Vojna v Albaniji in inJoLini ^popadi med Itfalijani in Grlri v Albaniji Grška ofenziva Grške čete so vzdržale na vsej albanskogrški meji italijanski napad in vdor. Kakor hitro so zavrli Grki ofenzivo italijanskih divizij, so prešli v napad na severu, na sredini in ob morju. Grški napadi so rodili uspehe. Dne 22. novembra ni bilo na grškem ozemlju — razen ujetnikov — nobenega Italijanskega vojaka. Grški vrhovni poveljnik je izdal ta dan povelje, v katerem pravi, da je dobojevan prvi del boja. Grško ozemlje je osvobojeno in nadaljuje se pohod v Albanijo. Položaj na severovzhodnem delu fronte Na severovzhodnem delu fronte so grške čete po hudih bojih in občutnih izgubah vkorakale v Korico ter p ;stale gospodar vse koriške kotline do Ohridskega jezera, katero so tudi že dosegle in zasedle važno mesto Podgradec, ki je oddaljen 40 km od Korice. Italijanske čete se umikajo po dolini reke Devoli v smeri albanskega mesta Elbasan. Osrednji frontni odsek Na osrednjem odseku se je Grkom posrečilo predreti italijanske utrdbene črte in napredovati po dolini rek Vojuše in Argirokastre do bližine mesta Argirokastron (srebrni grad) v Albaniji. Italijanska vojska je tako razdeljena z grškim klinom, zabitim po grebenih gorovja in po dolini, v dva dela in ji preti nevarnost zajetja. Zaradi tega umikajo Italijani svoje čete na sever in severozahod Ni izključeno, da bodo izpraznile vso južno Albanijo. Predor pri Argirokastru je mnogo pomembnejši, kakor pa zavzetje Korice. Grki so zajeli ogromen vojni plen in mnogo vojakov. Med plenom je 200 tovornih avtomobilov s strelivom, hrano itd., več tankov, topov, strojnic itd. Neki albanski oddelki, ki so od zadaj napadli Italijane, so se pridružili napredujočim Grkom. Italijani svojega vojnega materiala niso mogli odvesti s seboj, ker je angleško in grško letalstvo razbilo vse ceste in mostove, ki vodijo v zaledje. Prodiranje Grkov ob morski obali Grška vojska je v prodiranju v tretjem južnem odseku ob morski obali, kjer so bili na delu italijanski motorizirani oddelki. V tej smeri so dosegli Grki Eskinopol, ki leži ob obali nasproti otoku Krf. V pričakovanjn italijanske protiofenzive Grški generalni štab postopa zelo previdno, ker računa s tem, da bodo začeli Italijani takoj ob nastopu boljšega vremena s protiofenzivo. Kamor koli prodrejo Grki v Albanijo, se morajo utrditi na vse strani, da so zavarovani pred presenečenji. Grško letalstvo tudi javlja, da je opaziti dalje v albanskem zaledju zbiranje močnih italijanskih napadalnih sil. Italija dobiva ojačenja preko morja iz Valone In Drača, ki sta oddaljena 100 km. Italijani bodo začeli s protinapadom iz njihove tretje ob- rambne črte v Albaniji, ki je obenem tudi zadnja. Slika Albanije Albanija, ki je zasedena od Italije, šteje 1,037.856 ljudi ter meri 27.538 kvadr. kilometrov. Med prebivalci je 688.000 muslimanov, 210.000 pravoslavnih in 104.000 katoličanov. Po narodnosti je 70.000 čistih Srbov, 55.000 Cincarov, 50.000 Turkov in 18.000 Grkov. Vsa dežela je razmeroma redko poseljena, saj odpade povprečno le 36 ljudi na kvadratni kilometer. Največje albansko mesto je Tirana s 30.806 prebivalci, takoj za njo pa Korica z 22.787 prebivalci. Slede po vrsti Skader, Elbasan, Argirokastron, Berat, Drač, Valona, Kavaja, Spači, Sv. Ivan Dedovanski, Santi Quaranta in Delvina. V Albaniji uspevata pšenica in koruza. Izdatnejše žetve so pa le v kotlini Korice. V velikih čredah goje tu ovce in koze ter nekaj goveje živine. Mezgi in konji so glavno tovorno sredstvo na slabih gorskih cestah. Še neizrabljeno bogastvo tvorijo veliki gozdovi. Samo državni erar ima menda do pet milijonov kubičnih metrov lesa! Italijani so začeli črpati tudi rudno bogastvo, nafto, asfalt in pirit. V Lbdii pri Elbasanu je nastalo pri žveplenih vrelcih s 60 stopinjami Celzija celo majhno kopališče. Prometne razmere so zelo slabe. Proga Drač-Tirana še ni dograjena. Cestno omrežje, ki je obsegalo le blizu 1000 km, so Italijani sicer izpopolnili, od obale vodi v notranjost goratega zaledja nekaj dobrih vojaško važnih cest. Italijani so prepredli Albanijo s tovornim avtomobilskim prometom. Noya vofna naDal jnem vzhodu Pričetek sovražnosti med Siamom In Indokino Kraljevina Siam je začela 20. novembra sovražnosti s francosko kolonijo Indokino. Siamske čete so prekoraeile reko Mekong in prodirajo dalje v vzhodni smeri, da bi presekale Indokino na dva dela. Istočasno je zaprla kitajska vlada mejo napram francoski Indokini in ustavila vsak promet. Tudi trgovinski odnošaji s to francosko kolonijo so ukinjeni. Te ukrepe je izdal kltajski maršal Čankajšek zato, da se prepreči nadaljnje oskrbovanje severne Indokine s Kitajske, ker jo imajo v oblasti Japonci. Siamske načrte z Indokino podpirata Anglija ter Amerika. Japonska pa trdi, da ne bo nikdar dovolila, da bi se v Indokini usidral Siam. Siam — druga Španija Siam na jugu Azije je tako rekoč druga Španija. Kakor je na Španskem angleški Gibraltar ključ do Sredozemlja iz Atlantskega morja, tako je čisto na jugu Siama angleška trdnjava Singapur, ki je tudi ključ do Tihega oceana. Poleg Anglije ao prispevale za utrditev Singapurja Indija, Avstralija in malajske države, da so si osigurale na ta način lastno varnost. V mladi dobi svojega razvoja postaja Singapur drugi Gibraltar Anglije baš v trenutku, ko se je zdelo Japoncem, da so že blizu svojega cilja — zlomiti tilnik angleškemu levu na jugu Azije. Ze so si zagotovili Japonci vso južno obalo Kitajske, zasedli so otok Hainan, izkrcali se v francoski Indokini. Iz slednje so ogražali kdtajske prevoze preko birmaaske ceste in kovali načrte, kako bodo skupno s Siamom delili francosko posest ter končno preko ozkega kraka polotoka Malake prišli za hrbet utrjenemu Singapurju. Toda, ko je bilo veselje v Tokiu največie, je priše! nenaden preobrat. Nekaj podatkov o siamskem kraljestvu Kraljevina Siam leži v zadnji Indiji. Na zahodu meji na angleško Birmo, ki je postala važna z zaprtjem in zopetnim odprtjem birmanske ceste na Kitajsko. Na severu meji Siam na Kitajsko, na vzhodu na francosko Indokino,^ia jugu pa prehaja v polotok Malaka, čigar južni konec je v angleški lasti s trdnjavo SiriTapur. Obsega 518 000 kvadr. kilornetrov ter ima 14,465.000 -.rebivalcev. Veliki siamslri reln sta Mekong (800 k.m), ki v zgornjem toku razme.iuie Siam od francoske Indokine, in Menam (700 km). Mepam se izteka v Siamski zaliv pri nrlavnem mestu Bangkoku, ki ima okrog 1,000.000 prebivalcev. V tem mestu delujejo tudi slovenske uršulinkemisijonarke. Drugo največje siamsko mesto je Ajutia, severno od Bangkoka. Siam ima od leta 1908. splošno vojaško dolžnost. Država lahko postavi 800.000 izvežbanih vojakov. Vojna mornarieR je neznatna. V Siamu je 15 letališč in 4 radijske postaje. Deželo vlada ista kraljevska hiša od leta 1782. do danes, ko kraljuje 15 letni kralj Ananda Mahidol. V svetovni vojni je stopil Siam leta 1917. na stran Anglije ter Francije. Siam se imenuje tudi kraljestvo belega slona. Dežela re.^^a— * 10.000 vprežnimi sloni. V Siamu je v predvojni dob1' deloval kot inženir g. Ferdo Lupša iz Male Nedelje, ki je objavil mnogo zanimivosti iz siamskih bajnih pokrajin v podlistkih v »Slov. gospodarju« in v »Straži«. CH INE Hongkon