POGOSTOST IN OBSEG POŽAROV V NARAVI NA KRASU
IN V SLOVENSKI IS TRI
AVTORICI
mag. Dia na Veb le
GabrjepriDobovi49,SI–8257Dobova,Slovenija
diana.veble@gmail.com
dr. Va len ti na Brečko Gru bar
UniverzanaPrimorskem,Fakultetazahumanističneštudije,Titovtrg5,SI –6000Koper,Slovenija
valentina.brecko.grubar@fhs.upr.si
DOI:10.3986/GV88101
UDK:911.2:630*43(497.472)
COBISS:1.01
IZVLEČEK
Po go stost in ob seg požarov v naravi na Kra su in v slo ven ski Is tri
KrasinslovenskaIstra,kistadelKraškegagozdnogospodarskegaobmočjastapoznanapopogostihpožarih
v naravnemokolju.Prispevekpredstavljarezultateraziskaveo pogostostipožarovv naraviv obdobju
1995–2012,njihovirazporeditvipomesecihtero obseguopožarjenihzemljišč.Ugotovilismo,dasobila
letaz nadpovprečnimštevilompožarovpogostejšav zadnjemdesetletju,dajemesecz največpožarima-
recterdav letihz največpožarinisonujnonajobsežnejšatudiopožarjenazemljišča.Zaletaz največpožari
innajvečjimobsegomopožarjenihzemljiščsmopregledalivremenskerazmereterugotovili,dasobilato
letas podpovprečnokoličinopadavinindaljšimisušnimiobdobji.
KLJUČNEBESEDE
požariv naravi,požarnaogroženost,opožarjenazemljišča,Kraškogozdnogospodarskoobmočje,Kras,
slovenskaIstra
ABSTRACT
The fre quency and ex tent of wild fi res on the Kras and in Slo ve nian Is tria
TheKrasandSlovenianIstria,whicharebothwithinthe»Krasforestmanagementarea«,areknownfor
frequentfiresinnature.Thestudypresentstheresultsofa researchintothefrequencyofwildfiresfrom
1995through2012,theiroccurrencebymonths,andtheextentofburntareas.Itwasdiscoveredthatthe
yearswiththeabove-averagenumberoffiresaremorenumerousinthelastdecade;thatMarchisthemonth
withthegreatestnumberoffires;andthattheyearswiththemostextensiveburntareasdonotneces-
sarilycoincidewiththeyearswiththegreatestnumberofwildfires.Weatherconditionsweresurveyedfor
theyearswiththegreatestoccurrenceoffiresandthosewiththelargestextentoftheburntareas.Itwas
establishedthattheseweretheyearswithbelow-averageprecipitationandlongerdryperiods.
KEYWORDS
wildfires,firerisk,burntareas,Krasforestmanagementarea,Kras,SlovenianIstria
Uredništvojeprispevekprejelo4.decembra2015.
9
Geografski vestnik 88-1, 2016, 9–20 Razprave
RAZPRAVE
10
Dia na Veb le, Va len ti na Brečko Gru bar Po go stost in ob seg požarov v naravi na Kra su in v slo ven ski …
1 Uvod
Kraško gozd no gos po dar sko ob močje (GGO Kras) ob se ga Kras, Br ki ne z do li no Reke, Čičari jo, Pod -
gor ski kras in Pod graj sko po do lje ter Vi pav ska in Ko pr ska (Šavrin ska) brda z obal nim pa som. Sku paj
ob se ga 152.463,48 ha in je raz de lje no v de set gozd no gos po darskih enot, ki se po na rav nih last no stih
pre cej raz li ku je jo (Gozd no gos po dar ski … 2012). Za Kraško gozd no gos po dar sko ob močje je značilen
gričev nat in urav nan pla no tast re lief z vme sni mi do li na mi; iz me nju je ta se fliš in ap ne nec ter po sle dično
rečno-de nu da cijski in kraški re lief. Pre vla du joče je ob sre do zem sko pod neb je. Med flišna ob močja spa -
da jo slo ven ska Is tra, Vi pav ska brda in Br ki ni z reko Reko, med kraška pa Kras, Pod gor ski kras, Čičari ja
s Pod graj skim po do ljem in del zgor nje Piv ke. Na ob močju pre vla du je zaled no ob sre do zem sko pod -
neb je s sred nji mi let ni mi tem pe ra tu ra mi pod 12 °C, ja nuar ski mi od 0 do 4 °C in ju lij ski mi od 20 do
22 °C. Let na ko ličina pa da vin se gib lje od 1000 do 1500 mm in so, v pri mer ja vi s sre do zem skim pod -
neb jem, bolj ena ko mer no raz po rejene. Naj več pa da vin je v je se ni, naj manj pa na pre ho du zime v pom lad
in po le ti. Naj bolj sušni me sec je ju lij (Ogrin s so de lav ci 2012). Kljub ome nje ni ena ko mer nejši raz po -
re di tvi pa da vin, pa se po le ti po go sto po jav lja nji ho vo po manj ka nje in sušnost, kar vpliva na po go stost
požarov v na rav nem oko lju. Vi so ke po let ne tem pe ra tu re na mreč vpli va jo na ve li ko izh la pe va nje. Za -
ra di pre pust ne kam nin ske zgrad be in tanjše pr sti so sušno sti še zla sti iz po stav lje na ob močja na ap nen cu.
Na slabše pre pust nih flišnih kam ninah je prst de be lejša in za drži več vode, kar se odraža v nižji požarni
ogroženo sti flišnih ob močij.
Na Kraško gozd no gos po dar skem ob močju pre vla du je jo na rav ne združbe list na tih goz dov, pred -
vsem ter mo fil nih hra sto vih goz dov ter ter mo fil nih in me zo fil nih bukovih goz dov. Ti sku paj pred stav lja jo
88,9 % vseh goz dov. Gozd ne se sto je, ki se raz li ku je jo od na rav nih, je ob li ko va lo gos po dar je nje z goz -
do vi in po goz di tev Kra sa s črnim bo rom. Traj nim trav ni kom je v letu 2012 pri pa da lo malo manj kot
20 % zem ljišč, vinogra dom, nji vam in oljčni kom sku paj do brih 5 %, kar 60,1 % zem ljišč pa je bilo pod
goz do m. V pri hod njem de set let ju bo po ra slost z goz dom še večja, če h gozd na to sti prište je mo 2,6 %
zem ljišč v za raščanju in 4,5 % kme tij skih zemljišč, po ra slih z gozd nim drev jem ter dre ve si in gr mičev -
jem. Vse večje za raščanje in ogoz do vanje je tudi po memb no pris pe va lo k večji ogroženo sti ob močja
s požari v na ra vi. Kraško gozd no gos po dar sko ob močje se na mreč uvršča med naj bolj požarno ogrožena
ob močja v Slo ve ni ji in zno traj nje ga še zla sti gozd no gos po dar ski eno ti Kras I in Kras II, ki sta veči noma
uvrščeni v prvo stop njo požarne ogroženo sti (sli ka 1; Gozd no gos po dar ski … 2012).
2 Me to do lo gi ja
V ra zi ska vi smo ana li zi ra li po dat ke Ob močne eno te Sežana Za vo da za goz do ve Slo ve ni je in Upra -
ve Re pub li ke Slo ve ni je za zaščito in reševa nje, ki so se na našali na šte vi lo požarov v na rav nem oko lju
ter ob seg požarišč v ob dob ju 1995–2012. Na pod la gi ana li ze upo rab lje nih po dat kov smo ugo to vi li raz -
po re di tev požarov po me se cih in le tih ter ve li kost opožar je nih zem ljišč. Tako smo iz bra li leta in me se ce,
v ka te rih sta bila šte vi lo požarov in po vršina požarišč izra zi to nad pov prečna ter jih vključili v ana li zo
pod neb nih raz mer.
S po močjo po dat kov, do stop nih na splet ni stra ni Agen ci je Re pub li ke Slo ve ni je za oko lje, smo za
iz bra ne kli ma to loške po sta je na ob močju Kraškega gozd no gos po dar ske ga ob močja ugo tav lja li od sto -
pa nja pa da vin v iz bra nih le tih, v ka te rih je bilo za be leženo naj večje šte vi lo požarov in so po go re le naj večje
po vršine goz dov, od tri de set let nih značil nih vred no sti. Žele li smo na mreč ugo to vi ti, ali so bile v le tih
z naj več požari in z nad pov prečnim ob se gom po go re lih zem ljišč za be ležene pod pov prečne sred nje me -
sečne ko ličine pa da vin.
Slika1:PožarnaogroženostKraškegagozdnogospodarskegaobmočja(Geršičinsodelavci2014,107).p
11
Geografski vestnik 88-1, 2016 Razprave
Av
to
r z
em
lje
vi
da
: M
at
ej
 B
la
tn
ik
V
ir
: Z
G
S 
20
13
; G
U
RS
 2
00
5
©
 In
št
itu
t z
a 
ra
zi
sk
ov
an
je
 k
ra
sa
   
 Z
RC
 S
A
ZU
 2
01
6
Le
ge
nd
a
ze
lo
 v
el
ik
a 
og
ro
že
no
st
ve
lik
a 
og
ro
že
no
st
sr
ed
nj
a 
og
ro
že
no
st
0
5
10
km
12
Dia na Veb le, Va len ti na Brečko Gru bar Po go stost in ob seg požarov v naravi na Kra su in v slo ven ski …
2.1 Požarna ogroženost na rav ne ga oko lja v Kraškem gozd no gos po dar skem ob močju
V na ra vi se požari naj večkrat po ja vi jo zaradi člo ve ko ve ne pre vid no sti in ma lo mar no sti (na pri mer
od pr ta ku rišča, požiga nje tra višč, od la ga nje od pad kov, od me ta va nje ci ga ret nih ogor kov, na mer ni požigi)
ter za ra di teh ničnih na prav in in fra struk tu re (želez ni ce, ce ste, elek tro vo di). Od člo ve ka neod visno pa
se požari v na ra vi večino ma po jav lja jo za ra di strel ob ne vih tah. Šir je nje og nja je re zul tat oko lja, v katerem
se ogenj raz vi je. To oko lje pa us tvar ja jo to po gra fi ja, vre men ske raz me re, go ri va in ogenj (Ju govac 2012).
Gozd ne požare raz vrščamo gle de na me sto og nja na: pod tal ne, tal ne, vršne ozi ro ma kom plek sne, de -
bel ne in kom bi ni ra ne. Naj bolj po go sti požari so tal ni (Jakša 2006).
Na oce no požarne ogroženo sti ob močja vpli va jo na rav ni de jav ni ki, kot so (Pra vil nik … 2009): pre -
vla du joča dre ve sna vr sta, starost se sto jev, sred nja let na tem pe ra tu ra, sred nja let na ko ličina pa da vin, sred nja
let na re la tiv na vlažnost zra ka, moč in po go stost ve tra, pe rio dičnost sušnih ob do bij, ma tični sub strat
in vr sta tal, eks po zi ci ja, nad mor ska višina, na gib, ure je nost goz dov in gozd na hi gie na.
Pod neb ne raz me re nam po kažejo po ten cial no požarno ogroženost do ločene ga ob močja, tre nut ne
vre men ske raz me re in raz voj na stop nja rast lins tva pa de jan sko požarno ogroženost na rav ne ga oko lja.
Na po ve do va nje de jan ske požarne ogroženo sti te me lji na me ri tvah vre men skih spre men ljivk na vre -
men skih po sta jah. Te spre men ljiv ke so (Pečenko 2005): tem pe ra tu ra zra ka, re la tiv na vlažnost, pa da vi ne
ter ve ter.
Me teo ro lo gi po ročajo o požarni ogroženost v Slo ve ni ji na pod la gi in dek sa požarne ogroženo sti,
kjer se požarna ogroženost izračuna na os no vi me teo ro loških po dat kov, ob upošte va nju raz voj ne stop -
nje rast lins tva ter stop nje ver jet no sti za na sta nek in šir je nje požarov v na rav nem oko lju, ki se do loči
na pod la gi in dek sa požarne ogroženo sti in sta ti stično določenih pra gov za po sa mez na ob močja (med -
mrežje 1).
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
Goriško Kras I Vrhe Vremš icač Trnovo Brkini II Brkini I Č či arija Istra Kras II
1 2 3
d
el
ež
p
o
ž
ar
n
e 
o
gr
o
ž
en
o
st
i 
(%
)
Slika2:Stopnjapožarneogroženostipogozdnogospodarskihenotah(GGE)v deležih(Gozdnogospo-
darski… 2012).
Goz do ve v Slo ve ni ji raz vrščajo po stop nji po ten cial ne požarne ogroženo sti v na sled nje stop nje (Pra -
vil nik … 2009):
• prva stop nja ogroženo sti: zelo ve li ka ogroženost,
• dru ga stop nja ogroženo sti: ve li ka ogroženost,
• tret ja stop nja ogroženo sti: sred nja ogroženost,
• četr ta stop nja ogroženo sti: majh na ogroženost.
Da je ob močje GGO Kras iz po stav lje no kot požarno nad pov prečno ogroženo ob močje v Slo ve niji,
je raz log v ob dob no su hem in zelo to plem ob sre do zem skem pod neb ju, v raz šir je no sti de gra di ra nih rastišč,
tudi za ra di pre te klih požarov, pre pust ni kam nin ski zgrad bi in pr sti ter rast ju.
V kraških in flišnih po kra ji nah ju go za hod ne Slo ve ni je je naj manjša ko ličina pa da vin v ob dob ju,
ko je in ten ziv nost Sončeve ga ob se va nja naj večja in so tem pe ra tu re naj višje. Če v po let nem ob dob ju izdat -
nejše pa da vi ne izo sta ne jo, rast lins tvo pri za de ne fi zio loška suša (Geršič in so de lav ci 2014).
Naj bolj požarno ogrožena v  Kraškem gozd no gos po dar skem ob močju je Gozd no gos po dar ska
eno ta (GGE) Kras I, ki ob se ga 10.864 ha. V prvo stop njo sodi kar 81 % nje ne po vršine, v dru go stopnjo
pa 18 % (sli ka 2). Zelo ve li ka požarna ogroženost je oce nje na tudi za GGE Go riška, GGE Kras II in za
manjši del na ob močju GGE Is tra.
3 Šte vi lo požarov in opožar je na zem ljišča v na rav nem oko lju v ob dob ju
1995–2012
V na rav nem oko lju GGO Kras je bilo v ob dob ju med 1.1.1995 in 31.12.2012 zabeleženih 1097 požarov,
po go re la zem ljišča pa so ob se ga la 7071,4 ha (pre gled ni ca 1). V na ve de nem ob dob ju je bilo vsa ko leto
pov prečno 61 požarov s pov prečno opožar je no po vršino 6,4ha. Kar 80% vseh požarov je bilo tal nih. V pri -
mer ja vi z na ved ba mi Šturma (2013) za ob dob je 1995–2009, je bilo v tri leta daljšem ob dob ju (1995–2012)
kar 226 požarov več, opožar je ne po vršine pa so bile večje za 1024,5 ha. Kot je raz vid no iz pre gled ni ce
1, izra zi to pre vla du je jo tal ni požari. Naj večji de lež dru gih ti pov požarov je bil v letu 2003. Pri pri mer -
ja vi šte vi la požarov in ob se ga opožar je nih zem ljišč po le tih, smo ugo to vi li, da sta se, tako po go stost požarov
kot po vršina požarišč (sli ka 3), po večali v dru gi po lo vi ci opa zo va ne ga ob dob ja ozi ro ma od leta 2003 dalje.
Naj več požarov se je zgo di lo v letu 2003, ko je bilo kar 143 požarov ali 13,0 % vseh v osem najst let -
nem ob dob ju. Sle di li sta leti 2012 s 108 ali 9,8 % in 1998 z 92 ali 8,4 %.
Naj večje opožar je ne po vršine so bile, prav tako kot šte vi lo požarov, v letu 2003, ko so požari za je li
1552 ha ali 21,9 % vseh opožar je nih zem ljišč v ob dob ju. Sle di li sta leti 2006 s 1315,9 ha ali 18,6 % in 1998
z 965,5 ha ali 13,7 %. Leto 2012, ki je bilo po šte vi lu požarov na dru gem me stu, se je po ve li ko sti opožar -
je nih po vršin s 717,5 ha ali 10,1 % uvr sti lo na četr to me sto. Leta z nad pov prečnim ob se gom opožar je nih
zem ljišč pri ka zu je sli ka 3.
Nad pov prečno ve li ko požarov v na ve de nem ob dob ju je bilo v le tih: 1998, 2003, 2007, 2009, 2011
in 2012. Leti 2000 in 2005 pa sta se pov prečju zelo prib ližali. Nad pov prečni ob seg opožar je nih po vršin
pa je bil za be ležen v le tih: 1997, 1998, 2003, 2006 in 2012.
Dom ne va, da večje šte vi lo požarov pov zroči tudi več opožar je nih zem ljišč, se ni po tr di la. V letu 2006
je 6,6 % vseh požarov pov zročilo 18,6 % vseh opožar je nih zem ljišč, kar kaže na to, da je pri ob se gu poško -
do va nih zem ljišč zelo po memb na in ten ziv nost požara. Pri šte vi lu so v po sa mez nih le tih lah ko v večji
meri za sto pa ni manj ob sežni požari, v dru gih le tih pa je požarov lah ko manj, a za ja me jo večje po vršine.
Tudi manjše šte vi lo požarov lah ko na mreč pov zroči zelo ve li ko opožar je nih zem ljišč. Pri merjava med
šte vi lom požarov in ve li kost jo opožar je nih zem ljišč je raz vid na iz sli ke 3.
Gle de po go sto sti požarov v GGO Kras po me se cih v ob dob ju 1995–2012 iz sto pa jo fe bruar, ma rec,
ju lij in av gust (pre gled ni ca 2). Dom ne va li smo, da bo naj večje šte vi lo požarov v po let nih me se cih, ana -
li za pa je po ka za la, da je to ma rec z 249 ali 22,7 % vseh požarov. Na dru go me sto se je z opaz no manjšim
šte vi lom uvr stil av gust in si cer s 185 požari ali 16,9 % in na tret je ju lij s 156 požari ali 14,2 %. Ko smo
13
Geografski vestnik 88-1, 2016 Razprave
14
Dia na Veb le, Va len ti na Brečko Gru bar Po go stost in ob seg požarov v naravi na Kra su in v slo ven ski …
Preglednica1:Številopožarov,velikostpožariščindeležtalnihpožarovv Kraškogozdnogospodarskem
območjuv obdobju1995–2012(virpodatkov:Šturm2013inZavodzagozdoveSežana2014).
leto šte vi lo de lež ve li kost de lež šte vi lo tal nih de lež
požarov (%) požarišč (ha) (%) požarov (%)
1995 16 1,4 154,6 2,2 15 93,7 
1996 28 2,5 240,8 3,4 26 92,8 
1997 33 3,0 418,5 5,9 29 87,9
1998 92 8,4 965,5 13,7 76 82,6
1999 46 4,2 310,1 4,4 39 84,8
2000 58 5,3 105,2 1,5 50 86,2
2001 46 4,2 321,2 4,5 36 78,3
2002 29 2,6 125,4 1,7 28 96,5
2003 143 13,0 1552,0 21,9 115 80,4
2004 46 4,2 135,0 1,9 44 95,6
2005 59 5,4 141,7 2,0 58 98,3
2006 72 6,6 1315,9 18,6 61 84,7
2007 78 7,1 76,8 1,1 76 97,4
2008 34 3,1 36,0 0,5 31 91,2
2009 91 8,3 148,2 2,1 78 85,7
2010 31 2,8 78,3 1,1 31 100,0
2011 87 7,9 228,7 3,2 81 93,1
2012 108 9,8 717,5 10,1 100 92,6
sku paj 1097 100,0 7071,4 100,0 874 /
10
30
50
70
90
110
130
150
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
30
230
430
630
830
1030
1230
1430
1630
število požarov opožarjena zemljiš ač
o
p
o
ž
ar
je
n
a 
ze
m
lj
iš
a 
(h
a)
č
š
te
vi
lo
 p
o
ž
ar
o
v
Slika3:Številopožarovinopožarjenazemljiščav GGOKrasv obdobju1995–2012.
združili me se ce v me teo ro loške let ne čase, smo ugo to vi li, da sta pom lad in po let je po de ležu požarov
ena ko vred na. V pom lad nih me se cih je bilo 37,8 % vseh požarov, v po let nih pa 37,4 %. Naj manj požarov
je v je sen skih me se cih od (sep tem bra do no vem bra) (6,8 %), ko je običajno naj več pa da vin. Ne ko li ko
več jih je v sušnejših zim skih me se cih od de cem bra do fe bruar ja (17,6 %).
Preglednica2:Pogostostpožarovinpovršinepožariščpomesecihv obdobju1995–2012v GGOKras
(Šturm2013;ZavodzagozdoveSežana2014).
me sec šte vi lo požarov de lež (%) po vršina požarišč (ha) de lež (%)
ja nuar 40 3,6 194,4 2,7
fe bruar 137 12,5 558,3 7,9
ma rec 249 22,7 1109,4 15,7
april 103 9,4 1071,9 15,2
maj 63 5,7 134,7 1,9
ju nij 69 6,3 124,9 1,8
ju lij 156 14,2 2603,3 36,9
av gust 185 16,9 934,6 13,2
sep tem ber 59 5,4 80,6 1,1
ok to ber 15 1,4 65,8 0,9
no vem ber 5 0,4 5,7 0,08
de cem ber 16 1,4 186,5 2,6
sku paj 1097 100,0 7070,1 100,0
Opožar je ne po vršine so bile naj večje v po let nih (51,9 %) in pom lad nih me se cih (32,8 %); v zim -
skih me se cih so ob se ga le 13,2 %, v je sen skih pa le 2,9 %. Ome ni li smo, da sta gle de po go sto sti požarov
pom lad in po let je ena ko vred na. Po dat ki pa kljub temu kažejo od sto pa nje v po vršini požarišč, kar kaže
na to, da so požari v pom lad nih me se cih manj in ten ziv ni in jih je lažje ome ji ti ozi ro ma po ga si ti. Naj -
večje opožar je ne po vršine so bile ju li ja (36,9 %), kar je, po leg manjše ko ličine pa da vin, go to vo tudi odraz
višjih tem pe ra tur in in tenziv ne ga izh la pe va nja. V mar cu so bile opožar je ne po vršine za več kot po lo -
vi co manjše (15,7 %), pre se net lji vo pa se je na tret je me sto uvr stil april (15,2 %), ki ga si cer po ve zu je mo
z ne sta no vit nim vre me nom ter po go stejšimi pa da vi na mi. Šte vi lo požarov je bilo apri la manjše v pri -
mer ja vi z av gu stom, ki se je s 13,2 % opožar je nih po vršin uvr stil na četr to me sto. Naj manjša požarna
ak tiv nost je bila za be ležena od ok to bra do ja nuar ja.
4 Vre men ske raz me re v le tih z naj večjim šte vi lom požarov 
Kot rečeno je bilo v GGO Kras v ob dob ju 1995–2012 naj večje šte vi lo požarov v le tih: 1998, 2003
in 2012. Skle pa li smo, da so bili po go stejši požari po go je ni z manjšo ko ličino pa da vin, zato smo za iz -
bra na leta pri mer ja li me sečne višine pa da vin z  dol go let nim pov prečjem 1971–2000. Pa da vin ske
po dat ke smo ana li zi ra li za tri kli ma to loške po sta je, za ka te re smo me ni li, da za do vo lji vo pri ka zu je jo
raz me re v raz ličnih de lih preučeva ne ga ob močja. Za ob močje slo ven ske Is tre smo iz bra li po sta jo Por -
to rož–le ta lišče, za flišno hribovito za led je z Br ki ni po sta jo Ilir ska Bi stri ca in za Kras po sta jo Bi lje pri
Novi Go ri ci. Ana li za po dat kov je po tr di la naše skle pa nje, da so bile v le tih z naj več požari in naj večjo
po vršino požarišč po go sto za be ležene pod pov prečne me sečne višine pa da vin. Leta 2003 je bila višina
pa da vin za 32 % nižja od pov prečne let ne višine v ob dob ju 1971–2000 na kli ma to loški po sta ji Bi lje, za
19,4 % na kli ma to loški po sta ji Por to rož–le ta lišče in za 24,6 % na kli ma to loški po sta ji Ilir ska Bi stri ca.
Zla sti me se ci ma rec, maj, ju nij, ju lij in av gust so bili zelo sušni. 
15
Geografski vestnik 88-1, 2016 Razprave
16
Dia na Veb le, Va len ti na Brečko Gru bar Po go stost in ob seg požarov v naravi na Kra su in v slo ven ski …
Leta 2012 je bila višina pa da vin za 4,8 % nižja od pov prečja v ob dob ju 1971–2000 na kli ma to loški
po sta ji Bi lje, za 26 % na kli ma to loški po sta ji Por to rož–le ta lišče in za 14,4 % na kli ma to loški po sta ji Ilirska
Bi stri ca. Me se ci fe bruar, ma rec, ju lij in av gust so bili zo pet zelo sušni.
Leta 1998 je višina pa da vin manj od sto pa la od dol go let ne ga pov prečja (1971–2000) in je bila celo
za 10,9 % višja na kli ma to loški po sta ji Bi lje, na dru gih dveh pa malo nižja (za 4,4 % na po sta ji Por to -
rož–le ta lišče in za 5,8 % na po sta ji Ilir ska Bi stri ca). Sušna sta bila le fe bruar in ma rec. Na sli ki 4 vi di mo,
da je bila na po sta ji Bi lje za be ležena višina pa da vin v večini me se cev pod pov prečna. Naj daljše ob dob -
je pod pov prečnih padavin je ved no pred stav lja la zima; za leto 2003 tudi po let je. Leta 1998 je fe bruar ja
pad lo le 0,4 % običaj nih pa da vin in mar ca 19,3 %. Pa da vin ski pri manj kljaj je bil zato iz jem no vi sok.
Leta 2003 je bila prva po lo vi ca leta pa da vin sko skrom na, mar ca je pad lo le 1,4 % običaj nih me sečnih
pa da vin, maja 26,8 %, ju ni ja 24,4 % in ju li ja 34,8 %.
Na kli ma to loški posta ji Por to rož–le ta lišče je bila za be ležena višina pa da vin v večini me se cev pod -
pov prečna (sli ka 5). Naj daljše ob dob je pod pov prečnih me sečnih pa da vin pred stav lja zima, za leti 2003
in 2012 tudi po let je. Naj bolj sušen me sec v vseh treh iz bra nih le tih je marec. Leta 1998 je mar ca pad -
lo le 0,9 % običaj nih me sečnih pa da vin, leta 2003 6,3 % in 2012 le 0,1 %. Izra zi to pod pov prečne pa da vi ne
so bile tudi v ju li ju 2003 (23,4 %) in 2012 (11,9 %).
Po dob no kot na kli ma to loških po sta jah Bi lje in Por to rož–le ta lišče je bila tudi na kli ma to loški po -
sta ji Ilir ska Bi stri ca višina pa da vin v večini me se cev podpov prečna (sli ka 6), a ob sta ja raz li ka gle de
let ne ga časa. Naj daljše ob dob je pod pov prečnih pa da vin pred stav lja tu po let je in le za leto 1998 tudi
zima. Leta 1998 je fe bruar ja pad lo 4,1 % običaj nih me sečnih pa da vin in mar ca 16,0 %. Leta 2003 so
bile pod povprečne pa da vi ne od fe bruar ja do ok to bra, v os ta lih treh me se cih pa le malo nad pov prečjem.
Mar ca je pad lo naj manj in si cer le 2,7 % običaj nih me sečnih pa da vin. Leta 2012 je bilo manj pa da vin
od pov prečja že ja nuar ja, mar ca pa je pad lo le 2,6 % in ju li ja 18,9 % običaj nih me sečnih pa da vin v ob -
dob ju 1971–2000.
–150
–100
–50
0
50
100
150
1998 2003 2012
vi
š
in
a 
p
ad
av
in
(%
)
januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december
Slika4:Odstopanjemesečnihvišinpadavinv letih1998,2003in2012oddolgoletnegapovprečja
(1971–2000)naklimatološkipostajiBilje(medmrežje1).
17
Geografski vestnik 88-1, 2016 Razprave
–150
–100
–50
0
50
100
150
vi
š
in
a 
p
ad
av
in
 (
%
)
1998 2003 2012
januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december
Slika5:Odstopanjemesečnihvišinpadavinv letih1998,2003in2012oddolgoletnegapovprečja
(1971–2000)naklimatološkipostajiPortorož–letališče(medmrežje1).
–150
–100
–50
0
50
100
150
vi
š
in
a 
p
ad
av
in
 (
%
)
1998 2003 2012
januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december
Slika6:Odstopanjemesečnihvišinpadavinv letih1998,2003in2012oddolgoletnegapovprečja
(1971–2000)naklimatološkipostajiIlirskaBistrica(medmrežje1).
5 Sklep
Šte vi lo požarov v na ra vi in ve li kost opožar je nih zem ljišč v GGO Kras v ob dob ju 1995–2012 sta po -
tr di la ve li ko požarno ogroženost na rav ne ga oko lja. Ugo to vi li smo, da sta se tako šte vi lo požarov kot ve li kost
opožar je nih zem ljišč po letu 2003 zelo po večala. Da so po šte vi lu požarov naj bolj iz sto pa la leta z izra -
zi to pod pov prečno višino me sečnih pa da vin, so po ka za le pri mer ja ve višine me sečnih pa da vin za iz bra na
leta z dol go let nim pov prečjem. Raz po re di tev me sečnih višin pa da vin in nji ho vo od sto pa nje od pov -
prečja, je po tr di lo dom ne vo, da je ko ličina pa da vin naj po memb nejši de jav nik požarne ogroženo sti.
Naj več požarov v na rav nem oko lju na sta ne mar ca, sle di ta mu pa ju lij in av gust. To so me se ci, ko
je ko ličina pa da vin že si cer skrom na, ana li za pa je po ka za la, da lah ko me sečne višine pa davin še bis -
tve no bolj od sto pa jo od sred njih vred no sti. V le tih z iz sto pa jočim šte vi lom požarov so na kli ma to loških
po sta jah za be ležili pod pov prečne me sečne višine pa da vin tudi v me se cih, ki si cer ne ve lja jo za »sušne«.
Za večjo in ten ziv nost požarov in s tem večje opožar je ne po vršine pa po leg skrom nih pa da vin ter sušno -
sti vpli va jo tudi vi so ke tem pe ra tu re in s tem po go je no večje izh la pe va nje. Pr sti in or gan ski od pad v goz du
so zato iz sušeni, rast lins tvo je de hi dri ra no in gor lji vost se po veča. Naj bolj obsežne opožar je ne po vršine
v preučenem ob dob ju so bile na mreč v po let nih me se cih (ju lij in av gust) in tudi po po vršini naj večji
požari (na pri mer pri Kom nu na Kra su, na Sve ti gori pri Novi Go ri ci, nad Črnim Ka lom) so na sta li po -
le ti (Veb le 2015). Da ve li ka opožar je na zem ljišča niso nuj no po sle di ca ve li ke ga šte vi la požarov, so po ka za li
po dat ki za leto 2006. Da ve li ko šte vi lo požarov ne pov zroči ved no zelo ob sežnih opožar je nih zem ljišč,
so po ka za li tudi po dat ki za leta 2007, 2009 in 2011.
S pod neb ni mi spre membami, ki se kažejo v višjih tem pe ra tu rah in zniževa nju pa da vin, zla sti spom -
la di in po le ti, se tudi na Kra su (Ogrin 2014) po večuje požarna ogroženost. Ob tem lah ko po skr bi mo,
da zmanjšamo možno sti za na sta nek požarov, saj je člo vek naj po go stejši kri vec. V prvi vr sti je nuj no
opo zar ja nje na požarno ogroženost, oza veščanje in izo braževa nje pre bi val cev gle de rav na nja z og njem.
Po memb no je tudi pre ven tiv no rav na nje, kot je na pri mer čiščenje ter od stra nje va nje or gan ske ga od -
pa da na ob močjih po go stih vžigov. Za sled nje je pri mer Kraški rob, kjer so požari v na ra vi po go sto
pov zročeni z želez niškim pro me tom. Ko je oko li ca želez niške pro ge iz sušena, za požar za do stu je že is -
kra, ki na sta ne ob za vi ra nju vla kov.
6 Viri in li te ra tu ra 
Jakša, J. 2006: Gozd ni požari. Goz dar ski vest nik 64-9.
Ju go vac, S. 2012: Načrt ukre pa nja Ga sil ske Bri ga de Ko per ob požaru v na rav nem oko lju. Ga sil ska Brigada
Ko per. Ko per.
Geršič, M., Repe, B., Blat nik, M., Brečko Gru bar, V., Ko vač, B., Pov zek, N., Sei fert, A. 2014: Geo gra fija
in rastlin ska suk ce si ja – iz bra ni pri me ri iz Slo ven skih po kra jin. Geo ri tem 23. Ljub lja na.
Gozd no gos po dar ski načrt Kraškega Gozd no gos po dar ske ga ob močja 2011–2020. Ob močna eno ta Sežana
Za vo da za goz do ve Slo ve ni je. Sežana, 2012.
Ogrin, D. 2014: Ten den ce spre mi nja nja pod neb ja po 2. sve tov ni voj ni na ju govz ho du Kra sa. Dela 41.
DOI: http://dx.doi.org/10.4312/dela.41.4.81-100
Ogrin, D., Vysou dil, M., Mrak, I., Ogrin, M. 2012. Splo šne in lo kal ne pod neb ne po te ze. Geo gra fi ja stika
Tr žaš ke ga za li va z za led jem, Geo gra FF 12. Ljub lja na.
Pečenko, A. 2005: Požari v na ra vi. Požarna ogroženost na rav ne ga oko lja. Urad za me teo ro lo gi jo Agencije
Re pub li ke Slo ve ni je za oko lje. Ljub lja na.
Med mrežje 1: http://me teo.arso.gov.si (7. 11. 2015).
Pra vil nik o vars tvu goz dov. III. Ukre pi za varstvo goz dov pred požarom, pre prečeva nje poško do va no -
sti goz dov za ra di abiot skih de jav ni kov ter blaženje pod neb nih spre memb in pri la ga ja nje na nje. 12.
člen (stop nja požarne ogroženo sti). Urad ni list Re pub li ke Slo ve ni je 114/2009. Ljub lja na. 
18
Dia na Veb le, Va len ti na Brečko Gru bar Po go stost in ob seg požarov v naravi na Kra su in v slo ven ski …
Šturm, T. 2013: Upo ra ba teh no lo gi je GIS za na po ve do va nje po jav lja nja gozd nih požarov v Slo ve ni ji.
Dok tor sko delo, Fa kul te ta za grad be ništvo in geo de zi jo Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.
Veb le, D. 2015: Geo graf ska pre so ja ogroženo sti obal no-kraškega ob močja s požari v nara vi. Ma gi strsko
delo, Fa kul te ta za hu ma ni stične štu di je Uni ver ze na Pri mor skem. Ko per.
7 Sum mary: The fre quency and ex tent of wild fi res on the Kras and in
Slo ve nian Is tria
(tran sla ted by Bran ka Kle menc)
Fi res in na tu re are mainly star ted through hu man ac ti vity, but by far the most fre quent na tu ral cau -
se oc curs as light ning stri kes du ring the storms. The sprea ding of fire de pends on to po graphy, weat her
con di tions, fuel and fire. A sig ni fi cant role is pla yed by the ve ge ta tion which af fects the in ten sity of fire.
Fi res are clas si fied ac cor ding to the pla ce of fla me as ground, sur fa ce and ca nopy or com plex fi res. Surface
fi res are the most fre quent ones in na tu re. The de gree of fire risk is de ter mi ned on the grounds of weather
va riab les, such as air tem pe rature, re la ti ve hu mi dity, pre ci pi ta tion and wind. Of great im por tan ce are
also the com po si tion of ve ge ta tion, amount of plant lit ter in the wood, and per mea bi lity of rock ba sis
and soil. For Slo ve nian fo rests a four-de gree sca le of fire risk is de ter mi ned, from the first de gree which
means a very high risk, to the fourth which means but a low risk.
The »Kras fo rest ma na ge ment area« (GGO Kras) be longs to the area’s most greatly en dan ge red by
fi res in Slo ve nia. This is, ho we ver, due to the cli ma te and per meable rock base. Most of the area ranks
wit hin the clas ses of very high and high fire risk. Pre vai ling in this area are plant com mu ni ties of deci -
du ous fo rests, mainly of ther mop hi lic oak and ther mop hi lic and me sop hi lic birch fo rests. Pine as a fo rest
species pre vails in one fifth of the fo rests. Woo ded areas are in crea sing sin ce pa stu res and mea dows
are being over grown, which will add to a hig her wild fi re risk in the area.
From 1995 through 2012, as much as 1,097 fi res oc cur red in the GGO Kras, in which 7,071 hectares
of sur fa ce got burnt. Every year, an ave ra ge of 61 fi res oc cur red, with the ave ra ge burnt area of 6.4 hectares.
Data analy sis shows that fi res were most fre quent in 1998, 2003 and 2012; the hig hest oc cur ren ce was
in 2003 (13% of all fi res), then co mes 2012 with 9.8%, and 1998 with 8.4% of all fi res. Also the ex tent
of burnt areas was the lar gest in the abo ve-men tio ned years, only their se quen ce dif fers: 2003 (1,552 ha);
1998 (965.5 ha) and 2012 (717.5 ha). Com pa ri son of data from the re search by Šturm (2013) for the
1995–2009 pe riod with ours for the 1995–2012 pe riod shows that in the three ad di tio nally stu died years
the re were 226 more fi res, which is by 20.6% more than in the 1995–2009 pe riod, and the to tal ex tent
of burnt areas in crea sed by 1,024.5 ha, or 14.49%.
Af ter 2003, both the fre quency and size of fi res have in crea sed. As to their oc cur ren ce by months,
March, July and Au gust stand out, whi le in view of the burnt areas, July is the worst. Data ex po sed the
fact that a big ger num ber of fi res do not ne ces sa rily cau se a lar ger ex tent of burnt areas. The ex tent of
af fec ted areas de pends on fire in ten sity, and also a smal ler num ber of fi res can lea ve be hind ex ten si ve
burnt areas. 
It pro ceeds from the analy sis of the data from weat her sta tions that a grea ter num ber of fi res and
hen ce ex ten si ve burnt areas re sul ted from a lon ger pe riod of be low-ave ra ge me dium monthly pre cipitation
or no pre ci pi ta tion at all.
In 2003, with the grea test num ber of fi res and most ex ten si ve burnt areas, the an nual pre ci pi ta tion,
as com pa red to the ave ra ge of the 1971–2000 pe riod, was by 32% lo wer at the me teo ro lo gi cal sta tion
of Bi lje, by 19.4% lo wer at the Por to rož-air port, and by 24.6% lo wer at Ilir ska Bi stri ca. The months from
March through Au gust, with the ex cep tion of April, were very dry. Also in the year 2012, the pre ci pi -
ta tion was be low-ave ra ge, by 4.8% at the me teo ro lo gi cal sta tion of Bi lje, by 26% at Por to rož-air port,
and by 14.4% at Ilir ska Bi stri ca. The months of Fe bruary, March, July and August were very dry. The
third as to the num ber of fi res was the year 1998, when the quan tity of pre ci pi ta tion did not sig ni ficantly
19
Geografski vestnik 88-1, 2016 Razprave
de via te from the ave ra ge. Pre ci pi ta tion at Bi lje was slightly abo ve the ave ra ge, at Por to rož and Ilir ska
Bi stri ca slightly below the ave ra ge. Fe bruary and March were dry.
In ad di tion to pre ci pi ta tion de fi cit on the an nual le vel, the une ven pre ci pi ta tion di stri bu tion or longer
spans wit hout pre ci pi ta tion are most cru cial for fire risk. All of the most ex ten si ve fi res in the GGO
Kras, tho se at Ko men on the Kras, Sve ta gora at Nova Go ri ca and Črno tiči-Črni Kal, oc cur red in summer.
Con tri bu ting to grea ter in ten sity of fi res in the dry sum mer pe riod are also hig her air tem pe ra tures,
dry soil and dry or ga nic mat ter (fal len branc hes and lea ves, co ni fe rous’ lea ves, grass). Over grown areas,
poorly main tai ned fo rest and the pre sen ce of co ni fe rous trees (Pinusnigra) sig ni fi cantly con tri bu te to
the oc cur ren ce and sprea ding of fi res sin ce the re is a lot of fuel avai lab le. A hu man is also an im portant
fac tor of fire oc cur ren ce, the re fo re it is of ut most im por tan ce to call at ten tion to fire risk, make people
awa re of this fact and exer ci se pre ven ta ti ve ac ti vi ties.
20
Dia na Veb le, Va len ti na Brečko Gru bar Po go stost in ob seg požarov v naravi na Kra su in v slo ven ski …