoletnemu povprečju. Aprilska jutra so bila najhladnejša leta 1955 z 2.3 °C, najtoplejša pa leta 1961 z 8.5 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 15.5 °C, kar je za 0.1 °C nad dolgoletnim povprečjem. Od sredine minulega stoletja dalje so bili aprilski popoldnevi najtoplejši leta 2000 z 19.4 °C, najhladnejši pa leta 1958 z 12.3 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar se je v zadnjih desetletjih močno spremenila okolica, kar vpliva na lokalne temperaturne razmere. * ■ * LJUBLJANA BEŽIGRAD i 0 'i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 KREDARICA -10 'i i i i i i i 1111 i i 11 i i i 1955 1962 1969 1976 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1983 1990 1997 Slika 1.1.2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu aprilu Figure 1.1.2. Mean daily maximum and minimum air temperature in April and the corresponding means of the period 19611990 Tako kot v nižinskem svetu tudi v visokogorju aprilska temperatura ni pomembno odstopala od dolgoletnega povprečja, to je bil že tretji april zapored s povsem povprečnimi temperaturnimi razmerami. Na Kredarici je bila povprečna aprilska temperatura zraka -4.9 °C, kar je za 0.4 °C pod dolgoletnim povprečjem. Od začetka meritev na tem visokogorskem observatoriju je bil najhladnejši april 1980 s povprečno mesečno temperaturo -7.4 °C, najtoplejši pa je bil april 1961 z -0.8 °C. Na sliki 1.1.2. desno sta povprečna aprilska najnižja dnevna in povprečna aprilska najvišja dnevna temperatura zraka na Kredarici. LJUBLJANA BEŽIGRAD I L 1......■ ■ 1 ■ I", II 1 111 1T 1 i IH'jil "J LJUBLJANA BEŽIGRAD J j 1 F T H L J.....i ill......i.................i,.,. ffl. 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.3. Število hladnih dni v aprilu in povprečje obdobja Slika 1.1.4. Število toplih dni v aprilu in povprečje obdobja 1961-1990 1961-1990 Figure 1.1.3. Number of days with minimum daily temperature Figure 1.1.4. Number of days with maximum daily bellow 0 °C in April and the corresponding mean of the period temperature above 25 °C in April and the corresponding mean 1961-1990 of the period 1961-1990 Hladni so dnevi z najnižjo dnevno temperaturo pod lediščem, v Vipavski dolini in na Krasu so bili trije hladni dnevi, ob obali dva. Na sliki 1.1.3. je aprilsko število hladnih dni v Ljubljani od sredine minulega stoletja dalje; zabeležili so 4 hladne dni, od sredi minulega stoletja je bilo 14 aprilov, ko se temperatura ni spustila do ledišča, aprila 1955 jih je bilo 9. Topli so dnevi, ko temperatura doseže vsaj 25 °C, za Ljubljano so prikazani na sliki 1.1.4., letos aprila v Ljubljani ni bilo toplih dni, dvakrat pa so jih v drugi polovici minulega stoletja našteli 6. Po en ali dva topla dneva so aprila 2003 zabeležili v Beli krajini, ponekod na Dolenjskem in ponekod na Štajerskem. Izvedeni mesečni podatki o temperaturi zraka, padavinah, sončnem obsevanju in zanimivejših meteoroloških pojavih so zbrani v preglednici 1.1.1.; podatki desetdnevnih obdobij, zanimivi predvsem za kmetovalce, so v preglednicah 1.1.2. in 1.1.3. ter 1.1.4. Na sliki 1.1.5. je prikazan potek najvišje, 5 20 15 10 5 10 10 4 4 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo povprečne in najnižje dnevne temperature zraka na Kredarici, letališču v Portorožu, v Biljah, Ljubljani, Novem mestu, Celju, Mariboru in Murski Soboti. Za vse nižinske postaje, razen za Maribor, je podan tudi potek najnižje dnevne temperature zraka na višini 5 cm. o o ^ 0 < rt P -5 H < rt -10 H -25 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN H -10 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN < rt < rt w Ph S w H I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 13 5 7 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN O H I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN O O < rt H I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 < rt S rt w CLc S w H -10 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN 13 5 7 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN < rt < rt w Ph S w H -10 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN < rt < rt w Ph S w H 11 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 11 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN Slika 1.1.5. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena) aprila 2003 Figure 1.1.5. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), April 2003 Kljub izrazito hladni prvi tretjini meseca in nadpovprečno toplemu nadaljevanju meseca je bila povprečna aprilska temperatura zraka povsod po državi zelo blizu dolgoletnega povprečja, le izjemoma je odklon v pozitivno ali negativno smer presegel 0.5 °C. Na sliki 1.1.6. je prikazan odklon povprečne aprilske temperature od dolgoletnega povprečja. 10 5 0 30 30 25 25 20 20 15 15 10 10 5 9 30 25 20 15 10 9 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Figure 1.1.6. Mean air temperature anomaly, April 2003 Slika 1.1.8. Višina padavin aprila 2003 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.1.8. Precipitation amount in April 2003 compared with 1961-1990 normals Urad za meteorologijo Slika 1.1.7. Prikaz porazdelitve padavin aprila 2003 Figure 1.1.7. Precipitation amount, April 2003 Figure 1.1.9. Bright sunshine duration in April 2003 compared with 1961-1990 normals 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1.1.7. je prikazana aprilska višina padavin, največ jih je bilo na območju Julijcev, Snežnika, Javornikov in Kočevskega roga; najmanj padavin je bilo v Prekmurju. Taka razporeditev je značilna za padavine, ki jih prinašajo jugozahodni zračni tokovi. Tudi slika shematskega odklona padavin od dolgoletnega povprečja ima velik razpon, ob obali, na goriškem in na vzhodu države je padlo med 10 in 40 % običajnih aprilskih padavin, ponekod v Julijcih in na območju od Nanosa prek Snežnika do Kočevskega roga pa je bilo padavin več od dolgoletnega povprečja. Na sliki 1.1.8. je shematsko prikazan odklon aprilskih padavin od dolgoletnega povprečja. Če upoštevamo le dneve z vsaj 1 mm padavin (preglednica 1.1.1.), je bilo padavinskih dni največ v Julijcih, bilo jih je 13, najmanj pa ob obali, ponekod na Dolenjskem in v Prekmurju. 25 20 15 § O ►J > e io Slika 1.1.10. Mesečne višine padavin v mm april 2003 in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.10. Monthly precipitation amount in April 2003 and the 1961-1990 normals Slika 1.1.11. Število padavinskih dni v aprilu. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 1.1.11. Number of days in April with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.12. Višina padavin v aprilu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.12. Precipitation in April and the mean value of the period 1961-1990 5 0 250 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 V Ljubljani je padlo 81 mm, kar je 74 % dolgoletnega povprečja (slika 1.1.12.). Od sredine minulega stoletja je bilo največ padavin aprila 1970 (239 mm), moker je bil tudi april 1985 z 200 mm; najmanj padavin, samo 16 mm, je bilo aprila 1955. 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1.1.13. so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. w 2: £ < P* KREDARICA lull II......Ii > w m o o z 5 >0 § 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN I30- w £ > < < 15 - Ph BILJE .1 10 > w m o o £ 5 >0 z o 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN I3M i; > < D j < 15 H LJUBLJANA 10 m m o o z 5 >0 z o m S J3 w £ > A D A Ph NOVO MESTO 1 , . 1 1 10 > w m o o N 5 >0 N o 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN t 3M £ > A D j < 15 H CELJE M > m m o o N 5 >0 N o m 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN Ü30 H W Z: > A D15 A15 P* MARIBOR L, 10 > w VI m o o N 5 >0 N o 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN Ü3M £ > A D j < 15 H u, MURSKA SOBOTA 10 > m m o o 5 >§ § m 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN W £ > A D A P* PORTOROŽ II 10 > w vi m o o 5 >S N o VI 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN Slika 1.1.13. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) aprila 2003 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 1.1.13. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, April 2003 45 5 45 15 30 0 0 - 0 0 0 45 5 15 0 0 0 45 5 45 15 0 0 0 0 45 5 45 15 30 - 15 - 0 0 0 0 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1.1.9. je shematsko prikazano trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Sončnega vremena je bilo aprila le v visokogorju manj kot v dolgoletnem povprečju, na Kredarici je sonce sijalo 121 ur, kar je 93 % dolgoletnega povprečja. Drugod po državi je bilo dolgoletno povprečje preseženo. Relativni presežek v primerjavi z dolgoletnim povprečjem je bil največji na Goriškem. 250 200 K £ C i-: > K E— LJUBLJANA LET J.........i.....I..............it.........^ 150 4 100 4 50 iliiflillll I S Slika 1.1.14. Število ur sončnega obsevanja v aprilu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.14. Bright sunshine duration in hours in April and the mean value of the period 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 0 V Ljubljani je bilo aprila 188 ur sončnega vremena, kar je za 16 % več od dolgoletnega povprečja (slika 1.1.14.). Doslej najbolj sončen je bil april 1997 z 228 urami, najbolj siv pa je bil april 1956 s 104 urami sončnega vremena. Slika 1.1.15. Število jasnih dni v aprilu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.15. Number of clear days in April and the mean value of the period 1961-1990 Slika 1.1.16. Število oblačnih dni v aprilu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.16. Number of cloudy days in April and the mean value of the period 1961-1990 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo ob obali, na Krasu in v Vipavski dolini. Na Kredarici ni bil jasen niti en dan. V Ljubljani so bili jasni 3 dnevi (slika 1.1.15.), od sredine minulega stoletja je bilo kar devet aprilov brez jasnega dneva, kar 8 pa so jih zabeležili aprila 1971. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Najmanj oblačnih dni, le 3, je bilo ob obali, največ pa na Kredarici, našteli so jih 15. V Ljubljani je bilo 6 oblačnih dni (slika 1.1.16.), kar je 5 dni manj od dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja je bilo po 18 oblačnih dni aprila 1972 in 1989. Samo 4 oblačni dnevi so bili aprila 1952. Povprečna oblačnost je bila najmanjša na Goriškem, ob obali in na Krasu kjer so oblaki v povprečju prekrivali manj kot polovico neba, največ oblakov pa je bilo v visokogorju, na Kredarici je bila povprečna oblačnost kar 7.6 desetin. V Ljubljani so oblaki v povprečju prekrivali tri petine neba, od sredine minulega stoletja je bil najbolj jasen april 1955 s povprečno oblačnostjo komaj 4.6 desetin, najbolj oblačen pa je bil april naslednje leto, oblaki so v povprečju prekrivali štiri petine neba. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.1. Mesečni meteorološki parametri - april 2003 Table 1.1.1. Monthly meteorological data - April 2003 Postaja Temperatura Sonce Obla č nost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 8.0 -0.3 13.8 2.7 21.2 30 -4.0 9 6 0 315 176 6.0 10 4 80 67 12 0 0 1 4 9 6.4 Kredarica 2514 -4.9 -0.4 -2.4 -7.5 8.6 29 -20.2 7 28 0 747 121 93 7.6 15 0 117 77 13 0 21 30 240 4 746.4 3.6 Rateče-Planica 864 5.0 -0.1 11.2 -0.8 20.2 30 -12.9 8 17 0 437 178 113 5.6 8 4 125 93 9 0 1 13 45 4 916.1 6.4 Bilje pri N. Gorici 55 11.1 0.1 16.9 5.3 22.9 30 -5.3 8 3 0 163 204 131 4.9 7 8 89 77 8 0 0 0 0 1009.7 8.3 Slap pri Vipavi 137 10.9 0.0 16.8 5.4 24.0 30 -6.5 8 3 0 171 5.1 8 7 120 99 9 0 0 0 0 7.2 Letališče Portorož 2 11.4 -0.3 16.8 6.0 23.3 26 -4.2 8 2 0 178 219 113 4.8 3 7 82 111 6 1 0 0 0 1015.9 8.8 Godnje 295 10.0 0.2 15.6 5.7 21.5 22 -6.5 8 3 0 200 4.4 9 10 85 77 8 0 0 0 0 6.3 Postojna 533 7.8 0.3 13.0 2.9 19.2 25 -9.2 8 6 0 338 188 122 5.3 7 5 112 81 9 0 1 1 6 3 7.6 Kočevje 468 7.4 -0.7 14.1 2.0 23.5 30 -6.7 8 7 0 364 5.6 7 3 131 101 7 0 1 2 4 3 6.2 Ljubljana 299 10.2 0.3 15.5 4.7 23.4 30 -2.3 8 4 0 210 188 116 6.0 6 3 81 74 8 0 1 0 0 981.5 7.7 Bizeljsko 170 10.1 -0.1 16.7 4.4 25.6 26 -3.4 9 5 2 233 5.1 5 2 35 41 9 0 1 0 0 7.4 Novo mesto 220 9.9 0.3 15.6 3.9 25.4 30 -4.5 7 5 1 249 192 118 5.6 7 3 67 72 6 2 0 0 0 988.2 7.4 Črnomelj 196 10.1 0.1 16.1 3.2 25.2 30 -5.0 7 8 1 243 5.9 7 2 62 59 7 0 1 1 1 6 8.1 Celje 240 9.2 -0.1 15.7 2.3 24.7 30 -6.5 7 6 0 290 165 108 6.3 8 2 58 67 8 0 3 0 0 988.2 7.4 Maribor 275 10.0 0.0 15.5 4.9 26.4 29 -2.9 9 3 1 241 200 126 5.8 6 3 47 58 8 0 0 0 0 983.2 8.2 Slovenj Gradec 452 7.5 -0.3 14.0 0.9 22.5 26 -5.6 7 10 0 355 181 112 6.4 9 1 66 74 8 0 6 0 0 7.3 Murska Sobota 184 9.5 -0.2 15.7 3.0 24.4 26 -5.8 9 7 0 280 195 113 5.4 7 6 32 54 6 0 2 0 0 994.5 7.6 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo > 25 °C SD - število dni s padavinami > 1.0 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi <12 °C). n TD = ^ (20 °C - TSi) če je TSt < 12 °C i=1 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.2. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - april 2003 Table 1.1.2. Decade average, maximum and minimum air temperature - April 2003 Postaja I. d e k a d a II. dekada III. dekada T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Portorož 7.4 12.1 17.7 2.7 -4.2 0.0 -6.5 13.2 18.2 22.3 7.1 4.5 4.4 2.2 13.7 19.9 23.3 8.1 5.4 6.9 4.2 Bilje 6.9 11.4 18.8 2.2 -5.3 -0.1 -7.7 12.9 18.4 22.6 6.3 4.1 3.8 0.9 13.6 20.9 22.9 7.4 3.9 5.7 1.3 Slap pri Vipavi 6.1 11.2 18.5 0.9 -6.5 -0.1 -7.5 13.3 17.9 22.0 7.9 4.5 5.7 1.5 13.3 21.3 24.0 7.4 3.0 7.3 3.0 Postojna 2.6 7.6 14.2 -1.8 -9.2 -3.5 -11.0 9.7 14.3 18.0 5.8 2.0 3.8 0.0 11.1 17.2 19.2 4.8 -0.5 3.2 -2.0 Kočevje 2.4 8.8 13.8 -2.3 -6.7 -4.0 -9.0 8.1 14.3 18.6 3.0 0.7 1.0 -1.6 11.9 19.3 23.5 5.2 0.8 2.7 -1.9 Rateče 0.1 5.3 12.3 -4.7 -12.9 -7.0 -13.7 4.8 11.2 15.3 -0.5 -3.3 -3.4 -7.9 10.2 17.1 20.2 2.9 -0.4 -0.4 -5.0 Lesce 2.9 8.6 15.1 -1.1 -4.0 -2.4 -6.5 8.2 13.8 18.5 3.3 0.0 1.8 -1.6 13.0 19.2 21.2 5.8 3.0 4.8 1.5 Slovenj Gradec 3.2 9.0 14.0 -2.1 -5.6 -3.4 -8.4 7.0 13.4 17.8 0.9 -1.6 -0.2 -3.8 12.1 19.5 22.5 4.1 0.0 1.6 -2.0 Brnik 3.5 9.2 15.2 -1.0 -3.2 9.4 14.9 19.0 2.5 -0.7 12.9 19.5 21.9 4.5 1.7 Ljubljana 5.1 10.2 15.6 0.7 -2.3 -3.1 -7.8 10.8 15.7 20.2 5.3 2.6 1.0 -2.2 14.8 20.7 23.4 8.3 4.3 3.5 -1.0 Sevno 3.3 8.2 13.9 -0.4 -4.3 -2.4 -7.9 9.8 13.5 18.0 5.9 1.9 3.3 1.1 13.1 18.5 22.7 9.1 6.4 5.4 3.1 Novo mesto 4.8 10.4 15.5 -0.4 -4.5 -3.3 -8.2 10.4 15.3 19.4 4.9 2.9 2.8 0.3 14.5 21.0 25.4 7.1 3.3 4.6 0.3 Črnomelj 5.3 11.1 16.6 -1.4 -5.0 -2.7 -7.0 10.9 16.1 20.0 4.8 2.0 3.3 0.5 14.2 21.1 25.2 6.3 1.5 4.8 0.0 Bizeljsko 5.2 11.7 18.2 0.1 -3.4 -1.0 -4.6 11.0 16.4 21.2 6.2 3.0 4.4 1.8 14.2 22.0 25.6 6.9 3.2 5.7 2.0 Celje 4.4 10.6 15.0 -1.8 -6.5 -3.6 -9.0 9.4 15.4 19.5 2.6 0.2 0.3 -2.1 13.8 20.9 24.7 5.9 1.5 2.9 -1.4 Starše 5.0 10.5 16.1 0.5 -4.0 -1.3 -5.8 9.9 15.1 20.0 4.6 2.0 2.5 0.0 14.2 21.0 24.4 7.5 3.0 5.3 1.0 Maribor 5.2 10.6 16.4 0.7 -2.9 10.0 14.7 19.2 5.4 1.6 14.8 21.3 26.4 8.6 5.9 Jeruzalem 4.7 10.0 15.5 0.7 -5.0 -2.1 -8.5 9.9 13.9 18.0 5.8 2.0 2.5 0.0 14.8 19.8 24.0 9.9 7.0 7.0 3.0 Murska Sobota 4.9 10.9 16.3 -0.8 -5.8 -3.0 -7.8 9.7 15.2 19.4 3.6 1.2 0.6 -1.2 14.1 21.0 24.4 6.0 3.0 3.0 -0.4 Veliki Dolenci 4.5 9.5 15.5 0.3 -4.5 -3.8 -9.0 9.9 14.1 18.4 5.3 1.5 1.0 -1.0 14.5 19.9 24.0 8.1 5.4 3.5 0.0 LEGENDA: LEGEND: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.3. Višina padavin in število padavinskih dni - april 2003 Table 1.1.3. Precipitation amount and number of rainy days - April 2003 Postaja Padavine in število padavinskih dni Snežna odeja in število dni s snegom I. II. III. M I. II. III. M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. od 1.1.2003 Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Portorož 45.6 2 29.8 4 6.1 2 81.5 8 233 0 0 0 0 0 0 0 0 Bilje 47.6 4 32.1 4 9.3 2 89.0 10 194 0 0 0 0 0 0 0 0 Slap pri Vipavi 70.4 3 32.0 3 17.8 3 120.2 9 261 0 0 0 0 0 0 0 0 Postojna 44.3 4 44.9 3 22.6 4 111.8 11 286 6 1 0 0 0 0 6 1 Kočevje 68.1 6 52.3 4 10.8 2 131.2 12 365 4 2 0 0 0 0 4 2 Rateče 83.8 5 26.2 5 15.1 5 125.1 15 206 45 8 16 4 0 0 45 12 Lesce 31.1 5 38.2 5 10.4 4 79.7 14 175 4 1 0 0 0 0 4 1 Slovenj Gradec 42.0 3 17.3 3 7.0 3 66.3 9 154 0 0 0 0 0 0 0 0 Brnik 46.4 5 23.3 3 6.8 4 76.5 12 205 0 0 0 0 0 0 0 0 Ljubljana 39.6 4 29.8 4 12.0 3 81.4 11 220 0 0 0 0 0 0 0 0 Sevno 35.4 4 24.0 4 22.3 3 81.7 11 150 0 0 0 0 0 0 0 0 Novo mesto 24.4 4 29.0 4 13.4 2 66.8 10 237 0 0 0 0 0 0 0 0 Črnomelj 33.4 6 21.3 4 7.0 2 61.7 12 263 1 1 0 0 0 0 1 1 Bizeljsko 8.5 3 17.5 4 9.3 3 35.3 10 145 0 0 0 0 0 0 0 0 Celje 27.8 3 22.0 3 8.5 3 58.3 9 162 0 0 0 0 0 0 0 0 Starše 14.1 3 18.1 4 6.4 3 38.6 10 146 0 0 0 0 0 0 0 0 Maribor 25.5 3 14.1 3 7.1 3 46.7 9 128 0 0 0 0 0 0 0 0 Jeruzalem 5.3 5 17.0 3 2.2 3 24.5 11 93 0 0 0 0 0 0 0 0 Murska Sobota 8.5 4 18.4 3 5.1 3 32.0 10 84 0 0 0 0 0 0 0 0 Veliki Dolenci 8.2 3 16.7 3 12.7 2 37.6 8 74 0 0 0 0 0 0 0 0 LEGENDA: I., II., III., M - dekade in mesec RR - višina padavin (mm) p.d. - število dni s padavinami vsaj 0.1 mm od 1.1.2003 - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) LEGEND: I., II., III., M - decade and month RR - precipitation (mm) p.d. - number of days with precipitation 0.1 mm or more od 1.1.2003 - total precipitation from the beginning of this year (mm) Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 30. aprila 2003 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor Kredarica 8.8 % N 26 m/s 7.2 % NNW ,.„%/s NNE 2.n%/s NW ^ %/s MIZ131 % NE 1.5 m/s WNW ?:2 %/s CMC 1°6 % ENE 1.9 m/s „,,10.1 % SW 2.8 m/s SE 2 2 % SE 13 m/s 6.9 % SSW 19 m/s 4.9 % S 1.2 m/s 2.0 % SSE 12 m/s Novo mesto Portorož - letališče Bilje 10.5 % W 1.7 m/s 6.7 % E 2.5 m/s Slika 1.1.17. Vetrovne rože, april 2003 Figure 1.1.17. Wind roses, April 2003 11.5 % N 5.3 m/s M 70 % N 1.4 m/s 10 9 % NNW 4.7 m/s 5.8 % NNE 4.4 m/s 5.9 % NNW 14 %/s 9.4 % NNE 14 %/s 24.2 % NW 23 m/s MC 4.9 % NE 2.0 m/s MC 3.1 % NE 3.8 m/s 8.4 % WNW 22 m/s 4.3 % ENE 1.7 m/s 14.0 % WNW 45 m/s 4.2 % ENE 4.5 m/s 1.7 % W 1.4 m/s 2.5 % E 1.3 m/s 3.7 % E 3.5 m/s 3.4 % W 2.1 m/s 7.7 % E 2.0 m/s 1.1 % WSW 1.6 m/s ccc 15 % ESE 1.4 m/s ESE 108 % ESE 3.3 m/s „P 4 0 % ESE 1.7 m/s 4.0 % SE 1.9 m/s 0.4 % SW 1.6 m/s SE 8 0 % SE 3.9 m/s 5.1 % SSW 3-1 m/s 7.3 % SSE 2.4 m/s 0.1 % SSW 1.6 m/s ccc 14 % SSE 3.6 m/s 9.4 % S 3.0 m/s 0.3 % S 1.2 m/s 2.0 % N 1.6 m/s 2.2 % N 1.2 m/s 1.8 % N 3.4 m/s NNW 1.3 %/s 2.8 % NNE 1.8 %/s NNW 1.5 m/s 2.1 % NNE 1.8 m/s NNW 2.1 %/s 2.4 % NNE 4.0 m/s 7.5 % NE 2.4 m/s 4.0 % NE 1.7 m/s MC 76 % NE 4.5 m/s 7.0 % ENE 1.9 m/s 13.8 % ENE 2.8 m/s WNW 37 %/s 8.3 % ENE 3.8 m/s 25.1 % E 2.4 m/s 5.8 % E 2.6 m/s WSW u rn/s ESE 175 % ESE 1.9 m/s 2.9 % WSW 34 %/s ccc 294 % ESE 2.5 m/s 7.5 % SW 2.1 m/s 2.0 % SE 0.6 m/s SE 2 0 % SE 1.3 m/s 10.0 % SE 3.1 m/s 4.4 % SSW 2.7 m/s 1.3 % SSE 0.9 m/s 9.5 % SSW 1.3 m/s 2.9 % SSE 1.4 m/s SSW 3.«1 m/s 2.2 % SSE 2.8 m/s 1.6 % S 1.9 m/s 8.4 % S 1.3 m/s 2.4 % S 3.3 m/s 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Za šest krajev so vetrovne rože, to je pogostost vetra po smereh, prikazane na sliki 1.1.17.; narejene so na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, izmerjenih na avtomatskih meteoroloških postajah. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču Portorož dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; močno je prevladoval vzhodjugovzhodni veter (29 % vseh terminov), drugi najbolj zastopan veter je bila burja s 16 %. Najmočnejši sunek vetra je dosegel 20 m/s, zabeležili so ga 4. aprila. V Biljah je bil najpogostejši veter po dolini navzdol, torej vzhodnik, skupaj s sosednjima smerema jim je pripadla polovica vseh terminov; najmočnejši sunek vetra, in sicer 19.4 m/s, so izmerili 6. aprila. V Ljubljani je bil najpogostejši severovzhodnik, s sosednjima smerema jim je pripadla tretjina vseh terminov. Najmočnejši sunek je dosegel 15.7 m/s, zabeležili so ga 29. aprila. Na Kredarici je severozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 40 % vseh terminov, jugovzhodniku in vzhodjugovzhodniku 19 %; najmočnejši sunek je 5. aprila dosegel 35.9 m/s. Preglednica 1.1.4. Odstopanja dekadnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, april 2003 Table 1.1.4. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, April 2003 Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož -3.9 1.6 1.8 -0.2 152 140 21 102 116 110 113 113 Bilje -3.4 2.2 1.5 0.0 103 103 25 78 148 124 117 128 Slap pri Vipavi -4.2 2.5 1.6 0.0 147 98 43 99 Postojna -4.3 2.4 2.6 0.3 90 119 44 81 139 115 116 122 Kočevje -5.3 0.4 2.9 -0.7 161 121 25 101 Rateče -4.0 -0.1 3.9 -0.1 151 78 33 93 108 98 126 111 Lesce -3.6 0.7 4.3 0.4 56 125 21 59 Slovenj Gradec -3.8 -0.4 3.1 -0.3 144 68 20 74 112 86 134 111 Brnik -3.8 1.4 3.5 0.4 109 81 18 70 Ljubljana -4.0 1.1 3.9 0.3 99 100 31 74 124 95 131 116 Sevno -4.7 1.5 3.5 0.1 126 89 59 88 Novo mesto -4.3 1.2 4.0 0.3 91 90 39 72 114 109 129 118 Črnomelj -4.1 1.3 3.3 0.1 117 61 18 60 Bizeljsko -4.5 1.2 3.1 -0.1 35 59 29 41 Celje -4.2 0.5 3.5 -0.1 101 90 25 67 99 92 129 108 Starše -4.2 0.5 3.2 -0.2 64 72 21 50 Maribor -4.0 0.3 3.8 0.0 106 55 23 58 Jeruzalem -4.7 0.3 3.7 -0.3 24 66 7 31 Murska Sobota -4.2 0.4 3.3 -0.2 46 97 23 54 111 100 127 113 Veliki Dolenci -4.4 0.6 3.7 -0.1 43 109 53 65 LEGENDA: Temperatura zraka - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) Padavine - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) Sončne ure - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) I., II., III., M - dekade in mesec Prva tretjina meseca je bila občutno hladnejša od dolgoletnega povprečja, druga tretjina je bila opazno toplejša le na Primorskem in Notranjskem, drugod po državi pa je bilo odstopanje od dolgoletnega povprečja zanemarljivo majhno. Zadnja tretjina aprila pa je bila z izjemo Vipavske doline in obale za 3 ali 4 °C toplejša od dolgoletnega povprečja. Tako v prvi kot tudi v drugi tretjini meseca so bile padavine razporejene zelo neenakomerno, ponekod so presegle dolgoletno povprečje, drugod pa so za njim močno zaostajale. Bolj izenačene so bile razmere v zadnji tretjini aprila, ko je padavin povsod močno primanjkovalo. Prva in zadnja tretjina sta bili nadpovprečno sončni, v drugi tretjini pa je bilo sončnega vremena le na Koroškem opazno manj kot v dolgoletnem povprečju, drugod po državi je bilo sončnega vremena približno toliko kot običajno ali več, ob obali, na Notranjskem in v Vipavski dolini je bilo dolgoletno povprečje preseženo za 10 do 25 %. V visokogorju se sneg običajno nabira še vse do aprila, ko običajno zabeležijo najdebelejšo snežno odejo, tudi rekordnih 7 m snega na Kredarici je iz aprila leta 2001. Na sliki 1.1.18. levo je aprilska največja debelina snežne odeje na Kredarici. Na Kredarici je bila 4. aprila letos debelina snežne odeje 240 cm, kar je sicer več kot lani, a približno meter manj od dolgoletnega aprilskega povprečja. Na desni strani slike 1.1.18. je največja debelina snežne odeje v Ljubljani; letos snežne odeje aprila v Ljubljani ni bilo, aprila 1952 je zapadlo kar 20 cm snega, aprila 1970 so namerili 19 cm, od sredine minulega stoletja pa je bilo poleg omenjenih dveh primerov še trikrat več kot 10 cm novega snega. Od sredine minulega stoletja je bilo z letošnjim 33 aprilov brez snežne odeje. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.1.18. Največja višina snežne odeje v aprilu Figure 1.1.18. Maximum snow cover depth in April Na sliki 1.1.19. je število dni z nevihto na Kredarici, v Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti; v Novem mestu so zabeležili dva nevihtna dneva, ob obali enega. 9 8 7 S 6 Q O 5 i—J > 4 M H »m 3 2 1 0 9 8 7 S 6 Q O 5 J >4 + w 3 2 1 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 P 4 -- 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.19. Število dni z nevihto v aprilu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.19. Number of days with thunderstorm in April and the mean value of the period 1960-1990 7 6 5 > 4 3 7 6 5 Slika 1.1.20. Število dni z meglo v aprilu in povprečje obdobja 19611990 Figure 1.1.20. Number of foggy days in April and the mean value of the period 1961-1990 1956 1961 1986 1991 Kredarico so aprila vsaj za nekaj časa ovili oblaki v 21 dneh, sicer pa je bilo dni z meglo aprila malo, v Slovenj Gradcu so jih zabeležili 6, v Celju 3, v Murski Soboti 2. V Ljubljani je bil en dan z opaženo meglo, to je bil že četrti april zapored z manj meglenimi dnevi kot v dolgoletnem povprečju. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani 5 aprilov brez enega samega meglenega dneva, aprila 1952 pa jih je bilo 12. 15 15 12 9 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 11 i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 995 12 990 9 980 6 975 3 970 965 0 Slika 1.1.21. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare aprila 2003 Figure 1.1.21. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in April 2003 Za april so značilni posamezni prodori zelo hladnega zraka in z njimi izraziti padci zračnega pritiska, v letošnjem aprilu se je zračni pritisk spustil dokaj nizko dvakrat, prvič 2. aprila, ko je nad severnim Sredozemljem nastalo jedro nizkega zračnega pritiska, to je bil z 969.7 mb tudi najnižji zračni pritisk v aprilu 2003. Le nekoliko manj se je zračni pritisk znižal 10. aprila, dnevno povprečje je bilo 971.4 mb. Visok zračni pritisk se je nad našimi kraji zadrževal v dneh od 13. do 17. aprila, 15. aprila je bilo dnevno povprečje 989.8 mb. Na sliki 1.1.21. levo je prikazan povprečni zračni pritisk v Ljubljani. Ni preračunan na nivo morske gladine, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v vremenskih poročilih. Na sliki 1.1.21. desno je potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. Koliko vodne pare lahko sprejme zrak, je odvisno od temperature zraka, zato je potek povprečnega dnevnega pritiska vodne pare v grobem podoben poteku povprečne dnevne temperature. Najmanj vlage je bilo v zraku od 7. do 9. aprila, 7. aprila je bil delni pritisk vodne pare le 3 mb; tega dne je bila tudi najnižja povprečna dnevna temperatura zraka v letošnjem aprilu. Največ vlage pa je vseboval zrak zadnje štiri aprilske dni, takrat so zabeležili tudi najvišjo vrednost delnega zračnega pritiska 11.9 mb v letošnjem aprilu. SUMMARY The first third of April was significantly colder than on the average, the rest of the month was warmer than on the average in the reference period and the mean air temperature in April was very close to the 1961-1990 normals, temperature anomaly was within the range of +- 0.5 °C, there were only some rare exceptions. On high mountain observatory Kredarica the lowest air temperature in April was recorded, on April 7th temperature dropped to -20.3 °C. Precipitation showed the typical pattern for precipitation brought by the southwest upper level winds. Most of the precipitation fell on the mountain ridges of Julian Alps, Nanos, Snežnik and Kočevski rog. Prekmurje got the smallest precipitation amount. Sunshine duration in April was slightly bellow the 1961-1990 normals in the high mountains, the lowland got more sunny weather than usually in the reference period. Goriška region got about one third more sunny weather than on the average in the reference period. Abbreviations in the Table 1.1.1. : NV - altitude above the mean sea level (m) PO - mean cloud amount (in tenth) TS - mean monthly air temperature (°C) SO - number of cloudy days TOD - temperature anomaly (°C) SJ - number of clear days TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) RR - total amount of precipitation (mm) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) RP - % of the normal amount ofprecipitation TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) SD - number of days with precipitation >1.0 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SX - number of days with max. air temperature >25 °C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days VE - number of days with wind >6Bf OBS - bright sunshine duration in hours P - average pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration PP - average vapor pressure (hPa) 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1.2. Razvoj vremena v aprilu 2003 1.2. Weather development in April 2003 Janez Markošek 1. april Pretežno jasno, na Primorskem sprva šibka burja Nad srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, ki pa je čez dan že slabelo. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal suh zrak. Pretežno jasno je bilo, predvsem v vipavski dolini je sprva še pihala burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 12 do 15, na Primorskem do 19 °C. 2.- 4. april Pooblačitve, padavine, sneg precej nizko, burja, zadnji dan razjasnitve, hladno Iznad severozahodne Evrope se je nad Alpe razširilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta je dosegla Slovenijo. Že 2. aprila popoldne se je nad severnim Sredozemljem začelo poglabljati sekundarno območje nizkega zračnega pritiska, hladna fronta se je tudi drugi dan še zadrževala nad našimi kraji (slike 1.2.1.-1.2.3.). Sekundarno ciklonsko območje se je zadnji dan obdobja začelo pomikati proti jugu, nad srednjo Evropo pa se je krepilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je bila sprva nad zahodno Evropo dolina, nad nami je pihal jugozahodni veter. Drugi dan se je južni del doline nad zahodnim Sredozemljem odcepil v samostojno jedro hladnega zraka. Veter v višinah se je obračal na južno do jugovzhodno smer. Prvi dan se je pooblačilo, pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Do večera so padavine zajele večji del države, suho je bilo le še v jugovzhodni Sloveniji. Meja sneženja je bila pod 1000 metrov nadmorske višine. 3. aprila je bilo oblačno s padavinami, snežilo je do okoli 500 metrov. Na Primorskem je pihala burja. Zjutraj je bilo v Ratečah 40 cm snega. Zadnji dan obdobja je bilo sprva še oblačno s padavinami, popoldne in zvečer pa se je razjasnilo. Vetrovno je bilo, pihal je severovzhodni veter, na Primorskem burja. V celotnem obdobju je na območju Julijskih Alp padlo do 90 cm snega. Po državi je padlo od 5 mm padavin v severovzhodni Sloveniji, do okoli 120 mm ponekod na območju Julijskih Alp. Uprava republike Slovenije za zaščito in reševanje je razglasila prekinitev velike nevarnosti požarov v naravi. 5. april Pretežno jasno, na vzhodu občasno zmerno oblačno Nad zahodno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, nad vzhodno Evropo pa območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je nad nami pihal močan severni veter. Pretežno jasno je bilo, v vzhodni Sloveniji občasno zmerno oblačno. Tam je pihal okrepljen severni do severozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 12 do 16 °C. 6.- 7. april Spremenljivo do pretežno oblačno, vetrovno, občasno manjše krajevne padavine, deloma sneg Vzhodno od nas je bilo območje nizkega zračnega pritiska, v višinah pa nad srednjo in vzhodno Evropo, Balkanom in Jadranom obsežno jedro hladnega zraka (slike 1.2.1.-1.2.3.). Z močnimi severnimi vetrovi je pritekal precej vlažen zrak. Prevladovalo je spremenljivo do pretežno oblačno vreme. Občasno so bile manjše krajevne padavine, deloma plohe. Po nižinah je predvsem rahlo snežilo. Pihal je severni veter, na Primorskem burja. Hladno je bilo, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature le od 2 do 5, na Primorskem do 8 °C. 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 8. april Pretežno jasno, v notranjosti države dopoldne še zmerno do pretežno oblačno, vetrovno, pozeba Naši kraji so bili na jugovzhodnem obrobju območja visokega zračnega pritiska. Vzhodno od nas pa je bilo območje nizkega zračnega pritiska. S severnimi višinskimi vetrovi je pritekal hladen in prehodno bolj suh zrak. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, drugod sprva še zmerno do pretežno oblačno, a se je postopno razjasnilo. Čez dan je bilo vetrovno, pihal je zmeren veter severnih smeri. Zaradi jasne noči se je ozračje pri tleh precej ohladilo. Pozeba je v jutranjih urah prizadela predvsem območja Nove Gorice, Goriških Brd in Vipavske doline. Najnižje jutranje temperature so bile v teh krajih od -4 do -6 °C. 9. april Zmerno do pretežno oblačno, ponekod rahlo sneženje, hladno Iznad jugozahodne Evrope se je proti Alpam razširilo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je bilo nad Evropo obsežno jedro hladnega zraka, s središčem nad Poljsko. Veter v nižjih plasteh ozračja se je obrnil na jugozahodno smer, v višjih plasteh pa je pihal severozahodnik. Prevladovalo je zmerno do pretežno oblačno vreme. Predvsem zjutraj in zgodaj dopoldne je ponekod na Gorenjskem ter na Kočevskem in v Beli krajini rahlo snežilo. V Lescah je zapadlo 4 cm snega. Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 5 do 12 °C. 10.- 12. april Prehod dveh vremenskih front - oblačno s padavinami, drugi dan na zahodu prehodno povečini suho Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. 10. in 12. aprila sta se prek naših krajev pomikali dve vremenski fronti. V višinah je z jugozahodnimi vetrovi pritekal hladen in vlažen zrak (slike 1.2.1.-1.2.3.), le 11. aprila prehodno nekoliko manj vlažen zrak. Prvi dan se je pooblačilo, padavine so do večera zajele vso Slovenijo. Meja sneženja je bila na Gorenjskem pod 900 metrov nadmorske višine. Drugi dan je le v vzhodni in južni Sloveniji občasno še rahlo deževalo, drugod je bilo povečini suho vreme, za krajši čas se je tudi delno razjasnilo. Do jutra 12. aprila pa so padavine od zahoda spet zajele vso državo. Ta dan je bilo oblačno in deževno, meja sneženja se je dvignila nad 1000 metrov. Do večera so padavine v večjem delu države že ponehale. Hladno je bilo, 12. aprila so bile najvišje dnevne temperature le od 3 do 9, ob morju okoli 15 °C. 13.- 14. april Na Primorskem pretežno jasno, drugod delno jasno z občasno povečano oblačnostjo Iznad severne Evrope se je proti Alpam in severnemu Sredozemlju razširilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal toplejši in bolj suh zrak. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, drugod delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Predvsem drugi dan je pihal vzhodni do jugovzhodni veter. Nekoliko topleje je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 14 do 20, na Primorskem drugi dan do 22 °C. 15. april Oblačno, v vzhodni Sloveniji občasno manjše padavine, burja Na južnem obrobju območja visokega zračnega pritiska je od vzhoda pritekal bolj vlažen zrak. V višinah pa je bilo v naši bližini manjše jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 1.2.1.-1.2.3.). Oblačno je bilo, v vzhodni Sloveniji je občasno rahlo deževalo. Količina padavin je bila majhna, nikjer ni padlo več kot 1 mm dežja. Na Primorskem je pihala burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 15, na Primorskem do 19 °C. 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 16. april Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno, v vipavski dolini šibka burja V območju visokega zračnega pritiska je nad naše kraje s severnimi do severovzhodnimi višinskimi vetrovi pritekal toplejši in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, le občasno ponekod zmerno oblačno. V vipavski dolini je pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 20, na Primorskem do 23 °C. 17. april Na Primorskem pretežno jasno, burja, drugod spremenljivo do pretežno oblačno, vetrovno V območju visokega zračnega pritiska je bilo v višinah vzhodno od nas manjše jedro hladnega in vlažnega zraka, ki je vplivalo tudi na vreme pri nas. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, pihala je burja, drugod je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, pihal je severovzhodni do vzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 18, na Primorskem do 22 °C. 18. april Spremenljivo, občasno pretežno oblačno, popoldne na vzhodu posamezne plohe Nad severno polovico Evrope je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah pa je bilo nad srednjo Evropo in Balkanom jedro hladnega zraka. Vreme je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, popoldne so bile v vzhodni Sloveniji posamezne plohe. Ponekod je pihal severovzhodni veter, na Primorskem burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 21 °C. 19.- 21.april Zmerno do pretežno oblačno, ponekod v zahodni in osrednji Sloveniji občasno manjše padavine Iznad Pirenejskega polotoka se je proti Alpam približalo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je bilo nad zahodno Evropo jedro hladnega zraka. Z jugozahodnimi do južnimi vetrovi je nad naše kraje pritekal precej vlažen zrak. Zmerno do pretežno oblačno je bilo. Prvi dan je v zahodni, severni in osrednji Sloveniji občasno rahlo deževalo. Drugi dan so se pojavljale kratkotrajne krajevne plohe, zadnji dan pa je občasno rahlo deževalo le v skrajni severozahodni Sloveniji. Količina padavin je bila majhna. Najvišje dnevne temperature so bile drugi in tretji dan od 16 do 20 °C. 22.- 23.april Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne krajevne plohe, drugi dan tudi posamezne nevihte Nad Evropo je bilo območje enakomernega zračnega pritiska, v višinah pa severovzhodno od nas jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 1.2.1.-1.2.3.). Na Primorskem je bilo pretežno jasno, drugod delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, občasno pretežno oblačno. Popoldne in zvečer so bile kratkotrajne krajevne plohe, drugi dan tudi posamezne nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 22 °C. 24.- 26 .april Pretežno jasno z občasno povečano oblačnostjo, zadnji dan jugozahodnik Na vreme pri nas je vplivalo območje visokega zračnega pritiska, ki je zadnji dan začelo slabeti. Nad zahodno Evropo se je namreč pričelo poglabljati območje nizkega zračnega pritiska, hladna fronta je dosegla Alpe (slike 1.2.1.-1.2.3.). V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal topel in suh zrak. Zadnji dan obdobja se je veter v višinah počasi obračal na jugozahodno smer. Pretežno jasno je bilo z občasno povečano oblačnostjo. 26. aprila popoldne se je od zahoda pooblačilo, začel je pihati jugozahodni veter. Razmeroma toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 24 °C. 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 27. april Prehod hladne fronte - sprva deževno, popoldne od zahoda razjasnitve Nad severozahodno in srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se je zjutraj in dopoldne ob zahodnih do jugozahodnih višinskih vetrovih pomikala prek Slovenije. Do jutra je dež zajel vso državo. Dopoldne je bilo še oblačno in deževno, popoldne pa je dež povsod ponehal in od zahoda se je pričelo jasniti. Padlo je od 4 do 20 mm padavin. Najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 19 °C. 28.- 30 .april Delno jasno, občasno pretežno oblačno, jugozahodnih, toplo Nad severno in zahodno Evropo je bilo obsežno območje nizkega zračnega pritiska, v višinah pa obsežna dolina. Nad nami so pihali močni jugozahodni vetrovi, s katerimi je pritekal topel in občasno precej vlažen zrak. Delno jasno je bilo, občasno pretežno oblačno. Pihal je občasno okrepljen jugozahodni veter. Vse topleje je bilo, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 20 do 25 °C. 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo «1 - i i / / \ Vj Slika 1.2.1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 2.4.2003 ob 14. Slika 1.2.2. Satelitska slika 2. 4. 2003 ob 16. uri Figure 1.2.1. Mean sea level pressure on April, 2nd 2003 at 12 GMT Figure 1.2.2. Satellite image on April, 2nd 2003 at 14 GMT Slika 1.2.3. Topografija 500 mb ploskve 2. Figure 1.2.3. 500 mb topography on April, 4. 2003 ob 14. uri 2nd 2003 at 12 GMT Slika 1.2.4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 6.4.2003 ob 14. Slika 1.2.5. Satelitska slika 6. 4. 2003 ob 16. uri Figure 1.2.10. Mean sea level pressure on April, 15th 2003 at 12 GMT Figure 1.2.5. Satellite image on April, 6th 2003 at 14 GMT Slika 1.2.6. Topografija 500 mb ploskve 6. Figure 1.2.6. 500 mb topography on April, 4. 2003 ob 14. uri 6th 2003 at 12 GMT 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.2.7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 12.4.2003 ob Slika 1.2.8. Satelitska slika 12. 4. 2003 ob 16. uri 14. uri Figure 1.2.7. Mean sea level pressure on April, 12th 2003 at 12 GMT Figure 1.2.8. Satellite image on April, 12th 2003 at 14 GMT Slika 1.2.9. Topografija 500 mb ploskve 12.4. 2003 ob 14. uri Figure 1.2.9. 500 mb topography on April, 12th 2003 at 12 GMT Slika 1.2.10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 15.4.2003 ob Slika 1.2.11. Satelitska slika 15. 4. 2003 ob 16. uri Slika 1.2.12. Topografija 500 mb ploskve 15. 4. 2003 ob 14. uri 14. uri Figure 1.2.10. Mean sea level pressure on April, 15th 2003 at 12 GMT Figure 1.2.11. Satellite image on April, 15th 2003 at 14 GMT Figure 1.2.12. 500 mb topography on April, 15th 2003 at 12 GMT 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1.2.13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 22.4.2003 ob 14. uri Figure 1.2.13. Mean sea level pressure on April, 22nd 2003 at 12 GMT 14. uri Figure 1.2.10. Mean sea level pressure on April, 15th 2003 at 12 GMT Slika 1.2.14. Satelitska slika 22. 4. 2003 ob 16. uri Figure 1.2.14. Satellite image on April, 22nd 2003 at 14 GMT Slika 1.2.17. Satelitska slika 26. 4. 2003 ob 16. uri Figure 1.2.17. Satellite image on April, 26th 2003 at 14 GMT Urad za meteorologijo Slika 1.2.15. Topografija 500 mb ploskve 22. 4. 2003 ob 14. uri Figure 1.2.15. 500 mb topography on April, 22nd 2003 at 12 GMT Slika 1.2.18. Topografija 500 mb ploskve 26. 4. 2003 ob 14. uri Figure 1.2.18. 500 mb topography on April, 26th 2003 at 12 GMT 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 2. AGROMETEOROLOGIJA 2. AGROMETEOROLOGY Ana Žust Spomladanska pozeba med 6. in 9. aprilom je bila posledica advekcijsko radiacijske ohladitve, ki je zajela večji del večji del Slovenije. V večjem delu celinske Slovenije so se minimalne temperature zraka spustile tudi do -8 °C. Na Goriškem se je ohladilo do -5 °C, na Vipavskem do -6 °C in na Obali do -4 °C. V zatišnih legah in zaprtih dolinah so bile najnižje temperature zraka še za kakšno stopinjo nižje. Na teh območjih je ohladitev zajela sadno drevje in vinsko trto v občutljivih fenoloških fazah odpiranja rodnih brstov. Marelice so bile že v fazi mladih oplojenih plodičev, breskve, češnje, hruške, jablane in orehi pa glede na zgodnost sorte in izpostavljenost rastišč v različnih fenoloških fazah odpiranja rodnih brstov, od mišjega ušesca, balončka, prvih odprtih cvetov do polnega cvetenja. Izpostavljenost vitalnih delov rodnih brstov nizkim temperaturam je trajala več ur. Temperature so bile pod zmrziščem že v poznih večernih urah, ponoči pa so se postopoma spustile do najnižjih vrednosti (slika 2.1.). V zadnjem desetletju je to že tretja pozeba z razsežnostmi naravne nesreče. Podobne posledice sta na Goriškem, Vipavskem in na Obali terjali tudi pozebi leta 1997 in 1998. Strokovnjaki kmetijsko svetovalne službe so na južnem Primorskem in v Brkinih ugotovili, da je pozeba prizadela 80 ha breskovih, 40 ha hruškovih, 150 ha jablanovih, 15 ha slivovih, 3 ha mareličnih in 20 ha češnjevih nasadov (Kmečki glas, 16. april, str. 9). Po prvih ocenah je bila pri breskvah in hruškah stopnja poškodovanosti 95 do 100 odstotna, pri jablanah pa 25 do 90 odstotna. V celoti so pozebli orehi in aktinidije, poškodovani so bili tudi že odprti brsti zgodnjih sort vinske trte v mlajših vinogradih, predvsem sorta Chardonnay, barbera, beli pinot, zelen in rebula. Slika 2.1. Minimalna temperatura zraka ob pozebi, zabeležena na AMP v Ajdovščini, Biljah in v Pororožu od 7. aprila (od 20. ure) do 10. aprila (do 8. ure), 2003 Figure 2.1. Minimum air temperatures at spring frost recorded on AWS in Ajdovščina, Bilje and Portorož from April (8 PM) to April 10 (8AM). Preživelost vitalnih organov cvetnih brstov, ki so po prvih ocenah mraz preživeli, je bila odvisna tudi od občutljivosti in zgodnosti sorte ter lege rastišča, zato bo dejansko škodo mogoče oceniti šele po trebljenju plodičev po cvetenju. Preživelosti plodov bo potrebno prilagoditi tudi vse nadaljnje tehnološke ukrepe kot so gnojenje, zaščitna škropljenja in korekcijsko rez. Na splošno je fenološki razvoj, ki je do konca marca potekal v normalnem časovnem okviru, v prvi dekadi aprila ob ohladitvi nekoliko zastal. Po ponovni otoplitvi so se fenološke faze pojavile zelo hitro, s kratkimi medfaznimi razlikami pri posameznih vrstah, kakor tudi v redosledu med različnimi opazovanimi vrstami. Večina fenoloških faz je nastopila v drugi in zadnji tretjini aprila. Na nadmorskih višinah nad 800 metrov naštete faze (preglednica 2.1.) v aprilu še niso nastopile. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2.1. Datumi spomladanskih fenoloških faz regrata (Taraxacum officinale), breze (Betula pendula) divjega kostanja (Aesculus hippcastanum), bukve (Fagus sylvatica), lipe (Tilia sp.) in španskega bezga (Syringa vulgaris) na izbranih fenoloških postajah ARSO v Sloveniji, april 2003 Table 2.1. Dates of spring phenological phases of dandelion (Taraxacum officinale), birch tree (Betula pendula), horse chestnut (Aesculus hippcastanum), beech tree (Fagus sylvatica, lime tree (Tilia sp.) and lilac (Syringa vulgaris) observed on phenological stations ARSO in Slovenia, April 2003 Fenološka postaja Hs ( m ) Regrat prvi cvetovi Breza prvi listi Breza začetek cvetenja Divji kostanj prvi listi Bukev prvi listi Lipa prvi listi Španski bezeg začetek cvetenja Bilje 55 20.03. 05.04. 13.04. 06.04. 13.04. 15.04. 15.04. Bizeljsko 179 30.03. 17.04. 20.04. 16.04. 20.04. 18.04. 28.04. Bukovci 216 18.04. 14.04. 22.04. 21.04. 19.04. 21.04. 27.04. Novo Mesto 220 08.04. 16.04. 20.04. 15.04. 18.04. 21.04. 24.04. Podlehnik 230 15.04. 12.04. 23.04. 21.04. 20.04. 20.04. 23.04. Kobarid 230 07.04. 16.04. 21.04. 17.04. 18.04. 17.04. 24.04. Starše 240 07.04. 17.04. 25.04. 22.04. 24.04. 21.04. 28.04. Celje 244 08.04. 14.04. 12.04. 14.04. 28.04. 29.04. 28.04. Zibika 245 29.03. 19.04. 13.04. 14.04. 14.04. 16.04. 29.04. Maribor 275 16.04. 12.04. 17.04. 20.04. 23.04. 22.04. 28.04. Ljubljana 299 17.04. 20.04. 15.04. 17.04. 22.04. 23.04. 29.04. Grm 330 19.04. 26.04. 19.04. 24.04. 20.04. 25.04. 27.04. Sl. Konjice 330 09.04. 19.04. 22.04. 20.04. 20.04. 20.04. 24.04. Sl. Gradec 455 20.04. 23.04. 19.04. 27.04. 29.04. 01.05. 01.05. Želimlje 555 20.04. 20.04. 16.04. 24.04. 24.04. 24.04. 29.04. Javorje 611 19.04. 17.04. 19.04. 21.04. 19.04. 22.04. 29.04. Preglednica 2.2. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija - ETP. Izračunana je po Penmanovi enačbi, april 2002 Table 2.2. Ten days and monthly average, maximal and total potential evapotranspiration - ETP according to Penman's equation, April 2002 Postaj a I. dekada II. dekada III.dekada mesec (M) povpr. max S povpr. max S povpr. max S povpr. max S Portorož-let. 2.2 2.8 22 2.9 3.8 28 3.0 3.8 30 2.7 3.8 81 Bilje 2.1 2.8 21 2.8 4.0 29 3.1 3.8 31 2.6 4.0 80 Slap pri Vipavi 2.1 2.8 21 2.8 4.0 28 3.1 3.8 31 2.7 4.0 80 Postojna 1.7 2.5 17 2.3 3.3 23 2.7 3.4 29 2.2 3.4 68 Kočevje 1.7 2.3 17 2.1 2.8 21 3.0 4.0 30 2.3 4.0 68 Rateče 1.5 2.3 15 1.9 2.7 19 2.9 3.6 29 2.1 3.6 63 Lesce 1.7 2.7 17 2.1 3.3 21 3.1 3.6 31 2.3 3.6 69 Slovenj Gradec 1.7 2.3 17 1.9 2.7 19 2.8 3.6 28 2.1 3.6 64 Brnik 1.7 2.5 17 2.2 3.2 22 2.8 3.6 29 2.2 3.6 67 Ljubljana 1.9 2.7 19 2.4 3.5 24 3.1 3.9 32 2.5 3.9 74 Sevno 1.8 2.6 18 2.4 3.3 24 2.9 3.6 30 2.4 3.6 72 Novo mesto 1.9 2.5 19 2.3 3.1 24 3.1 3.9 32 2.4 3.9 74 Črnomelj 1.8 2.5 18 2.4 3.4 24 3.1 3.7 32 2.4 3.7 73 Bizeljsko 1.9 2.6 20 2.6 3.5 26 3.2 3.7 32 2.6 3.7 78 Celje 1.7 2.3 17 2.3 3.1 23 2.8 3.5 28 2.3 3.5 69 Starše 1.9 2.5 19 2.5 3.4 25 3.3 4.4 33 2.6 4.4 77 Maribor 1.8 2.6 18 2.4 3.4 24 3.1 3.8 31 2.4 3.8 74 Maribor-let. 1.9 2.5 19 2.4 3.3 24 3.2 3.6 32 2.5 3.6 75 Jeruzalem 1.9 2.4 19 2.3 3.4 24 3.3 4.0 34 2.5 4.0 76 Murska Sobota 1.8 2.5 19 2.4 3.3 25 3.1 3.9 31 2.5 3.9 75 Veliki Dolenci 1.9 2.7 19 2.5 3.4 26 3.4 3.9 34 2.6 3.9 79 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2.3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, april 2003 Table 2.3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, April 2003 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Portorož-letališče 7.8 8.0 15.1 13.3 1.4 2.9 12.7 12.4 19.6 17.4 7.2 7.3 15.9 15.5 24.2 21.4 9.2 9.8 12.1 12.0 Bilje 8.3 8.3 16.2 15.6 0.9 1.2 12.8 12.8 21.0 20.8 7.0 7.0 16.4 16.5 23.2 23.0 9.6 9.6 12.5 12.6 Lesce 4.9 5.6 14.5 12.8 -0.1 1.2 8.7 8.9 17.0 15.4 2.5 2.9 14.4 14.4 23.0 20.5 7.1 8.0 9.4 9.6 Slovenj Gradec 5.4 5.1 15.1 12.0 0.7 1.1 8.3 8.1 18.6 15.7 3.2 3.3 14.5 13.6 26.5 21.7 5.1 5.7 9.4 8.9 Ljubljana 6.0 6.4 19.0 15.4 -0.7 0.4 10.1 10.1 19.0 17.6 3.6 4.3 14.8 14.9 24.3 22.3 6.6 7.1 10.3 10.4 Novo mesto 5.8 6.6 13.3 13.1 0.2 1.3 9.8 10.0 17.1 16.0 5.2 5.4 13.6 13.7 20.9 19.4 6.9 7.4 9.7 10.1 Celje 5.5 5.9 11.5 10.4 0.6 1.6 9.4 9.3 16.6 14.8 4.4 4.6 13.6 13.3 20.1 18.2 7.8 7.8 9.5 9.5 Maribor-letališče 5.7 6.1 17.1 14.9 -0.5 0.8 9.8 9.6 20.5 18.1 3.0 4.1 14.4 14.1 24.7 21.3 7.2 7.7 10.0 9.9 Murska Sobota 4.6 5.6 14.8 11.4 -1.3 0.6 9.3 9.4 17.8 16.1 3.6 4.2 14.1 13.9 24.4 21.4 7.6 7.3 9.3 9.6 LEGENDA: Tz2 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm (°C) Tz5 -povprečna temperatura tal v globini 5 cm (°C) 25 20 as 15 Ü &10 PORTOROŽ 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 25 20 15 I (D & 10 Tz2 max -maksimalna temperatura tal v globini 2 cm (°C) Tz5 max -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm (°C) Tz2 min -minimalna temperatura tal v globini 2 cm (°C) Tz5 min -minimalna temperatura tal v globini 5 cm (°C) LJUBLJANA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 25 20 15 Ü a10 MURSKA SOBOTA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 5 5 5 0 0 0 1 Slika 2.2. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, april 2003 Figure 2.2. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, April 2003 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2.4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, april 2003 Table 2.4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, April 2003 Posta j a Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1.1. I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 74 132 137 343 -23 27 82 87 196 -20 0 32 37 69 -7 776 307 71 Bilje 69 129 136 333 1 23 79 86 188 6 1 32 36 70 22 720 295 74 Slap pri Vipavi 61 133 134 328 1 18 83 84 185 7 0 37 34 71 20 743 300 77 Postojna 29 97 111 237 10 2 48 61 111 22 0 8 12 21 10 435 146 21 Kočevje 25 81 120 227 -17 0 31 70 102 -3 0 0 22 22 2 381 133 22 Rateče 9 48 102 160 6 0 7 52 59 18 0 0 10 10 7 267 72 10 Lesce 29 82 130 241 -4 3 34 80 117 12 0 1 30 30 11 417 152 30 Slovenj Gradec 33 70 121 224 -10 3 23 71 97 0 0 0 23 23 6 373 128 24 Brnik 35 94 129 258 12 1 44 79 125 18 0 5 29 34 14 423 157 34 Ljubljana 51 108 148 307 9 11 58 98 166 14 0 15 48 63 22 591 258 78 Novo mesto 49 104 145 297 8 8 54 95 157 13 0 10 45 55 16 543 233 69 Črnomelj 53 109 142 304 -8 9 59 92 161 -4 0 14 42 56 3 565 255 79 Bizeljsko 52 110 142 304 -2 11 60 92 163 4 0 17 42 58 11 546 236 71 Celje 44 94 138 276 -2 5 44 88 136 2 0 4 38 42 9 505 204 54 Starše 50 99 142 292 -4 10 50 92 152 2 0 10 42 52 9 517 217 61 Maribor 52 100 148 301 2 12 51 98 161 8 0 11 48 59 15 551 244 75 Maribor-letališče 51 93 139 283 -16 11 43 89 144 -9 0 6 39 45 1 494 203 51 Jeruzalem 47 99 148 293 -10 11 50 98 159 1 0 11 48 58 6 563 266 89 Murska Sobota 49 97 141 286 -6 11 48 91 150 4 0 8 41 49 9 479 201 53 Veliki Dolenci 45 93 145 283 -7 12 46 95 153 8 0 11 45 56 14 527 242 78 LEGENDA: I., II., III., M -dekade in mesec Tef > 0 °C, Vm -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Razen v severovzhodni Sloveniji so padavine v začetku aprila začasno prekinile dolgotrajno sušno obdobje. Padavine so bile dokaj enakomerno razporejene, v 11 do 17 padavinskih dneh, vendar so bile količine v drugi polovici meseca precej nizke, zato niso nadoknadile vodnega primanjkljaja iz zgodnje spomladanskega obdobja. Skupna mesečna količina padavin je dosegla od 50 do 80 odstotkov povprečnih vrednosti. Razmeroma visoke temperature zraka v drugi polovici meseca (maksimalne nad 20°C) so povzročile precejšnje izhlapevanje. V kmetijsko pomembnejših predelih Slovenije je v zadnji tretjini dekade povprečno izhlapelo nad 3.0 mm vode dnevno, cel mesec skupaj pa od 70 do 90 mm vode (preglednica 2.4.). V primerjavi s količino padavin je bila mesečna bilanca vode negativna. Največji primanjkljaji so bili v vzhodni in severovzhodni Sloveniji (od 30 do 44 mm). Pomanjkanje talne vode je oviralo vznik zgodnjih vrtnin, koruze in sladkorne pese. Ob koncu meseca je bilo že opazno zaostajanje rasti trave na intenzivno gojenih travnikih, moten pa je bil tudi razvoj ozimnih posevkov. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C I(Td-Tp) Td - average daily air temperature Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C ABBREVIATIONS in the section 2. Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1.1. sum in the period - 1st January to the end of the current month Tef>0 °C sums of effective air temperatures above 0 °C (°C) Tef>5 °C sums of effective air temperatures above 5 °C (°C) Tef>10 °C sums of effective air temperatures above 10 °C (°C) Vm declines of monthly values from the averages (°C) I., II., III. decade ETP potential evapotranspiration (mm) M month * missing value ! extreme decline SUMMARY In the period from April 6 to 9 the whole country passed strong spring cool spell. The invasion of cold air masses was followed by strong radioactive cooling. In the whole country minimum spring temperatures dropped to -4 to -8 °C. In Goriška, Vipava valley and in the Littoral the spring frost coincided with the most sensitive flowering phenological stages of stone and kernel fruit trees. Due to the spring frost the most of the crop ofpeaches, pears, cherries, nuts and actinides was damaged. The constant insufficient precipitation in early spring period resulted in spring draught. The difference between precipitation and actual evapotranspiration in April expressed strong water deficit of soil available water. At the end of April the growth development of wheat crops, grasslands and emergence of maize were seriously hindered. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3. HIDROLOGIJA 3. HYDROLOGY 3.1. Višine in temperature morja 3.1. Sea levels and temperatures Mojca Robič Gladina morja je bila nekoliko nižja od povprečja, temperatura pa nekoliko višja. Višine morja v aprilu Časovni potek sprememb višine morja. Prvo tretjino meseca je bilo morje višje od napovedanega, ostali del aprila pa je bilo večinoma nižje (slika 3.1.2.). Največja residualna višina je bila 42 cm, vendar je sovpadala z nizko astronomsko plimo in zato ni prišlo do ekstremnih višin. Najvišje in najnižje višine morja. Najvišja višina morja 281 cm je bila zabeležena 2. aprila ob 21:32 uri, najnižja 133 cm pa 15. aprila ob 14:14 uri (preglednica 3.1.2.). Primerjava z obdobjem. Srednja mesečna višina morja je bila 212,4 cm, to je nekoliko pod povprečjem za obdobje 1960-90. Tudi najnižja in najvišja mesečna vrednost sta bili nekoliko podpovprečni (preglednica 3.1.2.). Preglednica 3.1.1. Značilne mesečne vrednosti višin morja aprila 2003 in v dolgoletnem obdobju Table 3.1.1. Characteristical sea levels of April 2003 and in the long term period Mareografska postaja/Tide gauge: Koper apr.03 apr 1960 - 1990 min 1 sr | max cm cm 1 cm | cm SMV 212,4 204 1 214 I 223 NVVV 281 270 288 332 NNNV 133 123 1 142 1 154 A 148 147 II 146 || 178 Legenda: Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the arithmetic average of mean daily water heights in a month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti/ The Highest Higher High Water is the highest height water in a month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in a month. A amplitude / the amplitude r 0 -i ■c -10 I -20 CD Slika 3.1.1. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v aprilu 2003 od povprečne višine morja v obdobju 1958-1990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečnih vrednosti Figure 3.1.1. Differences between mean daily sea levels and the mean sea level for the period 1958-1990; differences between mean daily pressures and the mean pressure for the long term period in April 2003 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 20 30 20 10 10 0 Odkloni višin morja Odkloni zračnih pritiskov 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 300 - 250 - 200 g 150 100 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Hmer Ha -Hres Slika 3.1.2. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja aprila 2003. Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru. Srednja višina morja v dolgoletnem obdobju je 215 cm Figure 3.1.2. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in April 2003 20 15 10 ¿i £ Sä -10 - 360 270 180 90 - 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 -Vv -dP Slika 3.1.3. Hitrost (Vv) vetra in odkloni zračnega pritiska (dP) v aprilu 2003 Figure 3.1.3. Wind velocity Vv and air pressure deviations dP in April 2003 1 3 5 7 9 5 0 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Predvidene višine morja v juniju 2003 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 10:3121:19 <■"1 -■3 — «"v 3 /I y1 i— 2 7 2 8 2 9 lr 3 H TT 3 -1 i 1 3:55 15:31 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 11:09 21:46 11:54 22:12 12:49 22:40 13:57 23:15 15:01 0:19 15:58 3:07 16:46 J n % J ¿¡v/" v/ s 4:25 16:04 4:58 16:42 5:34 17:31 6:19 18:45 7:16 20:37 8:28 22:52 9:40 23:54 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 5:22 17:30 6:37 18:10 7:33 18:51 8:22 19:30 9:10 20:12 10:00 20:49 10:49 21:28 m k 4 1 t™ -A- TTf - t iW # i v ll M i 1 TT 1 rt TT f - -i 13 § 4 fff i - — J - —\ m — § —J — 10:46 0:37 11:40 1:16 12:33 1:55 13:19 2:34 14:09 3:13 14:58 3:52 15:49 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 11:39 22:03 12:30 22:36 13:19 23:04 14:07 23:36 14:57 0:21 15:42 2:36 16:28 i ffiS m /OV/' /\ s? ■ iB 4:31 16:40 5:07 17:37 5:40 18:40 6:13 19:55 6:48 21:36 7:22 23:25 8:15 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 5:36 17:13 6:51 17:52 7:36 18:30 8:13 19:04 8:46 19:37 9:19 20:09 9:55 20:40 A —23 ffl 5 27 S: 0:15 9:33 0:49 10:55 1:16 12:01 1:48 12:52 2:18 13:36 2:48 14:13 3:16 14:52 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 10:31 21:12 2 4 5 6 3:49 15:31 Slika 3.1.4. Predvideno astronomsko plimovanje morja v juniju 2003 glede na srednje obdobne višine morja Figure 3.1.4. Prognostic sea levels in June 2003 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Temperatura morja v aprilu V prvih nekaj dneh aprila se je nadaljeval trend zniževanja temperature z zadnjih dni marca. Sledilo je obdobje dveh tednov stagnacije. V drugi polovici meseca pa je bilo segrevanje morske vode hitro in zvezno. V dveh tednih se je morje ogrelo za 6OC in zadnji dan v mesecu doseglo najvišjo vrednost 16,7OC (slika 3.1.5.). Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Vse karakteristične vrednosti so bile višje od srednjih obdobnih vrednosti (preglednica 3.1.2.). ^^"Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 3.1.5. Srednja dnevna temperatura zraka, temperatura morja ter sončno obsevanje v aprilu 2003 Figure 3.1.5. Mean daily air temperature, sea temperature and sun insolation in April 2003 Preglednica 3.1.2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v aprilu 2003 (Tmin, Tsr, Tmax) in najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v desetletnem obdobju 1980 - 1989 (TMIN, TSR, TMAX) Table 3.1.2. Temperatures in April 2003 (Tmin, Tsr, Tmax ), and characteristical sea temperatures for 10 - years period 1980 -1989 (TMIN, TSR TMAX) TEMPERATURA MORJA/ SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Luka Koper april april 2003 1980-89 min sr max °C °C °C °C Tmin 10,5 7,8 9,8 11,6 Tsr 12,5 10,4 12,0 13,8 Tmax 16,7 12,9 14,4 17,7 SUMMARY The sea levels in April were lower if compared with those of long term period, but not extreme. The sea temperature was little higher comparing to average of long term period. 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3.2. Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v aprilu 2003 3.2. Groundwater reserves in alluvial aquifers in April 2003 Mojca Robič Zaloge podzemne vode so se v aprilu v večini aluvialnih vodonosnikov po državi nekoliko znižale. Za hidrološko sušo pri podzemnih vodah štejemo stanje, ko so vodne zaloge na strnjenem območju za daljši čas pod ravnijo dolgoletnega povprečja Hnp letnih nižkov. V aprilu so bili sušni vodonosniki severovzhodne Slovenije, razen Murskega polja in Vrbanskega platoja, ter v osrednji Sloveniji dolina Kamniške Bistrice. Tudi zaloge Sorškega polja so bile pod nizkim povprečjem, vendar jih ne štejemo za sušo, ker se primerjava nanaša na obdobje umetno zvišanih gladin od leta 1987, po izgradnji hidroelektrarne Mavčiče. Slovenija je bila v aprilu podpovprečno namočena. Najmanj padavin je padlo v severovzhodni Sloveniji, približno polovica običajnih aprilskih, drugod do 75 % srednjih obdobnih aprilskih padavin. Večina padavin je padla v začetku meseca, približno desetina pa v dveh padavinskih dneh ob koncu meseca. Gladina podzemne vode se je na veliki večini merskih mest zniževala. Zvišanja so bila lokalna in ne višja od 10 cm. Največja znižanja gladine podzemne vode so bila zabeležena na Kranjskem polju, v okolici Cerkelj in Most, preko 150 cm. Do pol metra se je znižala tudi gladina podzemne vode na Krškem, Šentjernej skem in Brežiškem polju ter v Spodnji Savinjski dolini. Na ostalih poljih so bila znižanja manjša, do 20 cm. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je trend spreminjanja gladin podzemne vode negativen. Padlo je manj padavin kot običajno. V naslednjih mesecih ob običajni količini padavin ne moremo pričakovati bistvenega izboljšanja hidroloških razmer. Začenja se rastna doba in izgube zaradi evapotranspiracije se bodo pomembno povečale. Vodonosniki s hribovitim in visokogorskim zaledjem bodo v prihodnjem mesecu še nekoliko na boljšem, saj se bo taljenje snega še nadaljevalo. Nizko vodno stanje, ki se v vodonosnikih severovzhodne Slovenije nadaljuje že četrto leto, se bo verjetno nadaljevalo vsaj še preko letošnjega poletja. Za prekinitev in znatno izboljšanje razmer bi bile potrebne dolgotrajne in obilne padavine. SUMMARY Groundwater reserves of alluvial aquifers slightly decreased in April. Amount of precipitation was small, below the average. The draught in northeastern part of Slovenia continues for last four years. At average amount of precipitation in May, we expect no significant improvement of groundwater level. 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 177 0400 ZG. KRAP JE é e s 176 a 11 21 31 susno (low GW reserves) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph Slika 3.2.1. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu aprilu 2003 v največjih slovenskih aluvialnih vodonosnikih Figure 3.2.1. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in April 2003 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 4. ONESNAŽENOST ZRAKA 4. AIR POLLUTION Andrej Šegula Razen ozona so bile koncentracije škodljivih snovi v zraku v aprilu zaradi precej vetrovnega vremena nižje kot v prejšnjih nekaj mesecih. Med večjimi mesti je bila onesnaženost z SO2 nad dopustno mejo za krajši čas na merilnem mestu v Krškem, ki je ob jasnih in mirnih nočeh pod vplivom emisije iz tovarne celuloze, ter na merilnem mestu v Šoštanju, ki je ob jugozahodniku pod vplivom emisije iz dimnikov TEŠ. Med kraji, ki so pod vplivom emisij iz TEŠ, je bil tokrat poleg Šoštanja z SO2 nad dovoljeno mejo za krajši čas onesnažen le Veliki vrh. Na področju TET so koncentracije povsod presegle dovoljene meje, čeprav niso bile ekstremno visoke. Lebdečih delcev je bilo v zraku le ponekod v naseljih preveč. Povsod so presegle 8-urno ciljno vrednost koncentracije ozona. Koncentracije dušikovih oksidov in ogljikovega monoksida so ostale precej pod dovoljeno mejo. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Merilni interval Podatke posredoval in odgovarja za meritve: ANAS 1 ura Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ, EIS TET 1 ura Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje 1 ura Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor 1 ura Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja OMS Ljubljana 1 ura ARSO, Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Krško 1 ura ARSO ANAS Analitično nadzorni alarmni sistem EIS TEŠ Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj EIS TET Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje EIS Celje Ekološko informacijski sistem Celje MO Maribor Mreža občine Maribor OMS Ljubljana Okoljski merilni sistem Ljubljana EIS Krško Ekološko informacijski sistem Krško Merilne mreže: ANAS, EIS TEŠ, EIS TET, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je prikazana na slikah 4.1. in 4.2. ter v preglednici 4.1.. Med večjimi kraji so se koncentracije SO2 v dneh z jugozahodnim vetrom za krajši čas dvignile nad dopustno urno vrednost v Šoštanju (najvišja urna vrednost 814 ^g/m3), v mirnih in jasnih nočeh pa za krajši čas v Krškem (596 ^g/m3). Poleg Šoštanja je bila onesnaženost zraka z SO2 na vplivnem območju TEŠ za krajši čas večja od dopustne urne le še na Velikem vrhu (najvišja urna koncentracija 797 ^g/m3). Koncentracije so bile nad dovoljeno mejo na vseh merilnih mestih, na katere vpliva emisija iz TET. Na Kovku so dosegle najvišjo urno in dnevno vrednost 954 in 227 ^g/m3 ter presegle tudi alarmno vrednost v dneh z vetrom iz jugozahodne do severozahodne smeri. Najvišje mesečno povprečje 45 ^g/m3 so koncentracije dosegle v Ravenski vasi zaradi pogostega in dokaj močnega vzhodnega vetra. Podatkov z merilnega mesta na Kumu zaradi ugotovljene napake na instrumentu ne objavljamo. Podatki so bili nezanesljivi od avgusta 2002 naprej. Podatki v tem poročilu so začasni, status dokončnega podatka dobijo šele po letnem pregledu. 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Dušikov dioksid Koncentracije NO2 so bile povsod precej pod dopustnimi vrednostmi. Višje koncentracije dušikovega dioksida so bile izmerjene na urbanih merilnih mestih, kjer so prisotne emisije iz prometa. Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom prikazujeta slika 4.3. in preglednica 4.2. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile do 10-krat nižje od dopustne vrednosti. Prikazane so v preglednici 4.3. Ozon Zaradi višanja poti sonca in s tem močnejšega sončnega obsevanja, ki je pogoj za potek fotokemičnih reakcij, so koncentracije ozona v aprilu že povsod presegle 8-urno mejno vrednost. Koncentracije ozona prikazujeta slika 4.4. in preglednica 4.4. Lebdeči in inhalabilni delci Tudi skupnih lebdečih in inhalabilnih delcev je bilo zaradi pogostega vetra v zraku manj kot v prejšnjih nekaj mesecih. Koncentracije so le za nekaj dni presegle dovoljeno mejo v nekaterih večjih mestih in v Rakičanu. Prikazane so na sliki 4.5. in 4.6. ter v preglednici 4.5. Koncentracije so bile najnižje 3. in 27. aprila, ko smo imeli poleg vetra tudi izdatnejše padavine. 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednice in slike Oznake pri preglednicah / legend to tables: % pod odstotek upoštevanih podatkov / percentage of valid data Cp povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 / average monthly concentration in ^g/m3 maks maksimalna koncentracija v ^g/m3 / maximal concentration in ^g/m3 min najnižja koncentracija v ^g/m3 / minimal concentration ^g/m3 >MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od aprila do septembra. podr področje: U - urbano, N - neurbano / area: U - urban, N - non-urban mob mobilna postaja / mobile station * manj kot 75% veljavnih meritev; informativni podatek / less than 75% data; for information only Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v ^g/m3 za leto 2003: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in ^g/m3 for 2003: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan / 24 hours Leto / year SO2 410 (DV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 240 (D V)2 400 (AV) 54 (DV) CO 14 (D V) (mg/m3) Benzen 8,5 (DV) O3 180(OV), 240(AV), AOT40 120 (CV)5 40 (CV) Inhalabilni delci PM10 60 (DV)4 43 (D V) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4.1. Koncentracije SO2 za april 2003, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.1. Concentrations of SO2 in April 2003, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours Dan / 24 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp Maks >DV >DV Zod 1.jan. >AV maks >MV >MV Zod 1.jan. LJUBLJANA Bež. 95 7 34 0 0 0 14 0 0 MARIBOR 95 7 37 0 0 0 12 0 0 CELJE 95 6 69 0 0 0 13 0 0 ANAS TRBOVLJE 95 8 206 0 2 0 37 0 0 HRASTNIK 95 7 313 0 3 0 41 0 0 ZAGORJE 95 11 226 0 7 0 52 0 1 MURSKA S. Rakičan 93 5 17 0 0 0 8 0 0 NOVA GORICA 77 4 126 0 0 0 20 0 0 SKUPAJ ANAS 7 313 0 12 0 52 0 1 OMS LJUBLJANA VNAJNARJE 96 8 187 0 0 0 28 0 0 EIS CELJE 1. EIS CELJE 98 3 38 0 0 0 7 0 0 EIS KRŠKO KRŠKO 94 39 596 5 31 0 114 0 9 ŠOŠTANJ 100 17 814 4 18 0 103 0 1 TOPOLŠICA 100 10 124 0 4 0 26 0 0 VELIKI VRH 96 28 797 6 81 0 113 0 11 EIS TEŠ ZAVODNJE 97 7 231 0 8 0 28 0 1 VELENJE 99 7 79 0 0 0 20 0 0 GRAŠKA GORA 99 10 410 0 0 0 34 0 0 PESJE 95 6 174 0 1 0 10 0 0 ŠKALE - Mob 97 15 111 0 0 0 28 0 0 SKUPAJ EIS TEŠ 13 814 10 112 0 113 0 13 KOVK 100 26 954 10 72 1 227 3 15 EIS TET DOBOVEC 99 13 617 5 38 0 77 0 5 KUM RAVENSKA VAS 90 45 676 6 38 0 132 1 13 SKUPAJ EIS TET 28 954 21 156 1 227 4 42 Preglednica 4.2. Koncentracije NO2 za april 2003, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.2. Concentrations of NO2 in April 2003, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours MERILNA MREŽA Postaja podr % pod Cp maks >DV >DV Zod 1.jan. >AV ANAS LJUBLJANA Bež. U 93 26 92 0 0 0 MARIBOR U 90 34 109 0 0 0 CELJE U 91 22 88 0 0 0 TRBOVLJE U 95 34 87 0 0 0 MURSKA S. Rakičan N 72 11 57 0 0 0 NOVA GORICA U 83 26 111 0 0 0 OMS LJUBLJANA VNAJNARJE N 86 4 33 0 0 0 EIS CELJE EIS CELJE U 82 16 58 0 0 0 EIS TEŠ ZAVODNJE N 99 3 72 0 0 0 ŠKALE - Mob N 96 8 79 0 0 0 EIS TET KOVK N 69 1 22 0 0 0 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4.3. Koncentracije CO v mg/m3 za april 2003, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.3. Concentrations of CO in mg/m3 in April 2003, calculated from hourly values measured by automatic stations 8 ur / 8 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >DV ANAS LJUBLJANA Bež. 96 0.8 1.5 0 MARIBOR 67 0.6 1 0 CELJE 92 0.6 1.3 0 NOVA GORICA 78 0.5 1.5 0 EIS CELJE EIS CELJE 89 0.1 1.4 0 Preglednica 4.4. Koncentracije O3 za april 2003, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.4. Concentrations of O3 in April 2003, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours MERILNA MREŽA Postaja podr % pod Cp Maks >OV >AV A0T40 Maks maks>CV >CV Zod 1.jan. ANAS KRVAVEC N 95 113 157 0 0 11920 155 13 25 ISKRBA N 88 78 161 0 0 9412 155 8 18 LJUBLJANA Bež. U 91 65 154 0 0 5712 150 5 9 MARIBOR U 95 58 151 0 0 2294 142 2 2 CELJE U 95 62 160 0 0 5284 156 5 9 TRBOVLJE U 95 59 168 0 0 3650 163 5 11 HRASTNIK U 95 64 146 0 0 5563 141 7 15 ZAGORJE U 95 54 146 0 0 3234 141 2 6 NOVA GORICA U 95 69 151 0 0 5958 144 7 11 MURSKA S. Rakičan N 96 75 157 0 0 7134 154 8 15 OMS LJUBLJANA VNAJNARJE N 96 87 141 0 0 5620 138 4 13 MO MARIBOR MARIBOR Pohorje N 78 107 163 0 0 10792 158 13 19 EIS TES ZAVODNJE N 99 93 147 0 0 6680 144 9 14 VELENJE U 100 72 158 0 0 6628 153 7 12 EIS TET KOVK N 100 90 146 0 0 7051 144 11 17 Preglednica 4.5. Koncentracije inhalabilnih delcev PM10 za april 2003, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.5. Concentrations of PM10 in April 2003, calculated from hourly values measured by automatic stations Dan / 24 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >DV >DV Zod 1.jan. ANAS LJUBLJANA Bež. 96 28 52 0 22 MARIBOR 95 40 72 2 42 CELJE 92 34 66 1 36 TRBOVLJE 99 45 116 5 41 ZAGORJE 92 36 59 0 33 MURSKA S.- Rakičan 100 30 64 2 27 NOVA GORICA 99 26 45 0 2 MO MARIBOR MO MARIBOR 79 32 56 0 14 EIS CELJE EIS CELJE 79 39 67 1 6 OMS LJUBLJANA VNAJNARJE (sld) 93 21 39 0 0 EIS TES PESJE (sld) 96 25 46 0 2 SKALE-mob. (sld) 96 22 45 0 0 EIS TET PRAPRETNO (sld) 71 28 39 0 3 sld- merijo se skupni lebdeči delci / total suspended particles are measured 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež Maribor Celje Trbovlj e Hrastnik Zagorje Murska S.Rakičan Nova Gorica Vnajnarje EIS Celje Krško Šoštanj Topolšica Ve liki vrh Zavodnj e Velenje Graška Gora Pesje Skale mob. Kovk Dobovec Kum Ravenska vas 0 □ cp(^g/m3) □ DV-lura(št.primerov) □ MV-24ur(št.primerov) Slika 4.1. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne in mejne dnevne vrednosti SO2 v aprilu 2003 Figure 4.1. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed and 24-hrs limit values exceedences of SO2 in April 2003 17 18 19 20 22 23 24 25 ana Bež. Maribor Celj e Zagorje t Trb ov lj e Hrastnik Šoštanj Murska S.Rakičan Krško + Nova Gorica Slika 4.2. Povprečne dnevne koncentracije SO2 (|g/m ) v aprilu 2003 (MV-mejna dnevna vrednost) Figure 4.2. Average daily concentration of SO2 (|g/m3) in April 2003 (MV- 24-hour limit value) 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljublj ana Bež. Maribor Celje Trbovlj e Nova Gorica EIS Celje Murska S. Rakičan Vnaj narj e Zavodnj e Škale mob. Kovk NEURBANO □ cp(^g/m3) ■ DV-1 ura(št.primerov) Slika 4.3. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne vrednosti NO2 v aprilu 2003 Figure 4.3. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed value exceedences of NO2 in April 2003 Ljublj ana Bež. Maribor Celje Velenj e Trbovlj e Hrastnik Zagorj e Nova Gorica Murska S. Rakičan Vnajnarje Maribor Pohorje Krvavec Iskrba Zavodnj e Kovk 0 NEURBANO □ Cp(^g/m3) □ CV-8ur(št.primerov) H OV-lura(št.primerov) Slika 4.4. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve urne in osemurne mejne vrednosti ozona v aprilu 2003 Figure 4.4. Average monthly concentration with number of 1-hr and 8-hrs limit values exceedences of Ozone in April 2003 0 100 120 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež i 1 I I I I Maribor h-:-:-:-' MO Maribor i ^ lil Celje j 1 III EISCelje g i 1 lil Trbovlje ^--—' 1 1 Zagorje | | —1 i i Murska S. Rakičan h-1 III Nova Gorica | 1 i i i 0 10 20 30 40 50 60 70 80 □ cp(^g/m3) ■ DV-24ur(št.primerov) Slika 4.5. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne dnevne vrednosti inhalabilnih delcev v aprilu2003 Figure 4.5. Average monthly concentration with number of 24-hrs allowed value exceedences of PM10 in April 2003 130 t 120 110 100 90 d 80 Slika 4.6. Povprečne dnevne koncentracije inhalabilnih delcev (|g/m3) v aprilu 2003 (DV- dopustna dnevna vrednost) Figure 4.6. Average daily concentration of PM10 (|g/m3) in April 2003 (DV- 24-hrs allowed value) SUMMARY Due to frequent winds in April concentrations of pollutants, except ozone, were lower than in previous few months. Among cities SO2 pollution was above the allowed values for short period at Krško site, which is influenced by the emission from nearby paper mill factory during clear and calm and clear nights, and at Šoštanj site, which is directly influenced by emissions from lower stacks of Šoštanj power plant during southwest wind. Among other places influenced by Šoštanj Power Plant SO2 concentrations exceeded the allowed values at Veliki Vrh only for a short time. SO2 pollution around Trbovlje Power Plant exceeded the allowed values at all measuring sites though it was not extremely high. Pollution with suspended particles was higher than the allowed value in some urban sites only. Ozone 8-hour target value was exceeded in all places. Nitrogen dioxide and carbon monoxide remained far below the allowed values. 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za monitoring 5. KAKOVOST VODOTOKOV NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH 5. WATER QUALITY MONITORING OF SURFACE WATERS AT AUTOMATIC STATIONS Andreja Kolenc Na avtomatskih merilnih postajah smo v mesecu aprilu spremljali kakovost Save v Mednem in Hrastniku ter kakovost Savinje v Velikem Širju. Vse tri merilne postaje so opremljene z merilniki za kontinuirno merjenje temperature, pH, električne prevodnosti in raztopljenega kisika. V Mednem, kjer Sava infiltrira v podtalnico in tako neposredno vpliva na njeno kakovost, je merilna postaja dodatno opremljena tudi z merilnikom za merjenje celotnega organskega ogljika (TOC). Meritve osnovnih fizikalnih parametrov (temperatura vode, električna prevodnost (20°C), pH in raztopljeni kisik) potekajo neprekinjeno v pretočni posodi na avtomatski merilni postaji. Rezultati kontinuirnih meritev na avtomatskih merilnih postajah Sava Medno, Sava Hrastnik in Savinja Veliko Širje za mesec april so prikazani na slikah 5.1.-5.7. Avtomatske postaje na Savi v Hrastniku in Mednem in na Savinji v Velikem Širju so v aprilu obratovale brez večjih izpadov. Zaradi okvare merilnikov manjka del meritev za vodostaj in TOC na Savi v Mednem. Zaradi slabšega delovanja črpalnega sistema in s tem nezadostnega pretoka vode v pretočni posodi smo na Savi v Hrastniku in Savinji v Velikem Širju v aprilu izmerili prenizke vsebnosti raztopljenega kisika in jih zato ne prikazujemo. CO ^ o CO ^ o pH ■Raztopljeni kisik ■Vodostaj 150 145 140 135 130 f 125 -f o -Ö 120 £ 115 110 105 100 00 ^ o Slika 5.1. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Medno v aprilu 2003 Figure 5.1. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Sava Medno in April 2003 11,0 10,5 10,0 9.5 9,0 5 0 330 320 ? 310 CO i 300 o g 290 Ii J 280 5 S 270 150 145 140 135 130 i? o 125 'F I 120 £ 115 110 105 100 ■Električna prevodnost ■Vodostaj Slika 5.2. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Medno v aprilu 2003 Figure 5.2. Average daily values of conductivity and level at station Sava Medno in April 2003 43 260 250 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 4,0 3,5 3,0 » 2,5 Ö tg JI 2,0 O O H 1,5 1,0 0,5 150 145 140 135 130 ? O 125 f O T3 120 $ 115 110 105 100 ■Vodostaj Slika 5.3. Povprečne dnevne vrednosti TOC in vodostaja na postaji Sava Medno v aprilu 2003 Figure 5.3. Average daily values of conductivity and level at station Sava Medno in April 2003 & 8,5 pH Vodostaj Slika 5.4. Povprečne dnevne vrednosti pH in vodostaja na postaji Sava Hrastnik v aprilu 2003 Figure 5.4. Average daily values of pH and level at station Sava Hrastnik in April 2003 E o <3 350 ■Električna prevodnost Vodostaj Slika 5.5. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Hrastnik v aprilu 2003 Figure 5.5. Average daily values of conductivity and level at station Sava Hrastnik in April 2003 0,0 TOC 10,0 9,5 9,0 8,0 7,5 7,0 370 360 340 330 320 310 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 240 235 230 225 ^ E o 220 'F I o 215 > 210 205 200 pH ■Vodostaj Slika 5.6. Povprečne dnevne vrednosti pH in vodostaja na postaji Savinja Veliko Širje v aprilu 2003 Figure 5.6. Average daily values of pH and level at station Savinja Veliko Širje in April 2003 12,0 11.0 10.0 9.0 8.0 7.0 3 360 M 220 ta ■Električna prevodnost Vodostaj Slika 5.7. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Savinja Veliko Širje v aprilu 2003 Figure 5.7. Average daily values of conductivity and level at station Savinja Veliko Širje in April 2003 Rezultati meritev osnovnih fizikalnih parametrov na treh avtomatskih merilnih postajah za mesec april, ne kažejo bistvenih sprememb stanja glede na izmerjene vrednosti v preteklih mesecih. Spremembe vrednosti posameznih parametrov so sledile spremembam hidroloških razmer. 410 240 235 400 230 390 225 380 a 370 215 210 350 205 340 200 SUMMARY In April 2003 the automatic stations on surface waters at Sava Medno, Sava Hrastnik and Savinja Veliko Širje operated without major interruption. The continuous measurements of basic physical parameters (temperature, conductivity, pH and dissolved oxygen) followed the changes in hydrological situation. The results of on - line measurements are shown on the charts (Figures 5.1.-5.7.). 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6. POTRESI 6. EARTHQUAKES 6.1. Potresi v Sloveniji — april 2003 6.1. Earthquakes in Slovenia - April 2003 Ina Cecic, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so aprila 2003 zapisali več kot 260 lokalnih potresov, od katerih smo 156 izračunali lokacijo žarišča. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa, potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic; če nas zanima še globina, so potrebni zapisi najmanj štirih. V preglednici smo podali 47 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1,0. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega srednjeevropskega časa se razlikuje za eno uro, da bi dobili poletni čas pa mu je treba prišteti dve uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. V preglednici so preliminarne vrednosti maksimalnih doseženih intenzitet v Sloveniji označene z zvezdico. Na karti so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v aprilu 2003 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. 47' 00' 46' 30' 46' 00 45' 30' ■ ^^^ AV5T H 1 J A * o r* • k-'-V4 J V o- ^jj V % V- \ ** * 0| j i m o H * * D v^-■^-g 1 • % km 0 K' 50 -----f^— 13'aor i 4" oor 14' ar IS'Off is' ar 16' oo' 16" 30' Magniluda O MLV Gkfciia 0 5 10 15 20 40 km Slika 6.1.1. Dogodki v Sloveniji - april 2003 Figure 6.1.1. Events in Slovenia in April 2003 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Aprila so prebivalci Slovenije čutili tri potrese. Najmočnejši lokalni potres v aprilu 2003 je bil na velikonočno nedeljo, 20. aprila ob 19. uri in 2 minuti UTC (oziroma ob 21. uri in 2 minuti po lokalnem času). Njegovo žarišče je bilo na Kozjanskem, lokalna magnituda pa je bila 2,5. Po do sedaj zbranih podatkih so potres čutili prebivalci Šmarja pri Jelšah, Podplata, Svetega Štefana, Gorice pri Slivnici, Šentjura pri Celju, Rogaške Slatine, Grobelnega, Podčetrtka, Bistrice ob Sotli, Pristave pri Mestinju, Loke pri Žusmu, Kalobja, Dobja Pri Planini, Planine pri Sevnici, Prevoija, Ponikve in okoliških krajev. Prebivalci Slovenije so čutili tudi zmeren potres (21. aprila ob 10:03 UTC, magnituda 2,8) z žariščem v Hrvaškem Zagorju pri kraju Veliko Trgovišce. Pri nas so ga čutili posamezni prebivalci krajev ob Sotli. Preglednica 6.1.1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - april 2003 Table 6.1.1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - April 2003 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. širina Zem. dolžina Globina Magnituda Intenziteta Področje h UTC m °N °E km ML EMS-98 2003 4 1 20 0 46,12 14,70 10 1,6 III* Dolsko 2003 4 2 10 5 46,22 15,96 13 1,2 šaša, Hrvaška 2003 4 2 12 4 46,22 16,09 5 1,3 Bedenec, Hrvaška 2003 4 4 11 6 46,11 15,56 9 1,0 Buče 2003 4 4 17 20 45,48 14,51 9 1,7 Gorski Kotar, Hrvaška 2003 4 6 0 8 46,46 14,93 7 1,6 Javorje - Črna na Koroškem 2003 4 7 8 5 45,80 14,99 21 1,2 Dvor pri Žužemberku 2003 4 7 14 33 45,35 15,44 2 1,7 Generalski Stol, Hrvaška 2003 4 8 6 55 46,15 15,02 13 1,0 Trbovlje 2003 4 9 10 3 45,40 15,42 7 1,8 Gornji Zvečaj, Hrvaška 2003 4 9 18 27 45,58 15,21 0 1,2 Črnomelj 2003 4 10 12 23 45,36 14,95 14 1,5 Ravna Gora, Hrvaška 2003 4 10 14 25 46,21 15,78 5 1,4 Hromec 2003 4 11 9 50 46,23 15,99 8 1,4 Bednja, Hrvaška 2003 4 11 22 46 46,06 14,77 9 1,0 Kresnice 2003 4 12 18 40 46,25 14,79 12 1,1 Laze v Tuhinju 2003 4 13 18 36 45,81 14,90 0 1,1 Žužemberk 2003 4 14 15 47 46,22 16,02 15 1,1 Bednja, Hrvaška 2003 4 15 22 55 45,68 15,28 4 1,4 Metlika 2003 4 16 9 34 45,74 15,26 3 1,2 Stopiče - Novo mesto 2003 4 17 17 5 45,44 15,38 7 1,3 Vukova Gorica, Hrvaška 2003 4 17 21 49 46,60 14,86 10 1,2 Bleiburg, Avstrija 2003 4 18 2 50 45,93 13,92 12 1,7 Ajdovščina 2003 4 18 3 16 46,12 13,60 9 1,8 Kanal 2003 4 19 7 27 46,29 14,79 13 1,7 Gornji Grad 2003 4 19 8 41 45,91 13,88 24 1,5 Dobravlje pri Ajdovščini 2003 4 19 10 8 46,30 14,84 10 1,3 Gornji Grad 2003 4 19 19 9 45,34 14,76 21 1,9 Lokve, Hrvaška 2003 4 20 12 52 46,25 15,51 11 1,4 Šmarje pri Jelšah 2003 4 20 19 2 46,18 15,50 7 2,5 IV* Sveti Štefan 2003 4 20 19 7 46,18 15,55 2 1,1 Loka pri Žusmu 2003 4 21 10 3 46,00 15,79 7 2,8 čutili* Veliko Trgovišce, Hrvaška 2003 4 21 11 23 46,01 15,82 2 1,0 Veliko Trgovišce, Hrvaška 2003 4 21 12 24 46,01 15,80 9 1,4 Veliko Trgovišce, Hrvaška 2003 4 22 13 33 45,57 14,91 4 1,1 Štalcerji - Kočevska Reka 2003 4 23 11 10 46,29 15,02 7 1,2 Braslovče 2003 4 23 11 47 46,29 15,03 11 1,2 Braslovče 2003 4 23 11 49 46,21 15,98 18 1,2 Šaša, Hrvaška 2003 4 24 2 4 46,07 15,04 7 1,0 Podkum 2003 4 24 7 39 45,91 14,77 1 1,0 Krka 2003 4 24 8 56 46,13 14,99 14 1,1 Zagorje ob Savi 2003 4 24 9 58 46,58 15,26 7 1,0 Vuhred 2003 4 26 6 56 46,40 15,01 1 1,2 Topolšica 2003 4 28 8 46 46,15 15,04 10 1,3 Trbovlje 2003 4 29 18 6 45,30 15,20 0 1,4 Hreljin, Hrvaška 2003 4 30 6 51 46,15 15,06 7 1,1 Trbovlje 2003 4 30 17 10 46,00 15,04 3 1,0 Gabrovka 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6.2. Svetovni potresi - april 2003 6.2. World earthquakes - April 2003 Preglednica 6.2.1. Najmočnejši svetovni potresi - april 2003 Table 6.2.1. The world strongest earthquakes - April 2003 datum čas (UTC) koordinati magnituda globina območje opis ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) 10.4. 00:40:14,9 38,21 N 26,86 E 5,4 5,6 5,7 10 blizu obale zahodne Turčije Na območju mesta Izmir je bilo ranjenih vsaj 90 oseb. Nekaj je bilo tudi gmotne škode. 10.4. 09:26:56,1 35,90 N 70,63 E 4,5 33 Hindukuš, Afganistan Nekaj ljudi je bilo ranjenih, uničenih je bilo vsaj 200 hiš. V Takharju se je sprožil zemeljski plaz. 11.4. 09:26:56,1 44,82 N 8,83 E 4,8 10 severna Italija Na območju Torina sta bili ranjeni vsaj dve osebi. Potres so čutili na območju Genove in Milana. 17.4. 14:50:49,0 54,68 S 1,36 E 5,6 6,0 6,5 10 otočje Bouvet V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v aprilu 2003. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. Magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 48 Agencija Republike Slovenije za okolje -120" 60" o OO 6 7 8 Magniluda Slika 6.2.1.. Najmočnejši svetovni potresi - april 2003 Figure 6.2.1. The world strongest earthquakes - April 2003 Ara baka ' (jloačaj .0" / Indijska plošča Filipinska plošča Pacifiška plošča o aka ploaea^ Avatra laka pleš Antarktiška plošča km ¿¡po ,, 0" 60" 120" □ □ ■ ■ 0 33 70 200 700 Glob h a [km] 180' 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 7. OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 7. MEASUREMENTS OFPOLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar Aprila je bila obremenjenost zraka s cvetnim prahom visoka. Cvetela so predvsem drevesa, pojavil pa se je že cvetni prah trav. Največ cvetnega prahu so doprinesli naslednji rodovi rastlin: breza, gaber, hrast, platana, bukev, cipresovke in tisovke ter javor. V Mariboru je znašal skupni seštevek povprečne dnevne koncentracije za ves mesec 16.325 zrn, v Ljubljani 16.162 in v Kopru za polovico manj, 8.339 zrn. Na sliki 7.1. je prikazana povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku v Ljubljani, Mariboru in Kopru aprila 2003, meritve so potekale še v Hrašah in Žalcu. Od začetka meseca do vključno 12. aprila je bila temperatura zraka občutno pod dolgoletnim povprečjem. Hladno vreme in pogoste padavine v prvih dvanajstih dnevih aprila so zavirali cvetenje in sproščanje cvetnega prahu v zrak, v preostalem delu meseca je bilo nadpovprečno toplo in v zraku je bilo veliko cvetnega prahu. 2500 2250 2000 m 1750 S g 1500 N O 1250 hJ £ 1000 w H >GO 750 500 250 0 Slika 7.1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku aprila 2003 Figure 7.1. Average daily concentration of airborne pollen, April 2003 April se je začel z jasnim vremenom, v Primorju je pihala šibka burja, a že 2. aprila se je pooblačilo in od zahoda so se k nam širile padavine. 3. april je bil oblačen s padavinami in občutno ohladitvijo, naslednji dan pa so padavine ponehale in proti večeru se je zjasnilo. 5. april je bil spet sončen, vendar vetroven. Tudi 6. in 7. aprila je bilo hladno in vetrovno. Naslednjega dne je bilo spet več sončnega vremena, jutro pa je bilo zelo hladno s temperaturo pod lediščem, še je pihal okrepljen severni veter. 9. april je bil napol oblačen in hladen. Tudi naslednji trije dnevi so bili v znamenju oblačnega vremena: 10. aprila so se padavine iznad Primorske počasi širile proti Štajerski in Prekmurju; naslednjega dne so padavine večinoma ponehale, 12. pa je spet deževalo, bilo je tudi hladno. Naslednja dva dneva sta bila ob morju sončna, drugod precej oblačna. 15. aprila je bilo oblačno, v Primorju je pihala burja. 16. aprila je prevladovalo sončno vreme. Vetrovno je bilo tudi naslednja dva dneva, v Primorju je burjo spremljalo jasno vreme, drugod je bilo več oblakov kot jasnine. Od 19. do 21. aprila je bilo največ sončnega vremena na obali, nekaj več sonca je bilo naslednja dva dneva, lokalno so še nastajale kratkotrajne plohe ali nevihte. Sledili so trije večinoma sončni dnevi, 26. aprila je zapihal jugozahodni veter, na ta dan se je obremenitev zraka s cvetnim prahom močno povečala. 27. april se je začel s padavinami, popoldne se je ' Inštitut za varovanje zdravja RS 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo postopoma jasnilo. Zadnji trije dnevi v mesecu so bili topli, pihal je jugozahodni veter, po večini je bilo vreme deloma sončno. Letos je bila pomlad za alergike preobčutljive za cvetni prah breze neprijazna. Po 12. aprilu se je koncentracija cvetnega prahu hitro povečala in dosegla višek že 17. aprila (slika 7.2.). Ob dnevih, ko je bila visoka obremenitev zraka v zaledju in ko je pihal veter s kopnega, se je zvišala koncentracija tudi na obali in dosegla najvišjo vrednost 53 zrn/m3 sočasno kot v Mariboru in v Ljubljani. 1200 Slika 7.2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu breze aprila 2003 Figure 7.2. Average daily concentration of Birch (Betula) pollen, April 2003 Dodatna obremenitev za zdravje alergikov je bil cvetni prah gabra (slika 7.3.), saj so alergeni sorodnih vrst rastlin po strukturi podobni in pri nekaterih bolnikih izzovejo alergijsko reakcijo. Cvetni prah gabra se je začel pojavljati sočasno s cvetnim prahom breze. Ker ima soroden alergen kot breza, se je neugoden čas podaljšal do konca meseca. Poleg gabra imata brezi soroden alergen tudi bukev in hrast, katerih koncentracija cvetnega prahu se je povišala v drugi polovici meseca, oziroma konec meseca (slika 7.4., slika 7.5.). 800 Slika 7.3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu gabra in črnega gabra aprila 2003 Figure 7.3. Average daily concentration of Hornbeam/Hop hornbeam (Carpinus/Ostrya) pollen, April 2003 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo e Š N O hJ > w H 400 300 200 --• 100 --• Koper Ljubljana Maribor BUKEV H--1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-l-^-LH 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Slika 7.4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bukve aprila 2003 Figure 7.4. Average daily concentration of Beech (Fagus) pollen, April 2003 19 21 23 25 27 29 Slika 7.5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu hrasta aprila 2003 Figure 7.5. Average daily concentration of Oak (Quercus) pollen, April 2003 Poleg cvetnega prahu brezi sorodnih dreves smo v prvi polovici meseca zabeležili cvetni prah velikega jesena. Sezona pojavljanja njegovega cvetnega prahu se je zaključevala, medtem ko je začel cveteti mali jesen. V Kopru je bil v zraku predvsem cvetni prah malega jesena, v Ljubljani in Mariboru pa obeh vrst (slika 7.6.). Slika 7.6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jesena aprila 2003 Figure 7.6. Average daily concentration of Ash (Fraxinus) pollen, April 2003 Začeli so cveteti iglavci. V Kopru je porasla koncentracija cvetnega prahu bora (slika 7.7.), v Mariboru smreke (slika 7.8.). V Ljubljani ni bilo izrazitega povečanja. 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 200 150 § N O J > W H 100 — 50 — 0 Koper | | Ljubljana | | Maribor BOR ll 1 —P 1 l"l 1 1 1 1- l-h 1 1 1- 1 F l-h h h P P i- i J, 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 7.7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bora aprila 2003 Figure 7.7. Average daily concentration of Pine (Pinus) pollen, April 2003 250 200 --■ § N O J > w H 150 --■ 100 --■ 50 -- ^^ Koper SMREKA Ljubljana Maribor 25 27 29 0 H—I-1-1-1-1- H-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1 -I-1- + -+ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 Slika 7.8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu smreke aprila 2003 Figure 7.8. Average daily concentration of Spruce (Picea) pollen, April 2003 V prvi polovici meseca so bile v zraku še znatne količine cvetnega prahu topola (slika 7.9.) v drugi polovici pa vrbe (slika 7.10.). 70 60 --50 40 30 20 10 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Slika 7.9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu topola aprila 2003 Figure 7.9. Average daily concentration of Poplar (Populus) pollen, April 2003 Ljubljana | | Maribor TOPOL N O J > w H 19 21 23 25 27 29 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo § N O ►J > H Koper VRBA 70 60 50 40 30 20 10 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 7.10. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu vrbe aprila 2003 Figure 7.10. Average daily concentration of Willow (Salix) pollen, April 2003 Trave so v toplem vremenu v drugi polovici meseca pohitele z rastjo. V Mariboru in v Kopru se je v zadnjih dneh meseca povečala koncentracija, v Ljubljani so bila v zraku le posamezna zrna (slika 7.11.). § N O ►J > H 25 20 - 15 - 10 5 Slika 7.11. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trave aprila 2003 Figure 7.11. Average daily concentration of Grass (Poaceae) pollen, April 2003 Cvetni prah cipresovk je bil na vseh merilnih mestih v zraku ves mesec. Zelo visoka koncentracija je bila prva dva dneva v aprilu v Kopru, ko so cvetele ciprese (slika 7.12.). 1000 § N O J > w H 800 600 400 200 Koper | | Ljubljana | 1 Maribor CIPRESOVKE/ TISOVKE ..................................................................................................i i............................................................................................................................................. * J, ,jJ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 7.12. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk aprila 2003 Figure 7.12. Average daily concentration of Cypres (Cupressaceae) and Yew familly pollen, April 2003 0 0 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 250 200 150 --■ 100 --• 50 --• 0 Koper Ljubljana Maribor PLATANA 1 3 5 7 9 11 H--^H 13 15 17 19 Slika 7.13. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu platane aprila 2003 Figure 7.13. Average daily concentration of Plain tree (Platanus) pollen, April 2003 21 23 25 27 29 200 160 --• 120 --■ 80 --■ 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 7.14. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu javorja aprila 2003 Figure 7.14. Average daily concentration of Maple (Acer) pollen, April 2003 Javor je priljubljeno okrasno drevo v parkih. Različne vrste cvetijo ob različnih časih, najzgodnejše vrste že v februarju, najpoznejše v maju, zato sezona pojavljanja cvetnega prahu javorja traja več mesecev. 0 SUMMARY The pollen measurement has been performed on five sites in Slovenia: in the central part of the country in Ljubljana, at the North Mediterranean coast in Koper, in Hrase, the upper part of larger Ljubljana's basin, in Zalec near Celje and in Maribor. In this article we presented the daily pollen counts of the most abundant airborne pollen types measured in Ljubljana, Koper and in Maribor. The presentation listed the plant taxa as follows: Birch, Hornbeam/Hop hornbeam, Beech, Oak, Ash, Pine, Spruce, Poplar, Willow, Cypress and Jew family, Plantain and Maple. 55