Varovajte gojzde in redite les.
Z odkritosrčnim klicom se, dragi deželanje, k vam obrnem in vam živo priporočam: Varite gojzde in redite les, dokler je še čas, če hočete neprecenljivi kapital za se in za svoje otroke v dobrem stanu obdržati in z le-sorejo vrednost gojzda pomnožiti. Potreba gojzdnih pridelkov in njih prijetnosti, ki so s posestvom v zvezi, so vlastnikom že od nekdaj želje budile, da so si drv, stelje in pašnikov za gospodarstvo ohranili. Ali ne bomo tudi mi tega, kar je nam drago in potrebno, tudi svojim unukom in naslednikom privoščili, in gojzde, kolikor je moč, tudi v njih korist obdržali?
Ljubezen do domovine in dolžnost za svoje naslednike skrbeti, naj slehernega domoljuba naganja, da skrbi za ohranjenje in zaplodbo gojzdov kolikor le more. Saj dobro veste, dragi kmetovavci, daje gojzd ravno tako potreben del gospodarstva, kakor polje in travniki. Iz gojzda dobivate za vse potrebe lesa in drv, dobivate stelje in klaje za živino, in če pa, kar od več iz gojzda dobivate, prodaste, vam tudi več ali manj dobička vrže. Nepotrebno je skorej se opominjati vas, da veliko fabrik in kupčij, ki se z izdelovanjem lesenih reči pečajo in v kterih prav obilo ljudi od zaslužka živi, na gojzd nem gospodarstvu stoji.
Tega vas pa moram še posebno opomniti, da je med gojzd ni m in poljskim posestvom velik velik razloček. Polje zna lastnik vsako leto po previdnosti svoji obdelati, obsejati in obsaditi, požeti in naslednje leto spet z drugimi sadeži obsejati. Poljodelec gospodari sam za se, in ni za svoje kmetovanje, ako se mu dobro ne obnese, nikomur odgovoren. Kakor obdelovanje, tak pridelek; slabejše ko polje obdela, tem manj se mu obnese; kdor slabo kmetuje, pride sčasom na beraško palico; drug priden in umen kmetovavec pa ga kupi in popravi tako spet, kar je uni zanemaril.
Gojzd ima pa vse druge lastnosti. Gojzdni posestnik zanje po navadi to, kar so njegovi predniki sejali ali za-nj prihranili; on mora, če ima vest, za obvarovanje gojzda skrbeti in misliti, da bo tudi kaj prida svojim nasledil i ko n. zapustil. Zato mora tako gospodariti, da se sedanji in prihodnji vživavci v lesareji delijo , zakaj vsako neredno gospodarstvo naslednikom škodo dela. Res je, da se v gojzd o les vsako leto seče; toda treba je, da se na tisti kraj, kjer so se drevesa posekale, druge posejejo ali posadijo. Zato morajo v gojzdu drevesa razne starosti biti, to je, najmlajše do najstarejših in se tako vrstiti, da se vsako leto ene sekajo, druge pa sejejo ali sade, in da prostor, kjer so se nektere posekale, prazen ne ostane, ampak se brž 5 drugimi nadomesti.
Če se iz kakega gojzda več lesa izseka, kakor g» doraste, in če se goli kraj z drugim zarodom ne nadomest, se gojzdni kapital ali gojzdni pridelek zmanjša in več a i manj škode gojzdnim posestnikom naklone. Pa še neksj druzega. Vsako prehudo in nečimerno sekanje gojzdnega lesa povišuje gojzdno škodo od leta do leta bolj. V tej primeri pa kakor gojzdi zginjujejo, se podnebje (Jclimf) cele okolice in  rodovitnost  njena   na slabo obrača;   vlaga
zemlje se zmanjšuje, hude vremena s točo vred bolj razsajajo in se več družin nadlog se le preočitno kaže. In zato, ker škoda taka zadeva cele dežele, mora vlada skrbeti, da se gojzdi ne pokončujejo kakor bi kdo hotel, in za to so postave za gojzdnarstvo. Tu je tedaj velik razloček med poljskim in gojzdnim posestvom.
Kdor nezmerno in neusmiljeno les v svojem gojzdu seka in za nasetev ali nasaditev golih pleš ne skrbi, ta je-onemu kmetovavcu enak , ki brez oranja , gnojenja in sejanja bogato in brzno žetev od svojega polja pričakuje, ali pa tistemu dnarnemu človeku, ki svojega kapitala ne po-klada na obresti (činže), ampak ga na kupu shranjenega drži in tako dolgo vživa, dokler ne izprazne mošnje popolnoma. Kter pameten človek ne bo takega vinorejca imenoval neumnega in slabega gospodarja , kteri stare in nerodovitne trte v vinogradu ne nadornestuje z novimi rodovitnimi , in sebi in poznejim vinorejcom borno prihodnost napravlja?
Kdor pa gole pleše z mladino zasaja, ta skrbi za svoje potomce ravno tako kakor za se , in ohrani svoj les v dobrem stanu; kdor tako ravna, vleče zmiraj gotov do-oicek iz svojega gojzda, pa zavarjuje zraven tega tudi svoj gojzdni kapital.
V umnem gospodarjenji gojzdov in v pridnem zasajanji golih pleš, imajo tudi občine (soseske) kakor posestniki večin ali manjših ffojzdov, svoje lepe obresti od njih, če si le prizadevajo, les pomnožiti za domačo rabo in za prodaj.
List 19.