273
BOŽIDAR FLEGERIČ:
JURIJ CAF.
ŽIVLJENJE IN DELOVANJE SLOVENSKEGA JEZIKOSLOVCA.
b koncu osemnajstega in v prvih dveh desetletjih prošlega stoletja je   Bog   Slovanom   poslal   mož, kateri ostanejo večne čase čast, dika in slava svoje domovine. Ne bom tukaj našteval njihovih imen, saj jih mora poznati vsak slovanski  naobraženec.  Med njimi se sveti poleg  dr. Frančiška  Miklošiča,  kateri je  bil  vseslovanskega in  celo evropskega pomena, Jurij Caf, velik pospeševatelj domačega jezika in globok učenjak. Gotovo  bi  ga danes poznala Evropa kakor učenega Kopitarja, ko bi mu bila v življenju milejša usoda, katera mu je še po nesrečni smrti raznesla   plodove   mnogoletnega  truda,   kakor vihra pleve, na vse strani!
Jurij Caf je bil rojen dne 13. aprila 1814 na Rečici pri sv. Trojici v krasnih Slovenskih goricah; rojenje torej istega leta kakor slavna slovanska pesnika, Rus Mihael Lermontov in Malorus Sevčenko.
Sveta Trojica je najnovejši trg na slovenskem Štajerskem. L. 1663. so se ondi naselili redovniki sv. Avguština. Ker so imeli tako malo dohodkov, da jim je bilo težko živeti, so prosili sami, da so jim samostan razpustili 1.1787. in potem ustanovili župnijo. Od 1. 1812. do 1854. so to župnijo oskrbovali posvetni duhovniki, odslej jo pa oskrbujejo očetje frančiškani.
Malega Jurija je krstil Frančišek Murko, tamošnji kaplan, in ga pripravljal za latinske šole; njegovemu očetu je bilo ime Matija, a materi  Magdalena,  rojena Belan.   Ko je
„DOM IN SVET" 1903. ŠT. 5.
Jurij Caf
dovršil Jurij v svojem rojstnem kraju ljudsko, za one dobe grozno nemškutarsko učilnico, je prišel v bližnji Maribor. Na šestrazrednem gimnazijskem zavodu je dovršil nauke z odliko, a modroslovje (tedanji sedmi in osmi razred) v Gradcu z izvrstnim uspehom. Po končanih   modroslovnih   naukih   je   izvolil bogoslovje  za   svoj   bodoči   poklic, kar je goreče  želela   njegova ljubeča mati.   Že v prejšnjih   letih   se   je   učil marljivo slovanskih jezikov, a v graški   bogoslovnici je pridno izpopolnjeval to znanje.   Neki Cafov   součenec je pripovedoval pokojnemu Božidaru Raiču, da se je Caf v svobodnih  urah  učil  na pamet   besede   iz   ruskega slovarja.    Nekateri   tovariši so se mu posmehovali, a to ga ni odvračalo od njegove trdne namere, temuč mu le podvojilo marljivost. Zabav-ljive součence je zavrnil pošteno, kakor so zaslužili, s temi-le besedami: „V kolegijih se javno kaže, da toliko ali še več znam iz predpisanih predmetov, kakor  katerikoli izmed vas. Slovanskih  jezikov se pa učim iz posebne  marljivosti  tedaj,   kedar se vi igrate in po hodnikih halabušite." Izmed pomožnih bogoslovnih ved se je posebno zanimal za orientske jezike,  arabščino, sirščino   in he-brejščino,  kar mu je bilo jako koristno za jezikoslovje.
Zaradi izvrstnih sposobnosti in sijajnega napredka v bogoslovju je postavilo seme-niško ravnateljstvo Cafa za predstojnika zavetišču, katero je bilo tedaj združeno s tem zavodom.   Neki   Cafov  součenec, poznejši
18