Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA J U G O S LAVI JA SLUŽBENI LIST kraljevske banske uprave dravske banovine 19. kos. V LJUBLJANI, dne 9. marca 1932. Letnik III. VSEBINA: 216. Pravilnik o cenzuri filmov. 217. Pravilnik o pavšaliranju potnih stroškov gumarskih uslužbencev pri upravi državnih gozdov. 218. Ljubljanski velesejmi — uradno priznane razstave. 219. Razglas banske uprave o občinskih blagajniških poslih v srezih Črnomelj in Metlika in v občini Štrigova. 220. Objave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932. 221. Izpremembe v staležu drž. iu banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. Kazalo za IL polletje 1931. Današnjemu kosu »Službenega lista« je priloženo kazalo za II. polletje 1931. Uredbe osrednje vlade. 216. Na osnovi § 18. zakona o podaljšavl veljavnosti odredb dosedanjih finančnih zakonov in zakonov o proračunskih dvanajstinah predpisujem ta-le pravilnik o cenzuri filmov." Obče odredbe. Člen 1. Kinematografski filmi se smejo javno prikazovati samo, če da komisija za cenzuro kinematografskih fil-tttov (cenzurna komisija) za to predpisno odobritev, ki se izdaja v obliki posebne cenzurne karte in knjižice. To velja tudi za reklame, lepake, programe, slike in fotografije, kakor tudi za vse napise in besedila, ki so s filmom. Odobritev se daje šele po izvršenem komisijskem pregledu filma, reklame, lepakov in. vsega ostalega, kar je tu našteto, in po predpisih tega pravilnika. Člen 2. U) Javno prikazovanje filma je dopuščeno samo v °ni obliki, v kateri je po cenzurni knjižici odobreno. Po- * »Službene novine. kraljevine Jugoslavije« z dne 27, februarja 1932., št. 461/XVIII/123, temtakem se naslov, odnosno naziv filma, istotako tudi napisi, samogovori in pogovori v filmu ne smejo izpre-minjati niti dopolnjevati. Reklame pa smejo navajati naziv filma in njegov popis samo tako, kakor je označeno v cenzurni knjižici, brez pristavkov, ki bi razburjali občinstvo ali bi ga zavajali v zmoto glede vsebine filma, ki si ga hoče ogledati. (2) Prikazovanje poedinih reklamnih delov iz filmov, »ki prihajajo«, ni dopuščeno, če ti deli niso cenzurirani in niso vpisani v cenzurno knjižico filma, ob katerem se v reklamne namene prikazujejo. Člen 3. C1) Vsi napisi in besedila, ki so s filmom, morajo biti napisani v državnem jeziku in slovnično ter književno popolnoma pravilni. Po pisavi morajo biti napisi in besedila izpisana izmenoma s cirilico in latinico, in to tako, da so napisi in besedila v enem dejanju izpisani samo v eni abecedi, v drugem pa samo v drugi ali pa, da so napisi in besedila v vseh dejanjih istočasno natisnjeni v obeh pisavah (s cirilico in z latinico). (2) Obe pisavi sta ravnopravni in se mora paziti na to, da prihajate izmenoma na prvo mesto (če je v enem dejanju cirilica spredaj, mora biti v drugem dejanju latinica spredaj, in obratno). Člen 4. Za javno prikazovanje se smatra ono prikazovanje kinematografskih filmov, ki se vrši pred izvestnim zborom ljudi, najsi v zgradbah in prostorih, nalašč za ta namen prirejenih ali v odprtih prostorih in v premičnih šotorih ali pa v klubih, društvih ali drugih zaključenih družbah. Člen 5. (x) Posebne odobritve je treba, da sme tudi mladina pod 18 leti prisostvovati javnemu prikazovanju filmov. (-) Otroci pod 6 leti smejo prisostvovati prikazovanju samo tistih filmov, ki so namenjeni za otroke. 39» •— Člen 6. Zaradi odobritve prikazovanja filmov po členu 1. je treba vložiti prošnjo pri državni filmski centrali v Beogradu. Prošnjo more vložiti samo podjetje ali oseba, ki se bavi z izdelovanjem, predelovanjem ali posojanjem filmov in ki ima predpisano dovolilo za delo, izdano po § 1. zakona o ureditvi prometa s filmi. Člen 7. (‘) Odobritev cenzurne komisije ni potrebna za pro-svetno-poučne, kulturno-vzgojne in umetniške filme, ki jih je kot take izbralo in odobrilo ministrstvo za prosveto zaradi narodnega prosvetljevanja in izvajanja pouka po šolah, neglede na to, kje se predvajajo. (2) Dnevniki in aktualnosti za nacionalno in prosvetno propagando kakor tudi za gospodarsko propagando, propagando turizma in narodnega zdravja, ki so bili posneti po naročilu kateregakoli ministrstva ali osrednjega tiskovnega urada, ni treba da bi se cenzurirali in velja potrdilo teh oblastev kot cenzurna knjižica. II. I Pregled (cenzura) in nadzorstvo kinematografskih filmov. Člen 8. Cenzura kinematografskih filmov, reklam, lepakov in ostalega gradiva iz člena 1. se vrši s stališča morale, prosvete, znanosti, jezika, pisave, umetnosti, propagande, turizma, javnega reda in varnosti in nacionalnih in državnih interesov. Člen 9. (’) Prikazovanja kinematografskih filmov ni odobriti, če pregled pokaže, da bi učinkovalo škodljivo na nravi in javno moralo ali žalilo plemenska ali verska čustva ali vplivalo neugodno na čustvo in dušo vobče ali bilo javnemu redu in varnosti v škodo ali kršilo ugled naroda in države, zlasti v njenem razmerju do tujih držav. Isto-tako ni odobriti prikazovanja filmov brez vsake etične ali estetične vrednosti. (2) Mladini pod 18 leti se ne sme odobriti, da prisostvuje javnim prikazovanjem onih filmov, katerih gledanje bi škodljivo vplivalo na njen moralni, duhovni ali zdravstveni razvoj ali bi povzročalo pri njej premočno delovanje domišljije. Člen 10. Znanstven ali umetniški film, čigar javno prikazovanje ne bi bilo v skladu s členom 9. tega pravilnika, se sme eventualno pred posebej zainteresiranimi osebami in strokovnjaki prikazovati, če se predhodno dobi za to odobritev cenzurne komisije. Člen 11. Film, čigar javno prikazovanje je cenzurna komisija prepovedala, se sme predložiti tudi drugikrat v pregled v predrugačeni obliki ali v drugi inačici. Toda vložilec mora v prošnji za pregled izrečno izjaviti, da je film že enkrat bil pregledan in prepovedan. Člen 12. Če se pokaže pozneje posebna in nujna potreba, da ee že pregledani in odobreni film nakladno prepove, sme obče upravno oblastvo druge stopnje nadaljnje prikazovanje filma za dotični kraj ali za vse svoje področje začasno ustaviti. Na pritožbo prizadetega izda končno odločbo višja cenzurna komisija v Beogradu. Člen 13- (1) Vsako kinematografsko podjetje mora predložiti pred javnim prikazovanjem odobrenega filma cenzurno karto in knjižico pristojnemu občemu upravnemu oblastvu prve stopnje na vpogled. (2) Ob javnem prikazovanju filmov se morate cenzurna karta in knjižica imeti pripravljeni in se po zahtevi pokazati kateremukoli članu cenzurnih komisij ali uslužbencu, pooblaščenemu za kontrolo nad prikazovanjem filmov (člen 14.). Člen 14. Nadzorstvo nad točnim uporabljanjem odredb tega pravilnika glede javnega prikazovanja kinematografskih filmov vrše člani cenzurnih komisij (nižje in višje) in posebni uslužbenec, ki ga odredi v ta namen obče upravno oblastvo prve stopnje. III. Komisija za pregled kinematografskih filmov. Člen 15. C) Cenzuro kinematografskih filmov opravlja komisija za cenzuro kinematografskih filmov v Beogradu (cenzurna komisija) s pristojnostjo za vse ozemlje kraljevine Jugoslavije. (2) Končne odločbe po pritožbah zoper odloke komisije za cenzuro kinematografskih filmov izdaja višja cenzurna komisija za pregled filmov v Beogradu. Pri-fožbe je vlagati v 14 dneh po prejemu odločbe o prepovedi pri komisiji za cenzuro kinematografskih filmov; ta jih vroči v treh dneh obenem s filmom, glede katerega je vložena pritožba, odnosno s spisi in potrebno obrazložitvijo višji cenzurni komisiji zaradi končne odločbe. Višja cenzurna komisija je dolžna, v petih dneh od prejema predmeta pritožni film pregledati in po njem odločbo izdati. C) Pravico do pritožbe imajo tudi predsednik ali trije člani cenzurne komisije, ki so se odločanja udeležili. Člen 16. Komisijo za cenzuro kinematografskih filmov sestavlja dvanajst članov in njih namestnikov, in sicer: trije predstavniki ministrstva za prosveto, en predstavnik ministrstva za vojsko in mornarico, dva predstavnika ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje (od teh ena predstavnica prosvetno-nacionalnih ženskih organizacij), dva predstavnika ministrstva za notranje posle, en predstavnik ministrstva za trgovino in industrijo in en predstavnik osrednjega tiskovnega urada pri predsed-ništvu ministrskega sveta. Razen tega poslujeta pri nižji cenzurni komisiji tudi en odposlanec ministrstva za finance kot nadzorstveni organ glede plačila državne takse na filme po veljavnih predpisih tega ministrstva in en predstavnik državnega tožilstva za mesto Beograd. Namestnike poziva predsednik samo, če so redni hkni zajicžani, jJa W so poslovanja .udeležili. ^ - Clen 17. Višjo cenzurno komisijo za pregled kinematografskih filmov sestavlja šest članov: po dva predstavnika ministrstva za prosveto in ministrstva za notranje posle in po en predstavnik ministrstva za vojsko in mornarico in ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. Clen 18. (J) Člani komisije in njih namestniki se odrejajo z odločbo dotičnega ministrstva za tri leta. (2) Predsednik vsaki komisiji je po činu najstarejši uradnik. Čleu 19. (1) Za sklepanje je potrebna prisotnost najmanj treh članov pri višji in pet članov pri nižji cenzurni komisiji. Sklepa se z večino glasov. (2) Da se delo hitreje opravi, se smeta nižja in višja cenzurna komisija razdeliti na dva pododbora; tedaj znaša kvorum pet, odnosno tri člane. Clen 20. O Pregled kinematografskih filmov se vrši po vrsti, kakor se predlože, toda najkesneje v treh dneh, odkar je film v cenzuro predložen. (2) Dnevniki-filmi, ki prikazujejo aktualnosti, se morajo cenzurirati, če prihajajo iz inozemstva, v 24 urah, kar so bili cenzuri predani. Dnevniki in aktualnosti, če so posneti in izdelani v državi, se na zahtevo zaintere-sovanih oseb kratkim potem lahko cenzurirajo tudi pri kraljevskih banskih upravah onih banovin, kjer naj se prikazujejo. Vse ostale odredbe tega pravilnika veljajo tudi za nje. Člen 21. (!) Nagrado članom komisij za cenzuriranje kinema-tografskh filmov plačujeio zainteresirane stranke, njen znesek pa se odreja po številu metrov, ki jih ima film. Dolžino filma v mestih ugotavlja cenzurna komisija. (2) Nagrada komisiji znaša za vsak meter: 45 dinarskih par, za ostale stroške pa lahko odredi minister za prosveto, naj plačajo stranke po 10 dinarskih par. IV. Postopanje ob pregledu kinematografskih filmov. Cenzurna karta in cenzurna knjižica. Clen 22. Pregled filmov obseza film (njegov naslov in vse besedilo in pisavo, ki so z njim) in reklame, lepake, programe, slike in fotografije. Člen 23. Prostore, v katerih vrše cenzurne komisije pregled filmov, določi ministrstvo za prosveto sporazumne z ministrstvom za notranje posle. Clen 24. (*) Pri filmih, izdelanih v več kopijah, se pregleda samo ena kopija in se izda odobritev za vse kopije, toda samo, če lastnik dotičnega filma zajamči, da so vse kopije povsem istovetne med seboj in z ono kopijo2 ki se cenzurira, (5) Cenzura filmo'T velja za vse kopije normalne ali katerekoli obliko 'e cenzuriranega filma, toda te kopije morajo hiti po dolžini, izboru in vrsti prizorov in po besedilu napisov enake z izvirno cenzurirano kopijo. Prosto krajšanje novih kopij prej cenzuriranega filma se ne smatra za novo inačico v cenzurnem smislu; toda tako skrajšanje se mora prijaviti cenzurni komisiji, ki to v predpisih izvirne cenzurne knjižice overovi. Ti prepisi se prilože tako skrajšanim kopijam. Clen 25. (*) Vsako podjetje ali oseba, ki predloži film cenzurni komisiji zaradi cenzuriranja, mora priložiti filmu kratek pismen popis vsebine filma; mora nadalje po vrsti zapisati nask^e in igralce, ki nastopajo v filmu, vse napise in vse razgovore, ki jih film vsebuje, in obenem naznačiti, v kateri pisavi so natisnjeni, in sicer v dveh enakih izvodih v obliki sešite knjižice, v kateri se dajo popisati samo leve polovice listov, desne pa morajo biti puščene prazne. (2) Popis vsebine v cenzurni knjižici mora biti razčlenjen po dejanjih, vsi napisi, samogovori in razgovori pa postavljeni v narekovajih na ustrezna mesta v besedilu popisa (za zvočni film se z odobritvijo cenzurne komisije postavijo lahko samo značilni samogovori in razgovori). Nad vsak napis in razgovor se mora zapisati njegova zaporedna številka. Te številke tečejo v arabskih številkah po vrsti od naslova pa do konca filma. Dejanja se oznamenjajo z rimskimi številkami. Člen 26. (1) Ce cenzurna komisija po dovršenem pregledu filma spozna, da se sme film v celoti prikazovati, izda dotičnemu lastniku filma po državni filmski centrali overovljeno cenzurno knjižico in cenzurno karto, ki velja kot odobritev za prikazovanje. (2) Ce pa komisija spozna, da se samo poedini deli filma glede na odredbe člena 9. tega pravilnika ne bi smeli javno prikazovati, se izda odobritev za prikazovanje šele, ko se dotični del iz preglednega filma izreže in cenzurni komisiji izroči. (3) Vse izpremembe, napravljene na filmu po odločbi cenzurne komisije v smislu odstavka (2) tega člena, se vpisujejo v cenzurno knjižico na desnem praznem prostoru njenih listov in vzporedno z ustreznim besedilom popisa, napisa ali dialoga, ki se izpreminja ali izpušča. K temu je treba označiti tudi, koliko metrov filma se je s tega mesta izrezalo; dotično mesto v besedilu cenzurne knjižice pa se prečrta s tenko rdečo črto. (‘) Če se je film odobril za mladino pod 18 leti ali za otroke pod 6 leti, je treba to vselej v cenzurni knjižici označiti. (5) Za one filme, katere oglasi cenzurna komisija po odredbah § 10. zakona o ureditvi prometa s filmi za kulturne, se vpisuje o tem v cenzurno knjižico posebna pripomba. (“) Na koncu cenzurne knjižice je vpisati številko vpisnika, datum cenzurne karte za pregledani film, kakor tudi odločbo komisije, da je film odobren v celoti ali pa za koliko metrov je film vsega skupaj skrajšan, kakor tudi morebitne druge utesnitve, in vse to overovi predsednik komisije s pečatom in podpisom. (’) Cenzurna komisija pritisne svoj pečat na vsako stran cenzurne knjižice in na cenzurno karto, na tej pa označi tudi vsoto državne takse, vplačane po veljavnih predpisih ministrstva za finance. Člen 27. (’) Cenzurna knjižica tvori s cenzurno karto celoto in ena brez druge ni veljavna. (2) Druga cenzurna knjižica (duplikat), ki se izpolnjuje na isti način kakor knjižica, ki spada k cenzurni karti, ostane v arhivu. Člen 28. Izpremembe v že overovljeni cenzurni knjižici se smejo izvršiti naknadno samo po odločbi višje cenzurne komisije. Člen 29. (‘) Cenzurne knjižice za one filme, ki njih prikazovanje z odločbo cenzurne komisije ni odobreno ali ki je sporno, se predlagalcu filma ne vračajo, marveč se ena knjižica pridrži v arhivu komisije, druga pa se vroči višji cenzurni komisiji s poročilom, v katerem se morajo navesti razlogi, zaradi katerih je film prepovedan ali sporen. (2) Ob prepovedi filma izda cenzurna komisija lastniku filma o tem v 24 urah pismen odlok z obrazložitvijo. Člen 30. Komisija za cenzuro kinematografskih filmov vodi poseben vpisnik in statistiko o cenzuriranih filmih po obrazcih, ki jih predpisuje ministrstvo za notranje posle. V. Kazniva dejanja in kazni. Člen 31. Kaznuje se v denarju do 1500-— dinarjev, za primer pa, da kdo denarne kazni v določenem roku ne plača, z zaporom do 30 dni (člen 69., točka 1. zakona), razen če ni kaznivo dejanje kaznivo po strožjih odredbah kazenskega ali drugega zakona: 1. kdor prikaže v celoti ali deloma necenzuriran film, razen prosvetno-poučnih in kulturno-vzgojnih filmov, ki jih izbere in odobri ministrstvo za prosveto zaradi narodnega prosvetljevanja po členu 7. tega pravilnika; 2. kdor prikaže celoma ali deloma prepovedan film; 3. kdor objavi necenzurirane ali prepovedane reklame. lepake, programe, slike in fotografije, ki se tičejo prikazovanja izvestnega filma, ali kdor - uporabi vse to v drugi obliki, ne pa v tisti, v kateri je odobreno; 4. kdor izpremeni ali dopolni naslov ali napise ali razgovore in popise v filmu; 5. kdor iz odobrene cenzurne knjižice kaj izbriše ali v tej kaj izpremeni ali doda; 6. kdor ob ponovni predložitvi v cenzuro ne označi, da je film že bil pregledan in prepovedan; 7. kdor spravi z lažnivo trditvijo cenzurno komisijo o istovetnosti več kopij izvestnega filma v zmoto; 8. kdor ne predloži pred javnim prikazovanjem filma cenzurne karte in knjižice občemu upravnemu oblastvu prve. stopnje na vpogledi • 9. kdor kakšnemu članu komisije ali predstavniku upravnega oblastva na njegovo zahtevo ne pokaže cenzurne karte in knjižice; 10. kdor pri javnem prikazovanju filmov v bioskopih ne prikaže prosvetno-poučnih, vzgojnih ali kulturno-vzgojnih filmov, ki jili izbere in odobri ministrstvo za prosveto zaradi narodnega prosvetljevanja, če znašajo 10 % dolžine celotnega programa predstave (§ 9. zakona o ureditvi prometa s filmi); 11. kdor namerno dopusti, da gledajo maloletniki filme, ki so zanje prepovedani. Člen 32. (‘) Kaztuva dejanja po tem pravilniku preiskuje in kazni izreka pristojno upravno oblastvo prve stopnje. (-) Denarne kazni po tem pravilniku se izrekajo v korist državne blagajne. VI. Končne odločbe. Člen 33. Od dne, ko dobi ta pravilnik obvezno moč, se smejo na ozemlju kraljevine Jugoslavije prikazovati samo oni filmi, ki so po odredbah tega pravilnika cenzurirani. To se ne nanaša na filme, ki so jih odobrile doslej obstoječe cenzurne komisije. Taki filmi se smejo prikazovati eno leto dni od dne, ko so bili cenzurirani. Člen 34. Ta pravilnik stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinahc, obvezno moč pa dobi mesec dni po razglasitvi; tedaj prestanejo veljati vsi dosedanji predpisi o cenzuri filmov na ozemlju kraljevine Jugoslavije. V času od razglasitve tega pravilnika, pa dokler ne dobi obvezne moči, se morajo sestaviti komisije za cenzuro kinematografskih filmov, določene s tem pravilnikom; sedanje cenzurne komisije pa morajo likvidirati vse svoje posle in izročiti svoj arhiv s celokupnim svojim inventarjem vred komisiji za cenzuro kinematografskih filmov v Beogradu. V Beogradu, dne 22. februarja 1932.; P. br. 5.391. Minister za prosveto dr. Drag. S. Kojič s. r. — 217. Na osnovi člena 30. uredbe z dne 27. junija 1921. o izpremembah in dopolnitvah uredbe o ustroju ministrstva za šume in rudnike z dne 15. marca 1919. in o organizaciji šumarske stroke v kraljevini Jugoslaviji predpisujem ta-le pravilnik o pavšaliranju potnih stroškov šumar-skilf uslužbencev pri upravi državnih gozdov.* Člen 1. Glede na posebni značaj terenske službe šumarskih uslužbencev pri upravi državnih gozdov se mora za delno * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. februarja 1932., št, 44/XVII/118. povračilo potnih stroškov in dela na terenu po službeni dolžnosti izplačevati potna povprečnina po predpisih tega »ravilnika. Clen 2. Potno povprečnino dobivajo samo šefi državnih gozdnih uprav in ostalo strokovno osebje, navedeno v členu 4. tega pravilnika, kolikor se uporablja za delo na terenu. Člen 3. Glede na težavnost terena, prometne razmere in intenzivnost gospodarjenja se dele gozdne uprave na štiri kategorije, in sicer: I. kategorija: težak teren, prometne razmere slabe, povprečna oddaljenost od sedeža znaša okoli 40 km, ali pa, če gre za zelo intenzivno gospodarstvo z umetnimi kulturnimi deli po naprednih načinih redčenja. II. kategorija: teren srednje težak, prometne razmere ugodnejše, srednja oddaljenost od sedeža okoli 25 km, ali če gre za bolj napredno in intenzivno gospodarstvo. III. kategorija: lahak in pristopen teren, srednja oddaljenost od sedeža okoli 1 km ali intenzivno gospodarstvo. IV. kategorija: osrednji sedež gozdne uprave v neposredni bližini državnih gozdov (3 do 5 km). Kategoriziranje vrši ministrstvo za šume in rudnike na predlog pristojni gozdne direkcije. Člen 4. Višina potne povprečnine znaša: I. kat. II. kat. III. kat. IV. kat. 1. za šefe gozdnih Uprav, odnosno njih vršilce dolžnosti . 600 Din 500 Din 400 Din 300 Din 2. za strokovno šumarsko osebje, prideljeno šefom gozdnih uprav . . 500 Din 400 Din 300 Din 200 Din Te povprečnine se izplačujejo obenem z ostalimi prejemki mesečno naprej. Administrativnim in računskim uradnikom, zvanič-uikom, služiteljem in dnevničarjem pri gozdnih upravah ne pripada potna povprečnina po odredbah tega pravilnika. Člen 5. Za potno povprečnino so uslužbenci, navedeni v prejšnjem členu, dolžni izvršiti vsa službena potovanja, ki spadajo po izdanih navodilih o uporabljanju zakona o gozdih za gozdne uprave v njihovo redno službeno področje, kakor tudi ona, ki jim jih odrede nadrejena oblastva v mejah svojega upravnega področja, razen onih službenih potovanj, ki se omenjajo posebej v členu 6. tega pravilnika. Za področje gozdne uprave je smatrati področje vseh davčnih občin, v katerih leže posestva gozdne uprave. Člen 6. Razen potne povprečnine se morajo izplačevati tudi še posebni potni stroški po veljavni uredbi o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih uslužbencev: 1. za prisostvovanje pri sodnih razpravah; 2. za uradovanje po zakonu o zaščiti domače lesne industrije (člen 4. pravilnika o uporabljanju tega zakona); 3. za pokritje stroškov v poslih sezonskih pogozdovanj (točka 12., člena 3. pravilnika o zbiranju in upravljanju prispevkov za pogozdovanje); 4. za oglede in komisije, ki se opravljajo po posebnih odredbah gozdne direkcije v breme in v korist privatne stranke ali v breme proračuna drugih resortov. Uradniki, ki so zaposleni pri realiziranju dolgoročnih pogodb in za ta posel ne prejemajo posebnega terenskega doplačila, zaračunijo dnevnico in kilometrino samo, če jim ne da tvrdka prevoznega sredstva v naravi. Drugače zaračunijo samo pripadajočo dnevnico; 5. za vsa potovanja zunaj upravnega področja; 6. za vsa potovanja, za katera se dobi v poedinih konkretnih primerih odobritev gozdne direkcije. Člen 7. Uživalci potne povprečnine morajo prebiti povprečno najmanj pet dni v mesecu na terenu, da izvršujejo službene posle. Za izvrševanje službenega posla na terenu nad določeni minimalni čas ne pripada noben^ povračilo, dočim se za primere pod tem minimalnim časom potna povprečnina razmerno zniža. Če uradnik, ki uživa povprečnino, zbog slabega vremena ali drugih zaprek minimalnega časa, določenega za dotični mesec, ni mogel prepotovati, mora to v naslednjih treh mesecih nadomestiti tako, da doseže letna vsota vseh na terenu prebitih dni vsaj število dni, označeno v prvem odstavku tega člena. Odsotstvo zaradi odmora, privatnega posla ali bolo-vanja, krajše od meseca dni, ni ovira za uživanje potne povprečnine. Člen 8. Nihče ne more uživati istočasno dveh popolnih potnih povprečnin. Uslužbenci, omenjeni v členu 4. tega pravilnika, ki uživajo potno povprečnino za režijsko delo ali terensko doplačilo na osnovi dolgoročnih pogodb, uživajo lahko največ polovico potne povprečnine po tem pravilniku. Višino potne povprečnine odredi v tem primeru pristojna gozdna direkcija. Osebju državne gozdne uprave, ki poleg svoje redne dolžnosti zastopa in vrši dolžnost enega ali več sreskih šumarskih referentov, ne pripada potna povprečnina po predpisih tega pravilnika, ampak po uredbi o pavšalira-nju potnih stroškov šumarskih uslužbencev pri prvostopnih oblastvih notranje uprave. Ob premestitvi uživa predajnik dolžnosti potno povprečnino do konca onega meseca, v katerem se je pričelo prevzemanje in predajanje. Člen 9. Prejemniki potne povprečnine so zaradi kontrole dela dolžni voditi poslovni dnevnik o delu (člen 3., točka 19., navodila), v katerega se vpisujejo: dan, objekt, namen izvršenega terenskega dela in porabljeni čas. Izpisek iz poslovnega dnevnika se mora predložiti vsako četrtletje gozdni direkciji na vpogled. 4 Nepravilno in neresnično vpisovanje v poslovni dnevnik se smatra za disciplinski prestopek, če ni to kršitev, določena v kazenskem zakonu. Morebitna materialna škoda zbog prejete povprečnine, do katere uslužbenec po tem pravilniku nima pravice, se mora po dejanski ugotovitvi vzeti v obračun in odtegniti od njegovih prvih mesečnih prejemkov. Člen 10. Prehodna odredba. Če so krediti za službena potovanja v letu 1931./32. že potrošeni ali nezadostni, se mora v členu 4. tega pravilnika označena potna povprečnina po preostalih razpoložljivih kreditih sorazmerno znižati. Člen 11. Ta pravilnik stopi v moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«. y Beogradu, dne 11. februarja 1932. Minister za šume in rudnike dr. S. Šibenik s. r. ^ ................ 218. Uradno priznane razstave* Po referatu predsednika uprave za zaščito industrijske svojine in § 94. pravilnika za izvrševanje zakona o zaščiti industrijske svojine z dne 1. maja 1928. odločam: Sejma, ki bosta to leto v Ljubljani in ki ju priredi uprava ljubljanskega velesejma, in sicer prvi, letni, od dne 4. do 13. junija in drugi, jesenski, od dne 3. do 12. septembra se smatrata za uradno priznane razstave po § 94. pravilnika za izvrševanje zakona o zaščiti industrijske svojine z dne 1. maja 1928., tako da se sme za predmete industrijske svojine, ki se razstavijo na teh sejmih, zahtevati zaščita po § 160. zakona o zaščiti industrijske svojine v zvezi s §§ 90., 107 in 113. tega zakoua in §§ 95. do 99. zgoraj omenjenega pravilnika s pravico prvenstva od dne, ko se razstavijo. To odločbo je objaviti v »Službenih novinah«, v »Glasniku uprave za zaščito industrijske svojine«, in jo priobčiti v prepisu prosilcu — upravi ljubljanskega velesejma. V Beogradu, dne 23. februarja 1932.; št. 3.323. Minister za trgovino in industrijo dr. Albert Kramer s. r. . ...... * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 27. februarja 1232^ Banove uredbe. 219. II. No. 3090/1. Razglas o razširjenju veljavnosti razglasa o opravljanju občinskih, blagajniških poslov v občinah Dravske banovine za ozemlje srezov Črnomelj in Metlika in občino štrigova ljutomerskega sreza. Člen 1. Na podlagi čl. 6 zakona o nazivu ln razdelbi kraljevine na upravna območja z dne 30. oktobra 1929., Uradni list št. 399/100 ex 1929, in toč. 2. čl. 27. zakona o banski upravi z dne 7. novembra 1929., Uradni list Dravske banovine št. 1/1 iz 1. 1929., odrejam, da se raztegne veljavnost razglasa o opravljanju občinskih blagajniških poslov v občinah Dravske banovine, Službeni list štev. 270/43 ex 1930., na ozemlje srezov Črnomelj in Metlika in na občino Štrigovo v srezu ljutomerskem. Občini Radatoviči v srezu metliškem in Štrigova v srezu ljutomerskem morata uporabljati odredbe citiranega razglasa skladno z odnosnimi zakonskimi odredbami, ki veljajo na njihovem področju. Člen 2. Ta razglas stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem, ko se razglasi v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«. Župani, kateri še opravljajo občinske blagajniške posle, jih morajo izročiti novo določenim občinskim blagajnikom najkesneje do 1. maja 1932. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 12. februarja 1932. Ban: dr. D. Marušič. / 220. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932. II. No. 5183/1. Objava. Občina Begunje, v srezu Radovljica, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100’—s b) od 100 1 piva Din 50-—, c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 8'—, č) od goveda nad 1 letom Din 20-—, d) od goveda pod 1 letom Din 20’—, ©j ad prašičev Din 10- f) od drobnice Din 10-—, g) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 50'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 26. februarja 1932. II. No. 1663/1. Objava. Občina Ivanjci v srezu ljutomersko-radgonskem, bo pobirala v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 50*—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50'—, c) od ICO 1 piva Din 50'—, č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 25. februarja 1932. II. No. 2159/1. Objava. Občina Lonavec, v srezu mariborskem, levi breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 50-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50-—, c) od 100 1 sadjevca Din 25'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 27. februarja 1932. II. No. 30364/1. Objava. Občina Ponikva, v srezu šmarskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, a) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—, c) od 100 1 piva Din 50-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6-—, d) od goveda nad 1 letom Din 25'—, e) od goveda pod 1 letom Din 10-—- f) od prašičev Din 10'—, g) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 30'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20- februarja 1932. II. No. 168/2. Objava. Občina Rob, v srezu Kočevje, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od 100 1 piva Din 25'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 7'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 29, februarja 1932, , , II. No. 4705/1. Objava. Občina Sv. Barbara v Halozah, v srezu ptujskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 50-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50-—, c) od 100 l piva Din 50-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 23. februarja 1932. 221. Izpremembi v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. a. Državni uslužbenci. Z odlokom bana Dravske banovine z dne 29. fenru-arja 1932., I. No. 353/1, je bila postavljena za zaščitna sestro X. položajne skupine pri zdravstvenem domu v Murski Soboti Arko Antonija, zaščitna sestra uradniška pripravnica istotam. . Z odlokom gospoda bana Dravske banovine z dne 20. februarja 3932., I. No. 1600/3, je bila premeščena po potrebi službe zaščitna sestra-uradniška.pripravnica pri zdravstvenem domu v Rogatcu Jaklič Antonija k zdravstvenemu domu v Cerkljah v isti lastnosti in z isto plačo Z odlokom gospoda bana Dravske banovine z dne 20. februarja 1932., I. No. 952/2. je bila premeščena po potrebi službe Jazbinšek Pavla, zaščitna sestra X. položajne skupine v zdravstvenem domu v Cerkljah, v isti lastnosti k zdravstvenemu domu v Rogatcu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 9. februarja 1932., I. No. 1539/1, je premeščen po potrebi službe Lavrih Pavel, arhivski uradnik IX. skupine pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani, k sreskemu načelstvu v Radovljici. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 28. decembra 1931., I. No. 7580/3, je bil upokojen Verbič Dragotin, strojnik pri obči državni bolnici v Ljubljani v VIII. položajni skupini uradnikov. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. decembra 1931., I. No. 10728/1, je postavljen Vizjak Mirko, arhivski uradnik X. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Radovljici, za arhivskega uradnika IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske ba-pojčine z dne. .9. februarja 1932.,, I, No, 1543/12 je preme- ščen po potrebi službe Vizjak Mirko, arhivski uradnik IX. skupine pri sreskem načelstvu v Radovljici, k sreskemu načelstvu v Krškem. * Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 22. decembra 1931., I. No. 10713/1, je postavljen G ec Ivan, policijski stražnik I. razreda, zvaničnik I. skupine pri upravi policije v Ljubljani, za polic, nadstražnika I.a skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom banske uprave Dravske banovine z dne 20. februarja 1932., I. No. 237/1, je bil upokojen Hrvatin Anton, polic, stražnik I. razreda pri predstojni-itvu mestne policije v Mariboru. Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 30. januarja 1932., I. No. 719/1, je postavljen Jeseničnik Karl, policijski stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, za policijskega stražnika III. razreda na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom bana Dravske banovine z dne 10. februarja 1932., I. No. 1069/1, je z 29. februarjem 1932. odpuščen iz državne službe Kralj A. Josip, policijski stražnik III. razreda, pripravnik pri upravi policije v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 30. januarja 1932., I. No. 726/1, je postavljen Likar Ignacij, policijski stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, za policijskega stražnika III. razreda na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 30. januarja 1932., I. No. 748/1, je postavljen Smolnikar Ivan, policijski stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, za policijskega stražnika III. razreda na dosedanjem službenem mestu. B- Banovinski uslužbenci. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 30. januarja 1932., I. No. 705/1, je postavljen Bidovec Franc, banovinski uradniški pripravnik pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani, za banovinskega tehnika IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske, banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 30. januarja 1932., I. No. 706/1, je postavljen Cejan Branko, banovinski uradniški pripravnik pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani, za banovinskega pomožnega knjigovodjo IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom bana Dravske banovine z dne 10. februarja 1932., I. No. 10558/1, je bil postavljen dr.Cer- vinka Milan, sekundarij VIII. položajne skupine javne bolnice v Celju, za sekundarija iste skupine pri javni ženski bolnici v Novem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 30. januarja 1932., I. No. 364/1, je postavljen Hrovatin Vinko, banovinski uradniški pripravnik pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani, za banovinskega pomožnega knjigovodjo IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 9. februarja 1932., I. No. 1454/1, je postavljen Lavrič J o s i ip, banovinski uradniški pripravnik pri tej banski upravi za banovinskega pisarja IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu- Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 24. februarja 1932., I. No. 1113/3, je bil postavljen Marič Ludovik za banovinskega uradniškega pripravnika z mesečno plačo Din 1320— pri sreskem cestnem odboru v Murski Soboti, kjer bo vršil posle tajnika sreskega cestnega odbora. Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 9. februarja 1932., I. No. 305/2, je bil postavljen dr. Lautner Pavel, praktični zdravnik v Ločah, za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Sv. Urban pri Ptuju z mesečno plačo Din 1450-—. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 30. januarja 1932., I. No. 1288/1, je postavljen Peršuh Joško, banovinski ekonomski pripravnik v javni bolnici v Celju, za banovinskega ekonomskega uradnika IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom gospoda bana Dravske banovine z dno 20. februarja 1932., I. No. 1740/1, je bila sprejeta ostavka, ki jo je podal na banovinsko službo dr. Ravnikar Anton, sekundarij pri javni bolnici v Brežicah. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 18. februarja 1932., I. No. 1813/1, je premeščen po potrebi službe Samec Ignacij, banovinski arhivski uradnik X. skupine pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani, k sreskemu načelstvu v Radovljici. Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 24. februarja 1932., I. No. 1103/1 je bil preveden za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Velka s sedežem v Mariji Snežni dr. Silan Stanko, bivši okrožni zdravnik zdravstvenega okrožja Vitanje, 9 plačo osme položajne skupine mesečnih Din 730'— in osebno draginjsko doklado Din 725'— mesečno. Izdaja kraljevska banska. uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik 1’jhar Itobrr: > Ljubljani. Tiska in zalaga; Tiskarna >Merkur« v Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Miehaiek v Ljubljanb št. 1*. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 19. kosu letnika III. z dne 9. marca 1932. Razglasi kraljevske banske uprave v L No. 6675/6. 921 Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od 15. februarja do 21. februarja 1932. Po naredbi ministrstva za narodno zdravje S. br. 4948 z dne 21. marca 1930. Srez 0) u. CJI (0 50 m © O > Skupina tifuznih bolezni. Celje.................... Dolnja Lendava .... Kranj..................... Litija.................... Ljubljana (mesto) . . Maribor levi breg . . Ptuj (mesto).............. Radovljica............... I Vsega . Škrlatinka. — Scarlatina. Prežice ............ • • • Celje ........... Dolnja Lendava.......... Kamnik.................. Kranj................... Kočevje ................ Krško................... Laško................... Ljubljana (srez) .... Ljubljana (mesto) . . . Maribor levi breg . . . Maribor (mesto) . . . . Murska Sobota........... "Ovo mesto.............. Prevalje *.............. £tui (mesto)............ Radovljica.............. Slovenjgradec........... 5 3 4 1 4 11 1 1 1 2 1 2 4 2 2 1 1 2 Vsega ... I 44 10 | 6 | — | 4S Ošpice. — Morbilli. Celje............. Celje (mesto) Konjice . . . . {trško............ hrtiia............ Metlika___________ Ptuj.............. Vsega __ 60 60 4 2 3 — 3 — 57 — — 57 — 3 — — 3 2 6 1 — 7 — 16 — — 16 36 12 25 — 23 42 156 29 — |l69 Nalezljivo vnetje možganov. Meningitis cerebrospinalis epidemica. kiubljana (srez) .... 1 Pribor levi breg ... 1 2j- S r e z O — o "3 G"o «■5 z © O * Davica. — Diphteria et Croup. Brežice Celje 15 3 1 12 2 2 ■ 1 1 1 26 3 Gornjigrad Kamnik 3 11 1 1 2 — 4 1 9 1 1 2 1 1 2 9 1 10 1 1 2 Litija •••«••••#•• Ljubljana (srez) .... Ljubljana (mesto) . . . Ljutomer Maribor desni breg . . Maribor levi breg . . . Maribor (mesto) .... Novo mesto 2 9 3 2 2 7 9 1 1 4 3 2 3 2 1 2 1 2 3 4 1 1 6 9 5 1 3 5 6 1 1 Ptuj 5 6 4 1 6 1 1 2 1 1 Šmarje pri Jelšah .... 10 8 5 1 12 Vsega . . • 100 48 27 7 114 Dušljivi kašelj. - - Tcrtussis. 27 27 Ptuj Ptui (mesto) 14 2 8 9 — 13 2 Vsega . . • 16 | 35 9 — 42 VI. No. 6675/8 945 Šen. — Erysipelas. Dolnja Lendava . • Kamnik.............. Ljubljana (srez) . Ljubljana (mesto) Maribor levi breg Maribor (mesto) . Novo mesto .... Ptuj............... Šmarje pri Jelšah ._ Vsega 16 6 14 Krčevita odrevenelost. - Ptuj.............. . . ■ 1 1 Tetanus. - I 1 Vsega . 1 - Vranični prisad. — Anthrax. Kranj . . 1 Vsega ... I 1 -I H-1 ~ Otročična vročica. — Sepsis puerperalis. Metlika . . . Novo mesto Ptuj.......... 3 2 Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od 22. februarja do 29. februarja 1932. Po naredbi ministrstva za narodno zdravje S. br. 4948 z dne 21. marca 1930. Vsega . . Vnetje primševne slinavke. — Parotitis epid. Maribor desni breg ..1 1 1 — 1 — 1 — 1 1 Vsega . . . I 11 — I — I«- I i Ljubljana, dne 25. februarja 1932. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, Srez O JZ V* C M. "S o ► Skupina tifuznih bolezni. Celje 11 — - - 1 Dolnja Lendava 1 — — — 1 Kranj 1 — — — 1 Litija 1 — — 1 Ljubljana (mesto) . . . 1 — — 1 Maribor levi breg . . . 2 — — — 2 Ptui (mesto) 1 .— — — 1 Vsega . . . 8 — — — 8 Škrlatinka. — Scarlatina. Brežice 5 — t _ 4 Celje — i — 2 Dolnja Lendava 4 i 1 2 Kamnik 1 — — — 1 Kranj 4 — i — 3 Kočevje 11 - i — 10 Krško 1 — — — 1 Laško 1 3 — — 4 Ljubljana (srez) .... 1 2 — — 3 Ljubljana (mesto) . . . 2 1 — “ 3 Maribor levi breg . . , 1 2 — 3 2 i — 1 Murska Sobota 4 - — 4 Novo mesto ....... 2 ' — 1 — 1 Prevalje 2 7 i - 8 Ptui (mesto) 1 —. — 1 Radovljica 1 — — — 1 Slovenjgradec 2 — 1 — 1 Vsega . - . | 48 1 I 9 1 53 Ošpice. — Uorbilli. Celje 60 - - 60 Celje (mesto) 3 — 3 ■■ — Konjice b/ — n( Laško 3 'i4 3 — .4 Litija V 02 — — 59 Metlika 16 — — — 16 Ptui 23 14 18 — 19 Šmarje pri Jelšah . . . — 63 12 51 Vsega . . . 169 203 36 — 336 Nalezljivo vnetje možganov. Meningitis cerebrospinalis epidemica. Ljubljana (srez) .... 1 - — 1 Maribor desni breg . . — 1 — 1 Maribor levi breg . . . 1 — 1 — — Vsega . . . 2 1 1 - 2 Dušljivi kašelj. - Konjice................... Ptuj ................ Ptuj (mesto) . . . . . . ^ ^ - Vsega ,,. Pertussis. 42 »i — 27 10 2 39 0 <© 0 — Srez ca ca O Na noi obolel ca Ui ■a u B !■§ O ° O Davica. — Diphterla et Croup. Brežice . . . 26 3 2 — 27 Celje * 2 6 1 — 7 Gornjigrad 4 — 3 — 1 Kamnik 1 1 — 1 1 Kianj 9 4 — 1 12 Kočevje 1 — — — 1 Konjice .......... 2 1 2 — 1 10 — 10 — — Laško 2 — — — 2 Litija 6 1 4 — 3 Ljubljana (srez) .... 9 2 2 2 7 Ljubljana (mesto) . . . 5 1 — — 6 Ljutomer 1 2 — — 3 Maribor desni breg . . 3 1 3 — 1 Maribor levi breg . . . 5 2 1 1 5 Maribor (mesto) .... 6 — 4 — 2 Murska Sobota ..... — 2 — 1 1 Novo mesto ....... 1 — — — 1 Prevalje 1 2 1 — 2 6 — 4 — 2 Radovljica ........ 1 — — — 1 Slovenjgradec 1 1 — — 2 Šmarje pri Jelšah . . . 12 6 3 1 13 Vsega . . . 114 34 30 7 101 ’ Šen. — Erysipelas. Črnomelj . . — 1 — — 1 Kamnik ......... 1 — — — 1 Krško — 1 1 — — Laško — 1 — — 1 Ljubljana (srez) .... 3 — 3 — — Ljubljana (mesto) ,. • . 4 . — — — 4 Maribor levi breg . . . 1 1 1 — 1 Maribor (mesto) .... 2 — — — 2 Murska Sobota ..... 1— 1 — — 1 Novo mesto 1 — 1 — — Ptuj — 1 — 1 — Slovenjgradec ...... — 1 1 — — Šmarje pri Jelšah .... 2 — 1 — 1 V3ega . . . 14 7 8 1 12 Krčevita odrevenelost. — Tetanus. Maribor desni breg . . — 1 — — 1 Ptuj ............ 1 — — — 1 Vsega . . . 1 1 — - 2 Otročična vročica. — Sepsis puerperalis. Krško..................... Maribor levi breg . . . Novo mesto . . . . . . . Vsega . . . Vnetje primševne slinavke. Polyomyelitis acuta. Maribor desni breg Vsega ... I 1 1 - 1 - Ljubljana, dne 5. marca 1932. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. * VIII. No. 1746/1. 963 Razpis. Radi prestanka avtobusnega prometa na progi Podčetrtek—Brežice—Zagreb in da se zazna pravočasno za vse re-flektante na koncesijo za občasno prevažanje oseb na predmetni, celotni ali pa tudi le delni progi, se pozivljejo vsi, ki žele, da se upoštevajo, da ako niso tega že storili — vlože zadevno prošnjo najkesneje do 15. t. m. pri kr. banski upravi Dravske banovine, odd. VIII., v Ljubljani. Opozarja se, da se bodo upoštevali le taki prosilci, ki nudijo tako v moralnem, kakor v gmotnem pogledu zadostno jamstvo za redno izvrševanje obrta. Prošnjo s taksama po tar. post. 5. in 95. taksne tar. zakona o taksah (2X20 dinarjev) je opremiti po predpisu § 12. obrtnega reda in ji priložiti osnutek voznega reda. Tudi je navesti, kakšni avtobusi se nameravajo dati v obrat in je hkratu izkazati prej omenjeno zadostno gmotno podlago za obratovanje. Opozarja se, da bo v ta namen položiti tudi varščino. Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 5. marca 1932. VI. No. 7603/1. 962 Sprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Dr. Zajec Božena, zdravnica volonter-ka v Ljubljani, je bila vpisana v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 1. marca 1932. * K V—No. 270/4 ex 1932. 851—3—3 Razglas o I. pismeni ponudbeni licitaciji za dovršitev anatomskega instituta vLjubljani. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje po naročilu ministrstva za gradbe od 25. februarja 1932, M. G. Br. 4691, in na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910. ter njegovih sprememb, odnosno spopolnitev za prevzem in izvršitev del za dovršitev se-cirne dvorane v anatomskem institutu v Ljubljani I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 14. marca 1932. ob 11. uri dop. v sobi št. 17 tehničnega oddelka Novi trg št. 1. Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v sobi št: 20, oziroma je dobiti vse ponudbene pripomočke proti plačilu pri tem uradu. Ponudbe za posamezne spodaj navedene skupine del je predložiti v obliki enotnih popustov v procentih na uradno odmerjene proračunske zneske, ki znašalo za; ji- II. skupino: 1. Mizarska dela . 2. Tesarska dela . 3. Položitev linoleja III. skupino: 1. Slikarska dela 2. Pleskarska dela , I. skupino: 1. Težaška in zidarska dela............................Din 34.209-95 2. Kovaška dela . . . „ 11.718-80 3. Steklarska dela . . . „ 146/90 4. Pečarska dela . . . . „ 3-310'-; Din 49.385-65 . . .Din 285.400- - - - „ 5.596'48 „ 14.775-60 Din 305.7721)8 . Din 2.967-02 . „ 7.94770 Din 10.915"32 Zapečatene ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din, vsako prilogo s kolkom za 2 Din, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Ponudba za prevzem nav. skupine del za dovršitev anatomskega instituta« od ponudnika N. N. neposredno predsedniku Licaticijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. P° pošti pravočasno došle ponudbe se upoštevajo s pogojem, ako ponudnik v nji® navede, da so mu vsi pogoji znani m da jih brez pridržka sprejme. Poznejše, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bodo uvaževale. _ Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, katera znaša za I- skupino Din 5.000 za II. skupino 31.000 Din in za III. skupino Din 2.000 odnosno Din 10.000, 62.000 Din in 3.000 Din. z« tuje državljane. . Kavcija se mora položiti najkesneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne Pn blagajni Dravske finančne direkcije]’' Ljubljani v vrednostnih papirjih, o®"1 roma garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86. zakona o drž. računovodstvu in registrirani® v smislu čl. 24. pravilnika na izvrševanje določil iz oddelka »B pogodbe ‘n nabave«. Kavcijo je tudi mogoče P°‘°j žiti v gotovini pri Dravski hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani. O položeni kavciji prejme ponudnm blagajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o P01?,, navi vseh davčnih plačil, za preteki četrtletje, odobrenje ministrstva za gra -be, da se sme ponudnik udeleževa javnih licitacij in potrdilo Pr’s^oo zbornice za trgovino, obrt in industrij o sposobnosti je obenem z vročitvijo p®/ nudbe predložiti odprte predsedniku *" citacijske komisije. Pooblaščenci mora/j predložiti poleg tega pooblastilo, smejo zastopati svojo firmo pri licib**®E Državna uprava si izrečno pridržuj pravico, oddati razpisano delo, ne 02® raje se na višino ponujene vsote ali m®* vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti. Vsak ponudnik mora ostati v 30 (trideset) dni po licitaciji. _ V Ljubljani, dne 25. februarja H®*’ Kraljevska banska uprava Dravsk® banovino, K V-No. 270/5 ex 1932. 850—3-3 Razglas o I. pismeni ponudbeni licitaciji za dovršitev anatomskega instituta v Ljubljani. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje po naročilu ministrstva za gradbe od 25. februarja 1932, M. G. Br. 4691, in na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910. ter njegovih sprememb, odnosno spopolnitev za prevzem in izvršitev del za dovršitev se-cirne dvorane v anatomskem institutu v Ljubljani 1. javno pismeno ponudbeno licitacijo i*a dan 15. marca 1932. ob 11. uri dop. v sobi št. 17 tehničnega oddelka Novi trg št. 1. Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v sobi št. 20, oziroma je dobiti vse ponudbene pripomočke proti plačilu pri tem uradu. Ponudbe za posamezne spodaj navedene skupine del je predložiti v obliki enotnih popustov v procentih na uradno odmerjene proračunske zneske, ki znašajo za: I. skupino: L Težaška in zidarska dela......................Din 155.412-65 2. Mizarska dela . . . „ 23.760'— 3. Slikarska dela . . . „ 3.630’12 4. Pleskarska dela . . „ 5.698‘20 5. Steklarska dela . • „ 9.264'20 6. Položitev dermas tlaka „ 14.239.20 • Din 212.004'37 II. skupino: L Krbvska in kleparska dela........................................Din 35.603-75 Zapečatene ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din, vsako prilogo s Lolkom za 2 Din, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Ponudba za prevzem hav. skupine del za dovršitev anatomskega instituta« od ponudnika N. N. neposredno predsedniku licaticijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Po Pošti pravočasno došle ponudbe se upoštevajo s pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu vsi pogoji znani in ča jih brez pridržka sprejme. Poznejše, nepravilno opremljene ali brzojavne Ponudbe se ne bodo uvaževale. L Vsak ponudnik mora v ponudbi iz- rečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse kplošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, ki znaša za I. skupino Din 22.000-— in za II. skupino Din 4-000'— odnosno Din 43.000 in 8.000-— Din za tuje državljane. L Kavcija se mora položiti najkesneje ha dan licitacije do 10. ure dopoldne pri blagajni Dravske finančne direkcije v Ljubljani v vrednostnih papirjih, oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86. zakona 0 drž. računovodstvu in registriranih v, smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B pogodbe in habave«. Kavcijo je tudi mogoče pologi v gotovini pri Državni hipotekami banki, podružnica x Ljubljani, O položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil, za preteklo četrtletje, odobrenje ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji. Državna uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati razpisano delo, ne oziraje se na višino ponujene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine. V Ljubljani, dne 25. februarja 1932. No. 270./9. * Razglas. 959 Kraljevska banska uprava v Ljubljani bo oddala v izvršitev razna instalacijska dela pri dovršitvi anatomskega instituta (secime dvorane) v Ljubljani. Ponudniki naj za posamezna dela pred-lože najkesneje do 18. marca t. 1. ob 12. uri obvezne ponudbe, v katerih je navesti popuste v odstotkih na uradne proračune, ki znašajo za: 1. Vodovodno instalacijo Din 10.261-25. 2. Električno instalacijo Din 13.210-—. 3. Instalacije centralne kurjave dinarjev 21.040.82. 4. Dobavo in montažo ročnega tovornega dvigala Din 13-900. Načrti so na vpogled pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani v sobi št. 28, kjer se dobe tudi vsa nadaljnja pojasnila. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 7. marca 1932. No. 270/70. * Razglas. 958 Razglasi sodišč in sodnih oblastev Nc II 125/30—5. 849-3—3 Kraljevska banska uprava v Ljubljani bo oddala v izvršitev instalacijska dela pri dovršitvi anatomskega instituta (predavalnice) v Ljubljani. Ponudniki naj za posamezna dela pred-lože najkesneje do 18. marca t. 1. ob 12. uri, obvezne ponudbe, v katerih je navesti popuste v odstotkih na uradne proračune, ki znašajo za: 1. Vodovodno instalacijo v predavalnici Din 13-982-—. 2. Električno instalacijo Din 8.473-—. 3. Montažo dveh radijatorjev v rezervnih sobah Din 1.700-—. Načrti so na vpogled pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani v sobi št. 28, kjer sc d>be tudi vsa nadaljnja pojasnila. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 7. marca 1932, Drugi edikt Ker je v tusodnem ediktu z dne 13. oktobra 1930, opr. št. Nc II 125/30—2, določeni rok potekel, se v smislu zakona z dne 25. julija 1871, d. z. št. 96, pozivajo vse oni, ki bi bili radi obstoja ali radi knjižnega vrstnega reda vpisov v vložkih nove zemljiške knjige za davčno občino Bodonci v sodnem okraju Murska Sobota tičočih se bremenilnih pravic, oznamenjenih pod b) gori navedenega prvega edikta v svojih pravicah prikrajšani, naj vlože svoje ugovore najkesneje do 1. novembra 1932 pri okrajnem sodišču v Murski Soboti, ker bi sicer vpisi zadobili učinek zemljiškoknjižnih vpisov. Če se ediktni rok zamudi, postavitev v prejšnji stan ni dopustna; tudi se omenjeni rok posameznim strankam ne sme podaljševati. Višje deželno sodišče v Ljubljani, odd. II., dne 25. februarja 1932. * Pred. 171—4/32. 855—3—3 Razpis. Pri okrajnem sodišču v Brežicah se odda mesto pisarniškega uradnika X. do IX. položajne skupine. Podčastniki, ki so dovršili z dobrim uspehom enoletno pripravljalno dobo s predpisanima izpitoma, se opozarjajo na § 8. zakona o uradnikih. Prošnje za razpisano mesto morajo biti svojeročno spisane, pravilno kolko-vane in opremljene z vsemi listinami, ki potrjujejo izpolnitev predpogojev iz §§ 2. in 3. zakona o uradnikih. Vložiti jih je do 25. marca 1932. 1. pri podpisanem predsedništvu. Po gornjem roku ali brez predpisanih dokumentov ali nepopolno vložene prošnje se o priliki tega natečaja ne bodo upoštevale. Prodsedništvo okrožnega sodišča v Celju, dne 26. februarja 1932. * U VIL 49/31—8. 927 Razglas. Okrajno sodišče v Ljubljani je razsodilo z razsodbo z dne 18. januarja 1932. U VII 49/31—7 da je Ocvirk Franc, star 34 let po poklicu mesarski mojster v Ljubljani, kriv prestopka po členu 8. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da 23. novembra 1931 dopoldne v Ljubljani1 kot mesar nt imel na stojnici označene cene masti. Zakrivil je s tem prekršek po 51. 6. zakona o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije. Zaradi tega je bil obsojen po členu 6. zgoraj navedenega zakona na 50 Din denarne kazni in na 12 ur zapora, ka- I 'M-a kazen se spremeni v denarno kazen na 50 Dki in se izvrši zaporna le ob neizterljivosti. Okrajno sodišče t Ljubljani, odd. VII.. dne 30. januarja 1932 A 226/31—5. 495_3_3 Poklic dediča neznanega bivališča. Bj •ezovnik Janez, posestnik v Brezju št. 53 pri Mozirju, je dne 12. decembra 1931 umrl. Poslednja volja se ni našla. Brezovnik Jožef, zapustnikov sin, in nedl. otroci pok. zap. sina Brezovnik Franceta, katerih imena sodišču niso znana, in katerih vseh bivališče sodišču ni znano, se pozivljejo, da se tekom enega leta od danes naprej zglasijo pri Ani sodišču. Po preteku tega roka razpravljala se bode zapuščina z ostalimi dediči in z gosp. Navodnikom Jožetom, posestnikom v Skornem št. 14 pri Šoštanju, ki se je postavil za skrbnika odsotnim dedičem, in se bode izročila • sta, v kolikor izkažejo dediči svoje pravice, le-tem. Okrajno sodišče v Gornjem gradu, odd. I., dne 23. januarja 1932. * A 220/31-4. 888—3—2 Poklic dediča neznanega bivališča. Matjaš Ivan, delavec in kočar v Šmi-klavžu štev. 43, je dne 7. oktobra 1931 umrl. Poslednja volja se je našla. Zapustnikov sin Matjaš Alojz, čigar bivališče sodišču ni znano, se pozivlje, da se tekom enega leta od danes naprej zglasi pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo razpravljala zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Rihterjem Miklavžem, p. d. Rogozom, posestnikom v Šmiklavžu št. 19, ki se je postavil odsotnemu za skrbnika. Okrajno sodišče v Gornjem gradu, cdd. I., dne 26. februarja 1932. * 17—3- A 4/32-27. Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki. Peček Fran, mizarski mojster na Mirni, je umri dne 11. decembra 1931. Vsi, ki imajo kako terjatev do zapuščine, se pozivljejo, da jo napovedo in dokažejo pri tem sodišču dne 94. marca 1932 predp. ob desetih v sobi št. 6 ustno ali do tega dne pismeno, sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi zbog plačila napovedanih terjatev pošla. Okrajno sodišče v Trebnjem, odd. I., dne 24. februarja 1932. * E V 4296/31—3. 915 Oklic. 1. Hudniku Ivanu iz Vižmarjev 81, J. Bonča Marijani iz Vižmarjev 48, je vročiti v izvršilni stvari Jager Franca zoper Bonča Ivana sklep z dne 24. novembra 1931 opr. št. E V 4296/31—1, s katerim se je zahtevajoči stranki zoper zavezano stranko v izterjavo terjatve 1240 Din s pp. dovolila izvršba s prisilno dražbo zavezani stranki lastne nepremičnine vi. št. 138, k. o. Vižmarje, ter s prisilno osnovo zastavne pravice na isti nepremičnini. Ker je bivališče Hudnika Ivana in Bonča Marijane neznano, se postavlja za skrbnika Benkovič Ivan, vpok. sodni nadoficijal v Ljubljani, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Ljubljani odd. V., dne 25. februarja 1932. sj. C 107/32. 928 Oklic. Osterc Peter, trgovec v Beltincih, ki ga zastopa dr. Pikuš Janko, odvetnik v Dolnji Lendavi, je vložil zoper Gomboca Jožefa, posestnika iz Gančanov, sedaj Station No. Boks F. Montreal rue Ca-nada, tožbo zaradi 4000 Din s prip. Ustna sporna razprava se določa na 6. aprila 1932. ob devetih pri tem sodišču v sobi štev. 19. Tožencu se postavlja za skrbnika Sabotin Martin, posestnik v Gančanih št. 51, v smislu § 276. odz. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 2. marca 1932. C 101/32. * Oklic. 929 Žerdin Štefan, posestnik v Žižkih štev. 57, ki ga zastopa dr. Pikuš Janko, odvetnik v Dolnji Lendavi, je vložil zoper Cigana Otona, posestnika v Čren-sovcih, sedaj 608 Adelaid Str. Wodstock Ont. Canada, tožbo zaradi 20 kanadskih dolarjev s prip. Ustna sporna razprava se določa na 30. marca 1 932. ob devetih pri tem sodišču v sobi štev. 19. Tožencu se postavlja za skrbnika Kolenko Ivan, posestnik in župan, v Čren-sovcih, v smislu-§ 276. odz. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 2. marca 1932. Nc I 142/32—3. 903 Amortizacija. Na prošnjo Prelogar Jurija, delavca v Kovaškem vrhu, se uvede postopanje v svrho amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik poživlja, da uveljavi tekom 6 mesecev svoje pravice, sicer bi se po potebu tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: vložna knjižica Hranilnice za konjiški okraj« štev. 12.652 v nominalni vrednosti 581 Din, glaseča se na ime Prelogar Jurij. Okrajno sodišče v Konjicah, odd. I., dne 29. februarja 1932. E 992/31-10. 904 Dražbeni oklic. Dne 2 1. marca 1932. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Mirna peč, vi. št. 672 (stavbišče, parna žaga s pritiklinami in gozd). Cenilna vrednost: 210.912-— Din. Najmanjši ponudek: 140-608'— Din. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Novo mesto, dne 24. februarja 1932. * 905 E 667/31—15. Dražbeni oklic. Dne 2 1. marca 193 2. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem so-dišču v sobi St. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Šmihel, 'A vi. št. 11» 240; zemljiška knjiga Gotna vas, v|* št. 373, 263; zemljiška knjiga Dobindol, vi. št. 551; zemljiška knjiga Lakonce, vi. št. 572. Cenilna vrednost: 126.648 Din 5 p-Vrednost pritikline: 1877 Din (po\°“ vica všteta v gorenji cenilni vrednosti)* Najmanjši ponudek: 84.432 Din 2 P* Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draz-henem naroku pred začetkom dražbei sicer bi se ne mogle več uveljavlja.! glede nepremičnine v škodo zdražitelja* ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja n® dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Novo mesto, dne 24. februarja 1932. * 916 E V a 3281/31—10. Dražbeni oklic. Dne 2 9. marca 19 3 2. dopoldne ob devetih bo pri-podpisanem dišču v sobi št. 16 dražba nepremičm11-zemljiška knjiga k. o. Sp. šiška, vložn štev. 60. Cenilna vrednost: 150.000’— Dim Najmanjši ponudek: 100.000-— Din- Pravice, ki bi ne pripuščale dražb©* je priglasiti sodišču najpozneje pri dra*-benem naroku pred začetkom dražb®) sicer bi se ne mogle več uveljavlja glede nepremičnine v škodo zdražit©'Ja' ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja ®. dražbeni oklic, ki je nabit na urad deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 17. februarja 1932. ❖ E IV 2450/31—10. 947 Dražbeni oklic. Dne 3 0. marca 1932. dopoMjjf ob devetih bo pri podpisanem so* dišeu v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kače, vi. št. 445, 616. Cenilna vrednost: Din 169.733'60. Vrednost pritikline: Din 11.520'—. Najmanjši ponudek: Din 113.155'80. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 15. februarja 1932. * E 177/32—6. 930 Dražbeni oklic. Dne 1. a p r i 1 a 19 32. popoldne ob petnajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: pare. št. 935/2 vrt, na tej parceli stoječa hiša zemljiška knjiga Kranj, vi. št. 824. Cenilna vrednost: 264.125’— Din. Najmanjši ponudek: 132.062 Din 50 p. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kranju. dne 2. marca 1932. * E 368/31—10. 948 Dražbeni oklic. Dne 1. aprila 19 3 2. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Češnjice, vi. št. 51, obstoječih iz hiše, gospodarskega poslopja in zemljiških parcel. Cenilna vrednost: Din 42.958'85. Najmanjši ponudek: Din 28.639-22. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri d.až-benem naroka pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče na Brdu, dne 24. februarja 1932. * E 171/31—8. 931 Dražbeni oklic. Dne 5. a p r i 1 a 19 3 2. dopoldne ob Enajstih pri podpisanem sedišču v s»bi št. 18 dražba nepremičninskih deležev do hiše, njiv in gozdov: zemljiška knjiga Zenavlje, vi. št. 33 in % vi. štev. 158. Cenilna vrednost: 10.626'— Din. Vrednost pritikline: 1000’— Din. Najmanjši ponudek: 7084’— Din. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 15. februarja 1932. •S E 512/31—5 — 88/32. 906 Dražbeni oklic. Dne 8. aprila 193 2. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Stemične, vi. štev. 16 in 143. Cenilna vrednost: 186.630'50 Din. Vrednost pritikline: 22.046'— Din. Najmanjši ponudek: 139.117’50 Din. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Tržiču, dne 27. februarja 1932. * E 403/31—8. 932 Dražbeni oklic. Dne 8. aprila 1932. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Ostrožnik, vložna št. 141, k. o. Staro-Zabukovje, vi. št. 285. Cenilna vrednost: 41.086'— Din. Vrednost pritikline: 850'— Din. Najmanjši ponudek: 27.957'34 Din. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mokronogu, dne 18. februarja 1932. E V 2894/31—11. 944 Dražbeni oklic. Dne 8. aprila 1932. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Dobrova, vložna št. 158, zemljiška knjiga k. o. Podsmreka, vi. št. 226. Cenilna vrednost: 145.23010 Din. Vrednost pritikline: 3830’— Din. Najmanjši ponudek: 96.820-07 Din. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 29. februarja 1932. * E 372/31—18. 949 Dražbeni oklic. Dne 11. aprila 1932. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Hrast, vi. št. 17, zemljiška knjiga k. o. Bušinja vas, vi. štev. 170. Cenilna vrednost: Din 23.170’—. Najmanjši ponudek: prevzem vknji-ženega vždtka. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Metliki, dne 2. marca 1932. E 1248/31—9. "" 933 Dražbeni oklic. Dne 18. aprila 1932. dopoldne ob pol devet ih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba zavezancu lastne polovice hepre mični ne: zemljiška knjiga Radiča, vi. št. 12. Cenilna vrednost: 33.280 Din 3 p. Vrednost pritikline: 1305'— Din. Najmanjši ponudek: 22.187 Din. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Marenberg, dne 18. februarja 1932. E 306/31—12. 934 Dražbeni oklic. Dne 19. aprila 193 2. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Bistrica, vi. št. 11 in k. o. Straža, vi. št. 103. Cenilna vrednost: Din 156.350'—. Vrednost pritikline: Din 3250-—. Najmanjši ponudek: Din 104.233'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajna sodišče v Mokronogu, dne 18. februarja 1932. Nc. 111 463/32. 902 Proglasitve za mrtve. Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. cesarske naredbe z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi vedel kaj o kateremkoli teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozi vije sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje. Ime, rojstni dan, stan in bivališče pogrešancev Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog Proglasitev za mrtvega predlaga Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancem Dan in opr. št. oklica Oklicni rok poteče Kodila Janoš. roj. 19. decembra 1882., posestnik v Puconcih. Odšel leta 1914. k honvendskemu pešpolku štev. 20 v Kormend, odtod pa kmalu na rusko bojišče, kjer je prišel leta 1915. v rusko ujetništvo in v Azijo. Zadnjikrat pisal leta 1915. Žena Kodila Terezija, roj. Novak. 23. 2.1932. T 53/31-5 10.9.1932. Senekovič Alojz, roj. 13. maja 1878.. delavec v Gomilici. Leta 1915. odšel k 87. pešpolku v Petrovče, odtod pa meseca septembra 1916. na italijansko fronto, kjer je baje 9. ali 10. oktobra 1916. pri Lokvicah padel. / Žena Senekovič Marija. 23. 2.1932. T 54/31—4 10.9.1932. Plohl Ivan. rojen 15. aprila 1869., posestnik v Mezgovcih. Odrinil leta 1915. k 87. pešpolku v Celje; služil nazadnje pri Landwirtschaftsamt Roi v Albaniji. Zadnjič pisal iz vojne bolnice štev. 1012 v Vozi (Albanija) 10. septembra 1918. Žena Plohl Neža, roj. Stumberger. Cvetko Franc, pos., Mezgovci. 23. 2.1932. T 55/31-4 10. 9.1932. Novak Franc, roj. 22. septembra 1882., posestnik v Lukavcih. Leta 1914. odšel z 2. kompanijo, 2. bosanskega pešpolka iz Gradca na gališko fronto leta 1915., kjer je baje v neki bolnici v Krasnojarsku še istega leta umrl. Žena Novak Otilija. 23. 2.1932. T 56/31-4 10.9.1932. Koren Janez, rojen 9. oktobra 1891., pos. sin v Lanci vasi. Leta 1914. je odšel kot aktivni vojak 87. pešpolka na srbsko bojišče. Od tedaj pogrešan. Oče Koren Matevž. Vuk Franc, viš. ofic. v pok.. Ptuj. 23. 2.1932. T 57/31—5 10.9.1932. Maršič Andrej, roj. 31. oktobra 1890., posestnik v Melincih. Odšel ob začetku svetovne vojne 1914. s 6. stotnijo 20. pešpolka'na rusko fronto in tam baje v bitki pri Ravaruski padel. Brat Maršič Štefan. — 23. 2.1932. T 58/31-4 10. 9.1932. Hojs Ivan, rojen. 7. maja 1885.. delavec v Krčevini pri Mariboru. Odrinil leta 1914. k 26. domobranskemu pešpolku v Maribor; prišel nazadnje na italijansko fronto, odkoder je zadnjikrat pisal začetkom leta 1917. Žena Hojs Antonija. Kopič Franc, viš. pis. oficijaL Maribor. 23. 2.1932. T 60/31-2 10.9.1932- Januš Franc, roj. 24. novembra 1883., delavec v Krčevini pri Mariboru. Leta 1914. odrinil k 47. pešpolku v Maribor, odtod pa s 15. marškompanijo istega polka na gališko bojišče; od tedaj pogrešan. Sestra Polanec Marija. — 23. 2.1932. T 63/31-5 10.9.1932- Gabrovec Ivan. rojen 6. maja 1885., poljedelec v Gradiščah. Odšel leta 1914. k 5. dragonskemu polku v Maribor; bil dodeljen težki haubici št. 6 v Galiciji; meseca novembra istega leta v mestu Možavini izginil. Mati V ršič Marjeta, zasebnica v Ptuju. — 23. 2.1932. T 64/31-3 10.9.1932. . Blatnik Štefan, rojen 9. oktobra 1883., žel. delavec v Pokoših. Meseoa avgusta 1914. odšel v Maribor k 26. domobranskemu polku, nato pa v Galicijo na rusko fronto; od tedaj pogrešan. Žena Cecilija Blatnik. — 23. 2.1932. T 65/31-4 10. 9.1932. Cintaver Franc, roj. 2. decembra 1883., delavec v Laporju. Odrinil leta 1914. k 47. pešpolku v Maribor, odtod pa z 2. maršbataljonom istega polka na rusko bojišče, odkoder je 12. avgusta 1914. zadnjikrat pisal. Žena Cintaver Marjeta. — 23. 2.1932. T 66/31-2 10.9.1932- Koletnik Franc, roij. 22. novembra 1876., viničar v Vinički gori. Odšel leta 1914. s 26. domobranskim polkom na rusko bojišče, tam prišel še istega leta v rusko ujetništvo, od tedaj naprej pogrešan. Žena Koletnik Alojzija. — 23. 2.1932. T 1/32-5 10.9.1932. Repnik Martin, roj. 10. oktobra 1879., delavec v Šmartni na Pohorju. Prišel leta 1916. kot vojak 47. pešpolka v italijansko ujetništvo, odkoder meseca avgusta 1918. zadnjikrat pisal. Žena Repnik Marija. 23. 2.1932. T 3/32—4 10. 9.1932. Dobnik Franc, roj. 20. oktobra 1879., delavec. Št. Primož nad Vuzenico. Prišel med vojno s 87. pešpolkom na italijansko bojišče, kjer se od jeseni 1917. pogreša. Žena Dobnik Eliza. 23. 2.1932. T 3/32-4 10.9.1932- Ime, rojstni dan, stan in bivališče pogrešancev Bistvene okolnosti. na katere se opira predlog Proglasitev za mrtvega predlaga Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancem Dan in opr. št. oklica Oklicni1 rok poteče Mok Vincenc, roj. 13. januarja 1874.. mizar v Pokošu št. 19. Prišel med vojno s 47. pešpolkom na italijansko bojišče, odkoder meseca avgusta zadnjikrat pdsail; od tedaj pogrešan. Zena Mok Holena. 23. 2.1932. T 5/32-4 10.9.1932. Kosar Josip, roj. 16. avgusta 1878., delavec v Mariboru. Prišel leta 1917. s 87. pešpolkom na srbsko bojišče. Zadnjikrat pisal meseca marca 1917.; od tedaj pogrešan. Žena Kosar Marija. — 23. 2.1932. T 6/32-3 10.9.1932. Zavee Janez, rojen 23. maja 1884., najemnik v Grajenšaku. Odšel leta 1914. z 87. pešpolkom na rusko bojišče, tam prišel leta 1915. v rusko ujetništvo; od tedaj neizvesten. Zena Zavec Amalija. Vuk Franc, viš. ofic. v pok.. Ptuj. 23. 2.1932. T 7/32-4 10.9.1932. Klaneček Franc, roj. 3. oktobra 1891.. viničarsiki sin, Gorice. Odšel leta 1914. k 87. ipešpolku v Celje odtod pa na gališko bojišče. Zadnjikrat pisal 30. oktobra 1914.; od tedaj pogrešan. Svak Mlakar Janez. Vuk Franc, viš. ofic. v pok., Ptuj. 23. 2.1932. T 8/32—4 10.9.1932. Semec (Zernec) Konrad, roj. 15. novembra 1893., mesar v Spod. Hočah. Odšel leta 1914. s 26. domobranskim pešpolkom na gališko bojišče, tam prišel še istega leta v rusko ujetništvo, od tedaj neizvesten. Brat Semec Josip. — 23. 2.1932. T 9/32-4 10.9.1932. Jager Adolf, roj. 28. avgusta 1891., pošt. uslužb. v Mariboru Prišel leta 1914. s 5. dragonskim polkom na rusko bojišče, kjer se izza meseca julija 1918. pogreša. Žena Jager Amalija. — 23. 2.1932. Til/32-3 10.9.1932. Kmetec Andrej, roj. 9. oktobra 1880., posestnik v Repišču. Prišel leta 1915. s 26. domobranskim pešpolkom ,na italijansko bojišče, odkoder meseca junija 1915. zadnjikrat pisal; od tedaj pogrešan. Žena Kmetec Marija. Vuk Franc, viš. ofic. v pok-Ptuj. 23. 2.1932. T 13/32-3 10.9.1932. Kremljak Alojzij, roj. 21. junija 1895., pos. sin pri Sv. Primožu. Odšel leta 1915. k 87. pešpolku, prišel potem na italijansko bojišče, odkoder 20. avgusta 1917. zadnjikrat pisal, od tedaj pogrešan. Oče Kremljak Franc. — 23. 2.1932. T 62/31-3 10.9.1932. Vidovič Matevž, roj. 10. septembra 1873., 'Posestnik v Sedlašeku. Prišel med vojno s 26. domobranskim pešpolkom na italijansko bojišče. Zadnje poročilo o njem 6. aprila 1918.; od tedaj pogrešan. Svak Cigler Lovrenc. Vuk Franc, viš. ofic. v polu, Ptuj. 23. 2.1932. T 68/31—4 10.9.1932. Šeruga Miha. roj. 10. avgusta 1888., poljski delavec v Gorici. Odšel leta 1914. k 87. pešpolku v Celje, odtod pa še istega leta na gališko bojišče; od tedaj naprej neizvesten. Oče Šeruga Jakob. Vuk Franc, viš. ofic. v pok-Ptuj. 23. 2.1932. T 69/31-6 10.9.1932. Klinc Jožef, roj. 12. januarja 1874., viničar v Gradiščah. Odšel leta 1916. s 1. bataljonom 4. stotnijo 47. pešpolka na fronto, poljska pošta št. 73, od koder 25. avgusta 1916. zadnjikrat pisal. Od tedaj pogrešan. Žena Klinc Barbara. Vuk Franc, viš. ofic. v pok.. Ptuj. 23. 2.1932. T 4/32-3 10.9.1932. Fijavš Franc, roj. 1. marca 1884., delavec v Poljčanah. Odšel 1. februarja 1915. k 26. domobranskemu pešpolku v Maribor, odtod pa na gališko bojišče, odtlej pogrešan. Žena Fijavš Ivanka. Vuk Franc, viš. ofic. v pok.. Ptuj. 23. 2.1932. T 16/32—3 10.9.1932. Podgoršek Ignac, roj. 25. julija 1883., delavec, nazadnje Ko-marom. Odšel 24. oktobra 1915. k 87. pešpolku v Celje, odtod pa na italijansko fronto. Zadnjikrat pisal 1. aprila 1917., od tedaj naprej pogrešan. Žena Podgoršek Marija. Vuk Franc, viš. ofic. v pok., Ptuj. 23. 2.1932. T 17/32—3 10.9.1932. Janežič Tomaž, roj. 20. decembra 1879.. lončar v Osluševcih. Odšel leta 1914. k 5. trdnjavskemu artil. polku v Cerkvice, prišel potem na bojišče poljska pošta štev. 628, odkoder 19. oktobra 1918. zadnjič pisal. Odtlej pogrešan. Žena Janežič Ana. Bedrač Janez, sodni sluga, Ptuj. 23. 2.1932. T 18/32—7 10.9.1932. Javemik Janez, roj. 19. novembra 1873., krojač v Žabjeku. Odešl leta 1914. k vojakom v Maribor, od tam pa na rusko bojišče; odtlej pogrešan. Žena Javemik Rozalija. — 26.2.1932. T10/32 10.9.1932. Možir Anton, roj. 3. januarja 1§88., mlinar v Bakovcih. Prišel leta 1914. s 87. pešpolkom na rusko bojišče in tam v rusko ujetništvo odkoder leta 1917. zadnjikrat pisal. Od tedaj pogrešan. Žena Možir Terezija. — _ 28.2.1932. T 19/32-3 10.9.1932. Skerbiš Blaž. roj. 29. januarja 1878., viničar v Spod.Polskavi. Odšel leta 1915. k 26. domobranskemu pešpolku v Maribor. Kmalu nato Pa iz Maribora na rusko bojišče; odtlej- pogrešan. Sin Skerbiš Franc. — 28. 2.1932. T 20/32—3 10.9.1932. Okrožno sodišče v Maribora, odd. IV., dne 29. februarja 1932. Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne firme: 273. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 27. marca 1932. Besedilo: »Apno« družba z o. z. Obratni predmet: Nakup vsakovrstnega apna in razpečavanje istega za lastni ali tuj račun. Družbena pogodba z dne 20. februarja 1932. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Visokost osnovne glavnice: 50.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini: Din 50.000. Poslovodje: Dr. Vrhunec Vinko, ravnatelj TPD v Ljubljani, Prochaska Albert, direktor tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku, Birolla Gvidon, tovarnar v Zagorju ob Savi. Prokurist: De Paulis Josip, inšpektor TPD v Ljubljani. Za namestovanje je upravičen: Poslovodstvo družbe obstoji iz dveh ali več poslovodij. — Za zastopanje upravičena sta po dva poslovodji kolektivno ali pa en poslovodja in postavljen prokurist kolektivno. — Firma, ki je lahko od ko-garaoii risana, natisnjena, s strojem ali s štampiljko vtisnjena, se podpisuje na ta način, da pristavita ali po dva poslovodji kolektivno, ali pa en poslovodja in prokurist kolektivno vsak svoj lastnoročni znak pod besedilo tvrdke in sicer prokurist vedno s pristavkom, ki označuje prokuro. Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. februarja 1932. (Firm. 199/32 — Rg C V 57/1.) * 274. Sedež: Rožna dolina pri Ljubljani. Dan vpisa: 15. februarja 1932. Besedilo: »Cementnine« družba z o. z. za izdelovanje cementnih predmetov. Obratni predmet: Izdelovanje in prodaja cementnih predmetov, nakup in prodaja stavbenega materijala, prevzem in ustanavljanje sorodnih podjetij. Družbena pogodba z dne 9. februarja 1932. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Visokost glavnice: 15.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini: Din 15.000. Poslovodje: Schott Rudolf, zasebni nameščenec v Ljubljani, Tabor št. 5. Dr. Gaj Emil, lastnik agencije v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje št. 1. Za namestovanje upravičen: Poslovodja 'zastopata družbo kolektivno in podpisujeta za njo na ta način, da kolektivno pristavljata pod natisnjeno ali od kogarkoli pisano ali s pečatom odtisnjeno tvrdkino besedilo lastnoročno svoja podpisa. Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. februarja 1932. (Firm. 152/32 — Rg C V 50/1.) * 275. Sedež: Stožice. Dan vpisa: 27. februarja 1932. Besedilo: »Jugolana«, tekstilna družba z o. z. Obratni predmet: Mehanično izdelovanje vsakovrstnih tkanin in razpečavanje istih; nakup in prodaja za to potrebnih sirovin in strojev ter orodja. Družbena pogodba z dne 22. februarja 1932. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Visokost osnovne glavnice: 50.000 dinarjev. Na to vplačani zneski v gotovini: 50.000 Din. Poslovodje: Buzzolini Humbert, tovarnar v Stožicah 48; Vidmar Rudolf, trgovec v Stožicah 80, in Sever Marjau, zasebnik v Ljubljani, Gosposvetska 14. Za namestovanje upravičen: Družbo zastopata po dva poslovodji kolektivno. Če bi bil pa postavljen prokurist, pa zastopa isti kolektivno z enim poslovodjo. Tvrdka družbe, ki je lahko od kogarkoli pisana, tiskana, s štampiljko ali s strojem vtisnjena, podpisuje se na la način, da pristavita po dva poslovodji skupno vsak svoj lastnoročni znak, ali pa en poslovodja in postavljen prokurist, slednji vedno s pristavkom, ki označuje prokuro. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 27. februarja 1932. Firm. 196/32 — Rg C V 55/1. Konkurzni razglasi S 1/32—1 953 276. Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Sto-gerja Dragota, slikarskega mojstra v ■ Krškem. Konkurzni sodnik: dr. Jan Jakob, starešina okrajnega sodišča v Krškem. Konkurzni upravnik: dr. Mencinger Janko, advokat v Krškem. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Krškem dne 17. marca 1932 ob 9. uri. Oglasitveni rok pri okrajnem sodišču v Krškem do dne 11. aprila 1932. Ugotovitveni narok pri okrajnem sodišču v Krškem dne 14. aprila 1932. ob 9. uri. Okrožno kot konk. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 3. marca 1932. * S 6/32—1. 937 277. Konkurzni oklic. Uvedba konkurza po ustavitvi poravnalnega postopanja. Ker je s sklepom Sa 2/32 poravnalno postopanje dolžnika Šumana Maksa, trgovca z lesom in posestnika v Radehovi št. 1 pri Sv. Lenartu v Slov. gor., ustavljeno, (poravnalni predlog umaknjen), se o njegovi imovini po službeni dolžnosti uvede konkurz. Konkurzni sodnik: dr. Ilaunig Ožbolt, starešina okrajnega sodišča pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Upravnik mase: dr. Šket Ivan, odvetnik pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Prvi zbor upnikov pri imenovanem sedišču, dne 1 2. m a r c a 19 3 2. ob devetih. Oglasitveni rok do 10. aprila 1932. pri okrajnem sodišču pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 16. aprila 1932. ob devetih. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. UL, dne 3. marca 1932. * S 3/32—1 952 278. Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Pu®' gerčiča Alojza, prot. trgovca v Škocjanu štev. 10. Konkurzni komisar: Romih Božidar, sodnik okrožnega sodišča v Novem mestu. Upravnik mase dr. Globevnik JosiPi advokat v Novem mestu. Prvi zbor upnikov pri imenovane®1 sodišču, soba št. 58 dne 15. marca 1932-ob pol 11. uri. Oglasitveni rok do 10. maja 1932. Ugotovitveni narok pri imenovane®1 odišču dne 24 maja 1932. ob pol 1 uri. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. H' dne 3. marca 1932. * S 2/32—1. 93d 279. Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini K0" ejana Ivana, trgovca v Šmarjeti 4. Konkurzni sodik: Čoš Franc, starešina okrajnega sodišča v Mokronogu-Konkurzni upravnik: Demšar Gre- gor, notar v Mokronogu. Prvi zbor upnikov pri okrajnem so®1' šču v Mokronogu dne 17. marca ob devetih. Oglasitveni rok pri okrajnem sodiS®? v Mokronogu do dne 1 1. aprila * Ugotovitveni narok pri okrajnem ^ dišču v Mokronogu dne 14. a p n 1932 ob devetih. Okrožno kot konk. sodišče Novo m68*®’ odd. II., dne 3. marca 1932. Sa 7/32—4. 280. Poravnalni oklic. Otvoritev poravnalnega postopanja premoženju Cesar Karla, lesnega trg . ca in posestnika v Pamečah pri Slov gradcu. cfa. Poravnalni sodnik: Romold Ivan, -rešina okr. sodišča v SlovenjgradcU-Poravnalni upravitelj: dr. Lavrič sip, odvetnik v Slovenjgradčan Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Slovenjgradcu dne 13. aprila 1 9 3 2. ob d e s e t i h. Prijavni rok: do 8. a p r i 1 a 19 3 2. Poravnalna kvota: 50%. Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 2. marca 1932. Sa 20/32—2. 938 281. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnice Pevec Rozalije, trgovke v Ormožu št. 36, registrovane pod firmo R. Pevec, trgovina z mešanim blagom v Ormožu. Poravnalni komisar: dr. Košan Janko, starešina okrajnega sedišča v Ormožu. Poravnalni upravnik: dr. Lovrec Franc, odvetnik v Ormožu. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, dne 14. aprila 19 3 2. oh devetih. Rok za uglasitev do 9. aprila 1932. pri okrajnem sodišču v Ormožu. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 3. marca 1932. * Sa 10/32—2. 946 282. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Strojne zadruge, r. z. z o. z. Poravnalni sodnik Gregorc Jurij, starešina okrajnega sodišča v Kranju. Poravnalni upravnik Murnik Andrej, lesni trgovec in župan v Cerkljah pri Kranju. Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču, v Kranju dne 14. aprila 1932 ob 10. uri. Rok za oglasitev do 9. aprila 1932 pri okrajnem sodišču v Kranju. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. marca 1932. H« Sa 35/31—156. 911 283. Konec poravnalnega postopanja. Poravnalno postopanje dolžnika Ornika Ludvika, trgovca v Mariboru. Koroška cesta, registrovanega pod firmo L. Ornik v Mariboru, je končano. Poravnava je pravnomočno potrjena. hkrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 25. februarja 1932. Hi Sa 35/31—38. 999 284. Potrditev .poravnave. Poravnalna zadeva: Berna Emerik, irgovec s čevlji v Celju, Kralja Petra cesta št. 10. Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenil Poravnalni dolžnik s svojimi upniki pri haroku 29. februarja 1932 in ki določa, Sa 16/32—6. 954 287. Ustavitev poravnalnega postopanja. Poravnalno postopanje dolžnikov Novak Jakoba in Josipine, trgovca in posestnika pri Sv. Lovrencu na Pohorju, je pravomočno ustavljeno po § 56., točka 2., por. zak. O imovini dolžnikov se konkurz ne uvede, ker imovina po vsej priliki ne zadošča za založbo stroškov konkurz-nega postopanja. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 3. marca 1932. Razglasi raznih uradov in oblastev Štev. 704. 919 Razglas. Direkcija šum v Ljubljani razpisuje tri pismene ofertalne licitacije in sicer: 1. za prodajo ca 700 plim bukovih hlodov, izdelanih v režiji na Opatovi gori v področju šumske uprave v Kostanjevici; 2. za prodajo ca 5000 plm" mehkega, tehnično porabnega lesa, izdelanega v režiji v področju šumske uprave v Kranjski gori, in 3. za prodajo ca 1000 plm3 smrekovega lubja, izdelanega pri isti upravi. Ponudbe pisane na tiskovinah, ki se dobe pri direkciji šum v Ljubljani, Blei-vveisova cesta št. 1, in pri šumskih upravah v Kostanjevici za bukovino — v Kranjski gori za mehek les in lubje — je vložiti do 29. marca za prvo, do 30. marca za drugo in do 31. marca 1932 za tretjo licitacijo do 11. ure dopoldne pri omenjeni direkciji. Ostala predmetna pojasnila se dobe pri omenjenih treh uradih. Direkcija šum v Ljubljani, dne 3. marca 1932. H* T. No. 134/1. 943 Razglas o drugi ustmeni licitaciji gramoza za državno cesto št. 49. Ker je prva ustmena licitacija za dobavo gramoza za državno cesto št. 49 le deloma uspela, razpisuje tehnični razdelek drugo ustmeno licitacijo na dan 30. marca 1932. ob deveti uri dopoldne za sledeče proge: A) Jesenski in pomladanski gramoz km 0-0—5-0 iz kamnoloma Podutik, km 5'0—16-0 iz kamnoloma Šinkovec, B) Pomladanski gramoz km 29-0—34-0 iz kamnoloma Žgavec, km 34-0—44’4 iz kamnoloma Garčarev-ski vrh. Licitacija se vrši z istimi pogoji, kakor je bilo objavljeno v prilogi »Službenega lista« št. 7 z dne 27. januarja 1932. Tehnični razdelek sreskega, načelstva. Ljubljana, dne 4. marca 1932. H« T. No. 13/80. 918—3—1 Razglas licitacije. Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu Mariboru, levi breg, razpisuje po nalogu kraljevske banske uprave Dravske banovine V. No. 1679/11 z dne 2. marca 1932. na podlagi zakona o državnem računovodstvu, njegovih sprememb in dopolnitev', za prevzem in izvršitev stanovanjskih in gospodarskih poslopij v splošni bolnici v Mariboru II. ponovno, javno, pismeno ofertno licitacijo v skrajšanem roku na dan 24. marca 1932. olj 11. uri v sobi št. 51/11. Ofertni pripomočki se dobijo uied uradnimi urami v sobi št. 47. Ponudbe za posamezna dela je predložiti v obliki enotnega popusta v odstotkih (tudi z besedami) na uradno odmerjene proračunske zneske: a) gospodarska poslopja: 1. Težaška dela: ... Din 12.696-35 2. Zidarska dela: . . . „ 279.751-26 3. Tesarska dela; . . . „ 71.230-21 4. Krovska dela: . . . „ 18.048-34 5. Kleparska dela: . . „ 9.337-70 6. Mizarska dela: . . . „ 35.250-— 7. Pečarska dela: . .. , „ 1.800'— 8. Kanalizacija: . . . . „ 55.980-— 9. Elektro-instalacija: . „ 24.007'- skupaj: Din 508.100'86 b) Stanovanjsko poslopje, delavnice itd. 1. Težaška dela: . . . Din 11.420-96 2. Zidarska dela: . . . „ 278.797-74 3. Tesarska dela; . . . „ 10.879'20 4. Kleparska dela: . . „ 22.314'45 5. Mizarska dela: . • . „ 40.870'— 6. Pečarska dela: . . . „ 13.300’— 7. Elektro-instalacija: . „ 8.030-— skupaj Din 385.612-35 Popusti za posamezna dela morajo biti nižji od najnižjega, ki je bil dosežen pri prvi javni pismeni licitaciji dne 11. decembra 1931., in sicer: a) gospodarska poslopja: 1. Težaška dela .... 16% 2. Zidarska dela . . . 23% 3. Tesarska dela ... 21 % 4. Krovska dela ... 45% 5. Kleparska dela . . . 18% 6. Mizarska dela . . . 26% 7. Pečarska dela ... 21% 8. Kanalizacija .... 21% 9. Elektro-instalacija . . 2% b) Stanovanjsko poslopje, delavnice itd. 1. Težaška dela .... 16% 2. Zidarska dela . . . 23% 3. Tesarska dela ... 25% 4. Kleparska dela . . .32-4% 5. Mizarska dela ... 28% 6. Pečarska dela . . . 21% 7. Elektro-instalacija . . 2% Lastnoročno podpisane ponudbe kol- fcovane s 100'— Din kolkom (priloge po l•— Din), zapečatene v zavitku z zunanjo označbo »Ponudba za zgradbo stanovanjskih in gospodarskih pcslopij v splošni bolnici v Mariboru« od ponudnika N. N., nadalje reverz o položeni kavciji, potr-iilo pristojne davčne uprave o poravnanih davkih za tekoče tromesečje, odo-brenje ministrstva za gradbe za udeleževanje pri javnih licitacijah in potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti, mora ponudnik ali od njega pismeno pooblaščeni zastopnik predložiti med 10. in 11. uro predsedniku licitacijske komisije. Po pošti pravočasno dosle ponudbe se upoštevajo s pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu znani vsi pogoji in da jih brez pridržka sprejme. Zapoznele, lepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne uvažujejo. Ponudniki morajo v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristajajo na vse splošne in tehnične pogoje. Kavcija, ki znaša za naše državljane 10% za tuje 20% v navzgor zaokroženih zneskih (v celih tisočakih), mora biti položena v gotovini ali vrednostnih pa- pirjih oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnih zavodih v smislu čl. 88. zakona o drž. računovodstvu, in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »Ek pogodbe in nabave, najkesneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri Hranilnici Dravske banovine v Mariboru. Kraljevska banska uprava si pridržuje pravico oddati razpisano delo ne oziraje se na višino razpisane vsote ali vse ponudbe odkloniti brez obveznosti. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 dni. Sresko načelstvo Maribor, levi breg. V Maribor, dne 3. marca 1932. T. No. 23/121. 882—3—3 Razglas licitacije. Tehnični razdelek sreskega načelstva Maribor levi breg razpisuje po nalogu kraljevske banske uprave Dravske banovine V. No. 3123/16 z dne 19. februarja 1932 na podlagi zakona o drž. računovodstvu, njegovih sprememb in dopolnitev, za oddajo gradbenih del, kanalizacijo in električne instalacije v javni bolnici v Ptuju II. ponovno, javno, pismeno, olertno licitacijo v skrajšanem roku na dan 18. marca 1932. ob 11. v sobi št. 51/2. Ofertni pripomočki se dobijo med uradnimi urami v sobi št. 47. Ponudbe za posamezna dela je predložiti v obliki enotnega popusta v odstotkih (tudi z besedami) na uradno odmerjene proračunske zneske: 1. gradbena dela, preračunana na .... Din 195.382-63 2. kanalizacijska dela preračunana na . . „ 130.071-84 3. zgradba kemične čistilnice, preračunana na............................. 23.901-— 4. elektroinstalacijska dela, preračunana na . „ . 5.980'—• Popusti za posamezna dela morajo biti nižji od najnižjega, ki je bil dosežen pri II. licitaciji dne 5. novembra 1931, torej nižji od 22'6o%. Lastnoročno podpisane ponudbe, kol-kovane s 100'— Din kolkom (priloge po 2'— Din), zapečatene v zavitku z zunanjo označbo Ponudba za zgradbena dela v javni bolnici v Ptuju od ponudnika N. N.«, nadalje reverz o položeni kavciji, potrdilo pristojne davčne uprave o poravnanih davkih za tekoče tromesečje, odobren je ministrstva za gradbe za udeleževanje pri javnih licitacijah in potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti, mora ponudnik ali od njega pismeno pooblaščeni zastopnik predložiti med 10. in 11. uro predsedniku licitacijske komisije. Po pošti pravočasno dosle ponudbe se vzamejo s pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu znani vsi pogoji in da jih brez pridržka s, rejme. Zapoznele, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne sprejmejo. Ponudniki morajo v ponudbah izrečno izjaviti, da v celoti pristajajo na vse sološue in tehnične uooaia. Kavcija, ki znaša za naše državljane 10%, za tuje 20% v navzgor zaokroženih zneskih (v celih tisočakih) mora bih položena v gotovini, v vrednostnih pa-pirjih, oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnih zavodih v smislu 21. 88. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 2. 4. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B pogodbe in dobave«, najkesneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri hranilnici Dravske banovine v Mariboru. Kraljevska banska uprava si pridržuje pravico, oddati razpisano delo ne oziraje se na višino razpisane vsote ah vse ponudbe odkloniti brez obveznost:. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 dni. Sresko načelstvo Maribor levi breg, v Mariboru, dne 27. februarja 1932. * No. 677/2—32. S99 2-2 Natečaj za poslovodjo dimnikarskega obrta v Šmarju pri Jelšah. Ker je postal odlok sreskega načelstva v Šmarju pri Jelšah z dne 23. januarja 1932., No. 677/1, s katerim je bn odstavljen dimnikarski poslovodja Bučar Ivan pri dimnikarski vdovi Šafar Frančiški v Šmarju pri Jelšah pravo-močen, se razpisuje natečaj na to mest* v smislu‘določil čl. 2. in 23. pravilnik3 za izvrševanje dimnikarskega obrta (»Uradni list« št. 424/108 iz 1. 1926.). Prošnje se morajo vložiti v 30 dneh od dne, ko je bil natečaj razglašen^* »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«. Prošnji morajo biti priloženi vsi dokumenti, s katerimi se dokazuje, da so izpolnjeni pogoji za samostalno poslovanje dimnikarskega mojstra. Nezadostno dokumentirane prošnje, kakor tudi one, ki prispejo po postavljenem roku, se ne bodo upoštevale. Prošnje naj se vlože pri sreskem načelstvu v Šmarju pri Jelšah. Sresko načelstvo Šmarje pri Jelšah, dne 26. februarja 1932. No. 623/5. 906 Dražba lovov. (Popravek.) - Tuuradni razglas z dne 27. IL J No. 623/5 glede dražbe občinskih loviš/g objavljen v 18. številki priloge k »SI®?' benemu listu« se popravlja v toliko, d se vrši dražba lovišč za občine Cersa , Na Kanci in Slatinski dol, pravilno, petek, 18. marca t. L, in ne v S0,^°V 18. marca, kakor je bilo v razglasu-P0-motoma navedeno. Sresko načelstvo v Mariboru, levi bre&> dne 5. nuirca 1932. No. 417/2. Razglas. Love krajevnih občin Griblje, Polhi® Podgora, Dragatuš, Sinji vrh, Stari ~ in Vinica bom oddal v petek d n 18. marca 193 2. v zakup za letno dobo. L L od 1. aDrila 1932. dte-v. 19. 31. marca 1935., odnosno od 1. januarja 1932. do 31. decembra 1934. Javna dražba se vrši pri sreskem načelniku v Črnomlju, in sicer v sobi št. 3. Začetek ob 9. uri dopoldne. Istotam so med uradnimi urami na vpogled dražbeni in ^upni pogoji. Lovi se bodo oddajali v zakup po vrstnem redu kakor so občine zgoraj naštete. Sresko načelstvo v Črnomlju, dne 2. marca 1932. No. 1906/1. 912 Dražba lova. Lov občine Radoviča se bo oddal na javni dražbi v zakup za dobo 6 let, to ja od 1. aprila 1932. do 31. marca 1938., in sicer v sredo, dne 23. marca 1932. ob 10. uri dopoldan v uradu sreskega načelstva v Metliki. Dražbeni pogoji so na vpogled pri sreskem načelstvu v Metliki med uradnimi urami. ' Sresko načelstvo v Metliki, dne 2. marca 1932. * stev. 1362/1—1932. 913 Dražba lova. Lov krajevne občine Sorica se bo od-/Ponudbe na opr. št. 935/4—1932«, do 25. marca 1932 do 11. ure dopoldan v sobi št. 205, Miklošičeva cesta št. 20. Ponudbe se morajo vložiti na posebnih tiskovinah, ki se dobijo obenem s splošnimi in podrobnimi pogoji, ter z vzorci tiskovin za ceno Din 30'— pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 20, soba št. 233, od 8. do 12. ure. Licitacija se vrši označenega dne ob 11. uri dopoldne v sobi št. 200 na Miklošičevi cesti št. 20. Okrožni urad za zavarovanje delavcev, v Ljubljani, dne 1. marca 1932. *{» 923—3—1 Razglas o preložitvi prve javne pismene ofertne licitacije za dobavo in montažo hladilne naprave v splošni bolnici v Mariboru. Z razglasom od 16. februarja 1932. (>Službeni list« od 20. februarja 1932., 14. kos, od 24. februarja, 15. kos, in 27. februarja, 16. kos) na dan 14. marca 1932. ob 11. uri dopoldne razpisana ofertna licitacija za dobavo in montažo hladilne naprave v splošni bolnici v Mariboru se preloži na dan 21. marca 1932. ob 11. uri dopoldan, do katerega dne se z istimi pogoji ponudbe sprejemajo. LTprava splošne bolnice v Mariboru. Maribor, dne 2, marca 1932. * 957 Razpis. Uprava banovinskega zdravilišča Dobrna pri Celju, odda v najem za dobo dveh let sezijsko lekarno, ki obstoji iz popolnoma opremljenega prodajalnega lokala, predsobe in stanovanja. Pravilno kolekovane ponudbe je predložiti najpozneje do 31. marca t L pri upravi zdravilišča Dobrna, kjer so na razpolago tudi oddajni pogoji. Uprava banovinskega zdravilišča Dobrna pri Celju, dne 5. marca 1932. St. 1596./II. 960 Razpis Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 29. marca 1932, ob 16. uri dobavo 1 kompletnega eleva-torja za dviganje premoga. Pogoji pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 29. februarja 1932, Narodna banka kraljevine Jugoslavije. 920 Stanje 29. februarja 1932. Aktiva. Dinarjev Metalna podloga . 1.882,486.046-06 (—53,199.801-09) Devize, ki niso v podlogi 82,777.926-52 (— 3,492.563-98) Kovani novec v niklu 42,288.429.50 (-f- 615.081- —1 Demonetizi- rano srebro 33,907.917-56 » Posojila . . 2.189,656.707-41 (4- 186.188.61 Vrednostni papirji . . 27,420.000-— prejšnji predirni državi 1.801,971.940-23 (+ 339.509-82) 2ačasni predaj mi gl. drž. blagajni . 431,000.000*— yrednostire-t-vn. fonda 79,302.927-05 (-f 48.898-30) »rednosti zostalih fon- Vdov . . . 2,950.312-23 Nepremičnine ... . 147,031.306-42 (+ 477.872‘91) Razna aktiva 35.099.063-76 (+ 1.476.824-24) 6.755.892.576-73 ’ Pasiva. Kapital . . 180,000.000*— Rezervni fond . . . 83,807.661-70 Ostali fondi 4,281.844-36 Novčanice v obtoku . . 4.775,978.615*—(+ 58,693.100*-» Obveze na pokaz . . 450,688.590-18(—177,353.961-19) Obveze z rokom . . . 1.181.864.301-56 (-j- 62,593-211*27, Razna pasiva 79.271.56393 (+ 2,519.649-731 6.755.892.576-73 Obtok in obveze . . . 5.226,667.206-18 Celotno kritje . . . 36*01°/, Kritje v zlatu . . . 33-66°/, Obrestna mera: po eskomptu po lombairdu 9% Razne objave 917 Vabilo na 59. letno redno glavno skupščino, ki jo bo imela Dolnje Lendavska hranilnica d. d. v Dolnji Lendavi dne 23. marca 1932. ob štirinajstih v svoji posvetovalni dvorani. Dnevni red: 1. Volitev dveh overovateljev zapisnika. 2. Poročilo ravnateljstva in nadzorni-štva, predložitev sklepnih računov in sklepanje o razdelitvi čistega dobička za leto 1931. 3. sklepanje o podelitvi absolutorija za leto 1931. 4. Slučajni predlogu Račun bilance z dne 31. decembra 1S31. Aktiva: gotovina Din 441.393-69; hipotekarna posojila Din 1,709.960-63; menice Din 2,948.982-25; kratkoročna posojila Din 3,221.704-51; tekoči račun Din 3,972.824-88; hiše Din 200.000-—; vrednostni papirji Din 270.231'25; ostala aktiva Din 6766'50 skupaj 12,771.86371. Pasiva: osnovna glavnica 1,000.000 dinarjev; rezervni fond Din 75.000-—; rezervni fond za zmanjšanje vrednosti hiš Din 50.000’—; pokojninski fond Din 25.000'—; hranilne vloge dinarjev 9,207.456-23; vloge v tekočem računu Din 1,860.035-46; upniki Din 312.835'44; tranzitne postavke Din 98.669-28; ne-dvignjena dividenda Din 8.204-75; čisti dobiček: prenos iz leta 1930 Din 790-77; čisti dobiček v tem letu Din 133.871-78 = Din 134.662-55 skupaj 12,771.86371 dinarjev. Ravnateljstvo. To bilanco smo vzporedili z glavno knjigo in s pomožnimi knjigami Dolnje Lendavske Hranilnice d. d. ter ugotovili, da je v vsakem oziru pravilna in da se ujema z dejanskim stanjem. Nadzorništvo. Izpisek iz društvenih pravil: § 43. Posvetovalno in glasovalno pravico more imeti vsak delničar, tudi žene, za izvrševanje te pravice pa je treba, da se prepiše delničarjeva delnica na njegovo ime v društvenih knjigah 4 tedne pred občnim zborom. Dolnje Lendavska Hranilnica d. d. * Vabilo 926 na XI. redni občni zbor, ki ga bo imela tvrdka »Saturnus” d.d. za industrijo pločevinastih izdelkov v Ljubljani dne 23. marca 1932. ob 15. uri popoldne v sejni dvorani Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1931. in predložitev bilance z dne 31. decembra 1931. 2. Poročilo nadzorstvenega sveta. 3. Odobritev bilance. 4. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička po predlogu upravnega sveta. 5. Sklepanje o podelitvi absolutorija upravnemu in nadzorstvenemu svetu. 6. Volitev upravnega sveta. 7. Volitev nadzorstvenega sveta. 8. Slučajnosti. Občnega zbora se smejo udeležiti oni delničarji, ki polože tri dni pred zborovanjem vsaj 25 delnic z nezapadlimi kuponi in sicer pri Zadružni gospodarski banki d. d. v Ljubljani. Na občnem zboru daje vsakih 25 delnic pravico do enega glasu v smislu čl. 16. družbenih pravil. Ljubljana, dne 4. marca 1932. Upravni svet. * 966 Vabilo na 58. redni občni zbor ki ga bo imela Prekmurska banka d. d, prej: Muraszombati takarekpenztar, dne 24. marca 1932 ob 2. uri popoldan v poslovnih prostorih zavoda v Murski Soboti. Dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti. 2. Imenovanje zapisnikarja in volitev dveh overovateljev zapisnika. 3- Poročilo upravnega sveta. 4. Poročilo nadzorstvenega sveta. 5. Odobritev zaključnih računov poslovnega leta 1931. ter podelitev absolutorija upravnemu in nadzorstvenemu svetu. 6. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička. 7. Volitev upravnega in nadzorstvenega sveta. 8. Slučajnosti. § 29. družbenih pravil: Na občnem zboru ima vsak imetnik na imetnika plaveče se delnice za vsako delnico en glas. Glasovati pa sme le oni delničar, ki v zadnjih osmih dneh pred občnim zborom in do otvoritve istega položi svoje delnice pri družbeni blagajni in se na občnem zboru izkaže s priznanico o pologu. Priznavajo se samo pooblastila, ki so natisnjena na drugi strani priznanice o pologu delnic in ki jih je svojeročno podpisal dotični delničar-pooblastitelj. V Murski Soboti, dne 7. marca 1932. Upravni svet. * Vabilo na 961 XIII. redni občni zbor ki ga bo imela družba Združene opekarne d. d. v Ljubljani v soboto, dne 2. aprila 1932 ob enajstih v prostorih podružnice Jadransko-po-dunavske banke v Ljubljani, Selenbur-gova ulica št. 7 s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o poslovanju v letu 1931. * 2. Predložitev bilance za leto 1931. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev bilance in podelitev absolutorija. 5. Razdelitev čistega dobička. 6. Dopolnilna volitev upravnega in nadzorstvenega sveta. 7. Slučajnosti. § 17. družbenih pravil: Posest desetih delnic upravičuje do enega glasu. Da sme delničar glasovati, mora položiti vsaj šest dni pred občnim zborom potrebno število delnic z nezapadlimi kuponi vred ali pri družbeni blagajni ali pri podružnici Jadransko - podonavske banke v Ljubljani ali pa pri Kmetski posojilnici ljubljanske okolice v Ljubljani. V Ljubljani, dne 5. marca 1932. Upravni svet. 965—3—1 Poziv upnikom. sPrva mariborska tovarna metel in ščetk — Norbert Minibek — družba z o. z.« se je razdružila in je prešla v likvidacijo. Morebitni upniki se poziv-ljejo, da prijavijo svoje terjatve proti likvidacijski tvrdki pri podpisanem likvidatorju najkesneje do dne 15. aprila 1932. V Mariboru, dne 7. marca 1932. Bender Florijan, Maribor, Taborska ul. št. 4. * 922 Poziv upnikom. Ker je sklenila tvrdka Skrbinšek in Fijan, mesarska obrt, družba z o. z. v Ptuju s sklepom z dne 27. januarja 1932 razdružitev in likvidacijo družbe, se p°" zivljejo upniki družbe, da prijavijo svoje zahteve na naslov likvidatorja Skrbinška Josipa, mesarja v Ptuju, do dne 15. aprila 1982. V Ptuju, dne 4. marca 1932. Skrbinšek Josip 1. r., Fijan Rudolf 1. r., likvidatorja. * 942 Objava. Izgubil sem izpričevalo tipaSteyrXX, motor št. 201.302, policijska štev. 2—704. Adalbert Gusel, trgovec v Mariboru. * 941 Objava. Podpisani sem izgubil odpustnico, izdano od šolskega upraviteljstva v Toplicah pri Novem mestu z dne 30. aprila 1918. za šol. leto 1917./18. pod t. št. 10> glasečo se na ime Mlinar Franc. Toplice, dne 3. marca 1932. Mlinar Franc s. r. * 914 Objava Izgubil sem svoje vozno dopustil0 (šofersko legitimacijo), izdano od pol1* cijske direkcije v Ljubljani dne 20. UM’ gusta 1923, No 8/7—1923. Proglašam ga neveljavnim. Rogatec, dne 1. marca 1932. Jelenc Karol, avtoizvošček v Rogate* Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur, v Ljubija nij; njen predstavniki 0. Mich&lek v Ljubljani