MARIBORSKI
Cena 1 Din
£ (
VECERNIK
Uredništvo In upravni Maribor, Aleksandrova eoata ib 13 , Telefon 3440 in 2468 Iskale rasen nedelje In prašnikov vsak dan ob 16, url t Velja meseSno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dem 13 Din i Oglasi po eenlku r Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani , Postni čekovni račun S L 11.400
JUTRA
99
K reševanju gospodarske krize
PREDLOGI GOSPODARSKEGA STROKOVNJAKA.
Gopodarsko življenje je navadna ma-tematika, prištevanje in odštevanje, zato 61 se morali na tej podlagi reševati tudi Problemi sedanje težke krize. Vse, kar Ss sedaj o tem piše in razpravlja, ne bo Povedlo do uspeha brez navadnega računanja. Seveda, dokler bodo delali ra-une oni, katerim donaša gospodarski aos dobiček, dokler se bo Evropa še naprej amerikanizirala, bo srednji stan edno bolj propadal in v bodočnosti bo-‘a samo še dve skupini: bogataši in si* romaki.
Ako hočemo naše življenje urediti ta-. °’ da bomo zopet omogočili vsem slo-l0lt! koncem leta mali prebitek in s tem v'vkenjski minimum, se moramo zamisliti n, ko je taka možnost še obstojala.
0 ie bilo pred svetovno vojno, ki je neboma porušila vsa razmerja, zgrajena
"a več ko tridesetletnih borbah in priza-evanjih posameznikov, skupin in naro-°v. Porušila pa je posebno še razmerje , en in ga postavila na glavo. Če se pa kakšen stroj ustavi, se mora poiskati ‘Vzrok motnje, odstraniti in — stroj bo 2&Pet funkcioniral. Tudi življenje med-Sel>ojno povezanih narodov je tak velik s*roj in v njem ima vsak posameznik že Po naravi določeno mesto in nalogo, da Mfoj žene, mu pripravlja pot ali ga pa ®vka. Po pomembnosti ali nepomemb-|!a5>ti te ali one osebe kot delca tega ve-•kega stroja, se bo mehanizem ustavljal a'i pa šel preko majhnih ovir nemoteno naprej. Da ta stroj sedaj ne funkcionira, « krivo pač to, da je nastalo v samem z,vljenju in v prizadevanju vseh teh ko-®*c, malih in velikih, toliko ovir, da ne ■nore več naprej in je potreben general-n® reparature.
[Osebno vidimo v povojnem življenju t !c vrsto posameznikov, ki hočejo na ste s*r°ške obogateti. Ustvarili so tru-l()r koncerne in razne druge zveze, ki Jiel- 0 navijajo cene in zvišujejo živ-"Jski standard. Poleg teh pa so še dru-> »aši mali varčevalci, ki poznajo sa* , 0 sebe in zahtevajo vedno več, ne da j, ,s® vprašali, kje bodo oni, od katerih
1 Rtevajo, to vzeli. Zakaj pri vsakem pojenju je tako, da mora eden dati, dru-
' Pa vzeti. To, da so eni morali in še j °£aS° samo dajati, vzeti pa nimajo kaj • kje, jih je nujno privedlo do zadolžitve n Propasti.
Treba bi tedaj bilo najprej odstraniti vzroke, ki so dovedli do sedanjega stanja. V ta namen bi se morala sklicati velika splošna gospodarska konferenca, katere naloga bi bila odstraniti vsa nesorazmerja. Prav tako bi morala odstraniti tudi vse truste, koncerne itd., ter uveljaviti zopet normalno konkurenco. Cene vseli potrebščin bi se morale normalizirati proporcionalno na bazi leta 1913. V soglasju s tem bi se uredila tudi vsa valuta. Obrestne mere, tako za vloge kakor za posojila, naj bi maksimirala s posebnim zakonom za vse gospodarsko področje sodelujočih. Mimo tega bi morala uvesti strogo kontrolo nad zadolževanjem, ki je postalo ponekod že prava pravcata narodna bolezen. To velja zlasti tudi še za zadružništvo, kjer bi bilo treba onemogočiti dosedanjo prakso, da se ena in ista oseba lahko zadolži pri večih zavodih.
Države same naj istotako regulirajo svoje kreditne posle, v tuje pa naj se ne vtikajo, zlasti ne z navijanjem obrestnih mer. Tako bi se vzpostavilo normalno gospodarsko stanje, ki bi pri skrbnosti posameznikov zopet zaključevalo svoje bilance z vsaj malimi prebitki. Obenem bi preprečilo in onemogočilo vsako lahkomiselno zadolževanje. V takih razmerah bi se naša država lahko konsolidirala z najetjem velikega notranjega poljedelskega posojila, ki bi ga zaradi privlačnosti lahko obrestovala četrt odstotka višje, kakor bi znašala z zakonom določena najvišja obrestna mera hranilnih vlog. S tem posojilom bi odvzela denarnim zavodom hipoteke po vseh svojih pokrajinah enako, stroške teh transakcij pa bi krila iz skupnega računa.
Do 1. 1914. je bila zlata valuta skoraj vedno v stalnem razmerju z zemljiško rento. Zato je bila zemlja cilj vsakega rentnika in varčevalca. To zaupanje in želja po zemlji se morata zopet vrniti. A zaupanja ne sme potem motiti ■ nobena reforma več, ne v tej ne v drugi obliki, posebno ne v smeri, ki bi morda mogla koristiti le nekaterim posameznikom, ško dovala pa bi vsemu sistemu hipotekarnega kritja in z njim zvezanemu kompleksu drugih vprašanj. % vsemi temi in še drugimi energičnimi ukrepi bi se sedanja težka kriza kmalu rešila, ali vsaj temeljito omilila.	J.	Q.
Popoln polom laponske
politike
SPORAZUM O PREMIRJU PRED ŠANGHAJEM. — JAPONSKA NA ROBU GOSPODARSKEGA PREPADA. NEVARNO STANJE V MANDŽURIJI
Zakonita ureditev obrestne mere
zakonski osnutek za omiljenje naše gospodarske krize.
g, BEOGRAD, 18. marca. Vlada je dovr- brestno mero za hranilne vloge. IstočaS'
la stiij2acjj0 zakona o maksimalni do-Rstni višini obrestne mere za kredite, enarnj zav(Mj| smejo računati za obre-11 ^Posojenega kapitala največ dvakrat 7 lko, kolikor sam! plačajo za vloge. asebnlki pa morajo računati za izposo-. kapital za 2 odstotka nižje obresti, najnižja mera prt denarnih za-v ‘h v dotlčnem kraju. Obresti in doji bena ter dogovorjena vzporedna pla-Ila se ne smejo sprejemati vnaprej. Če ® Pa sprejmejo, se morajo odbiti od ouice na dan izPla5i,a Posolila. Obresti preko maksimalne obrestne Se ne 8n,eio niti odmerjati niti za-* ‘»viti niti eksekutlvnim potom Izterjati ra. bl b,,e Priznane s pravomočno zsodbo ali Iz katerega drugega izvrš-ne«a naslova.
sl denarni zavodi bodo morali 15 dni n Plavljenju zakona objaviti v ba-v yem 8,užbenem' listu, 'ali če tega ni o.užfceuih Novirahi, svojo redno o-
oo jo bodo morale prijaviti tudi nadzorni oblasti.
Vsaka kršitev se bo kaznovala z globo do 50.000 Din, pri ponovnih kršitvah pa lahko tudi do 100.000 Din. Zadolžnice, glaseče Se na večjo vsoto kakor je bila dejansko izplačana kot posojilo, nimajo pravne veljavnosti za razliko. Zadolžnica mOra biti napisana na monopolnem papirju, čigar obrazec bo predpisal finančni minister. Predpisi tega zakona pa Sc ne bodo izvajali za posojila med trgovci, v kolikor ne prihaja v poštev da-jpnje posojil ali kreditov s strani denarnih zavodov ali pooblaščenih zastavljalnic.
TELEFONSKA ZVEZA Z LJUBLJANO POKVARJENA.
MARIBOR, 18. marca. Ker je telefonska zveza med Mariborom in Ljubljano pokvarjena, so naša opoldanska telefonska porpčiia izostala.
ŠANGHAJ, 18. marca. Med Japonci in Kitajci je bil dosežen začasni sporazum o premirju. Po tem sporazumu bodo ostale kitajske čete na liniji, oddaljeni 20 km od Šanghaja, dočim se bodo japonske čete umaknile iz okupiranega ozemlja. Policijsko službo v evakuiranem področju bodo vršile kitajske oblasti. Nadalje se bo osnovala mešana kitajsko-japonska komisija, ki bo ob sodelovanju velesil nadzorovala umik japonskih čet in vodila upravo izpraznjenih krajev.
LONDON, 18. marca. Popustljivost japonske vlade v sporu s Kitajsko je povzročilo obupno gospodarsko stanje cesarstva. Danes je že povsem jasno. da stoji Japonska pred popolnim gospodarskim polomom. Oblasti in listi so resnično stanje dolgo prikrivali, a to položaja seveda ni izboljšalo. Že do konca lanskega leta je moralo 193 bank zapreti svoje blagajne. Krediti, ki jih je vlada dala zasebnim bankam, so dosegli doslej 1.115 milijonov jenov. Zunanja trgovina počiva popolnoma. Zaradi kitajskega bojkota je vsak promet s Kitajsko ustavljen. Pa tudi drugod v Singoporu in po ostalih angleških tihooceanskih kolonijah japonska trgovina naglo in usodno nazaduje. Japonskega blaga se branijo tudi vsi v tujini delujoči kitajski trgovci, ki so za vzhodnoazijsko trgovino najvažnejši faktor. Stroški vojnih ekspedicij so ogromni, dasi vlada skrbno skriva njih višino. Samo postranski iz
datki se cenijo na 500 milijonov jenov. Položaj je povsod na vseh področjih obupen.
ŠANGHAJ, 18. marca. Oklicanje biv šega kitajskega cesarja za cesarja nove Mandžurije je izbilo sodu dno. Dočim je bilo kitajsko prebivalstvo poprej vsaj nevtralno ali apatično, je postalo po intronizaciji Puija sovražno novemu režimu. Poleg tega je junaški odpor kitajskih čet v Šanghaju tudi med mandžurskim prebivalstvom dvig nil samozavest In nacionalna čuvstva. V deželi vre in nevarnost krvavega pokolja narašča od dne do dne. Vse, kar so Japonci v polletu zgradili, se naenkrat zopet ruši. Novi mandžurski režim se more oslanjati samo na japonske okupacijske čete, vprašanje pa je, če so dovolj močne, da zadrže. vihar upora.
TOKIO, 18. marca. Listi poročajo, da je nastal med člani nove mandžur-ske vlade nevaren spor in vsak trenutek nastane lahko usodna kriza. Vladne Čete se tudi same upirajo, ker niso zadovoljne z vojnim ministrom Mačanšanom. Japonci so baje že zahtevali njegovo demisijo.
v ŠANGHAJ, 18. marca. Močne vsta-ške čete, ki so nezadovoljne z novim mandžurskim režimom, so osvojile me Sto Petuno, kjer so zaplenile mnogo topov in municije. Zaenkrat so se zma goviti uporniki utaborili pred mestom, pripravljeni braniti dosežene uspehe.
DELO NARODNE SKUPŠČINE IN SENATA.
BEOGRAD, 18. marca. Narodna skupščina je včeraj dokončala razpravo davčnih olajšav. Soglasno je odobrila nove zakonske osnutke, ki bodo uveljavljeni takoj, čim jih sprejme še senat. Danes pa je skupščina pričela razpravo o likvidaciji žitnega režima.
Senat je včeraj in danes nadaljeval proračunsko razpravo. Med drugimi so govorili tudi dr. Miroslav Ploj, Ivan Hribar in minister Ivan Pucelj.
FRANCOSKA PARLAMENTARNA KRIZA REŠENA.
PARIZ, 18. marca. Francoska zbornica je snoči po burni debati odklonila zakonski načrt o volilni reformi. Ta volilna reforma je bila od zbornice v prvem branju sprejeta, potem pa od senata zavrnjena. Zdaj jo je definitivno odklonila tudi poslanska zbornica. S tem je tudi spor med zbornico in senatom, ki je povzročil padec Lavalove vlade, likvidiran.
NOVE NEMŠKE TRGOVINSKE POGODBE.
BERLIN, 18. marca. »Vossische Zei-tung« poroča, da bosta novi trgovinski pogodbi z Romunijo in Madžarsko zasno vani na preferencialni osnovi, uveljavljeni že prihodnji teden. V istem smislu se vodijo trgovinska pogajanja tudi z Ru sijo, Argentino in Indijo.
•RUDNIŠKE NFSTEČE.
PRAGA, 18. marca. V premogovniku v Mostu so se v nekem rovu vneli plini. Reševalci so potegnili iz rova 20 nevarno zastrupljenih rudarjev, dočim jih je 8 še vedno pod zemljo. Ker ni o njih nobenega znaka življenja, se uprava boji, da so mrtvi.
TOKIO, 18. marca. V Tutangu pri Na-gasakah je nastala y rudniku eksplozija pri kateri sta bila dva rudarja ubita, 22 pa jih je bilo težko ranjenih.
ZRAČNA ZVEZA PRAGA — SUŠAK.
ZAGREB, 18. marca. Družba »Aero-put« se pogaja z ravnateljstvom češkoslovaškega zračnega prometa zaradi uvedbe direktnega letalskega prometa med Prago, Brnom, Bratislavo, Zagrebom, Sušakom in obratno. Na novi progi bodo vozili trimotornl aparati tipa »Fok-ker«, ki bodo imeli prostora za 10 potnikov.
Vreme.
Današnja vremenska napoved; (opoldne): Manj oblačno, nobenih bistvenih padavin. Jutranja temperatura malo spre menjena; mestona lahen mraz. Vreme se od zahoda proti vzhodu polagoma boljša.
Na cvetno nedeljo
bo pri dopoldanskem sv. opravilu ob 10. u,ri v Stolnici pel moški pevski zbor slovenski »Pasion*, skladbo dr; Kimovca.
Nalije veselje za Vio noč Van pripravi MII!
Nalvefra lxblra Pptnist «to 207,, I Zahtevali« canike
Ivan Pečar, droge-fotomanufaktura Maribor, Gosposka ulica 11 eie
Važno za stanovske organizacije!
Akcijski odbor opozarja vse zastopal ke stanovskih in strokovnih organizacij, ki so izjavile solidarnost v akciji za zni žanje pretiranih najemnin, da prinesejo s seboj drevi na shod društvene žige, in da podpišejo resolucijo takoj, ko bo sprejeta. Organizacije pa, ki nimajo društvenega žiga, naj samo podpišejo resolucijo za društvo, katero zastopajo.
»Kovače« iz 1. 1920 bodo zamenjali.
Papirnate novčanice po 10 Din, ki no sijo datum 1. novembra 1920, bodo zamenjane v enaki vrednosti z drugimi nov čanicami. Zamenjam« pa bodo v dobi treh let in bodo po tem roku prenehale ve ljati kot plačilno sredstvo.
Učiteljstvo in stanarine.
Jugoslovensko učiteljsko združenje, sekcija za dravsko banovino, nas prosi za objavo: Županska zveza je objavila številke, ki kažejo, koliko znašajo stana rine, ki jih morajo občine po zakomu pta čevati učiteljstvu. Da ne bo napačnega umevanja v javnosti, objavljamo, da odteguje ravno toliko država na račun stanarin učiteljstvu od draginjskih doklad, tako da učiteljstvo od občinskih stanarin nima ničesar — razen velikih neprijetnosti in sipotike od občin.
Goethejeva proslava.
»MamnergesangsveTein« im »Švabsko-nemški prosvetni savez« priredita 22. t. m. v veliki Unionski dvorani Goethejevo spominsko proslavo. iNa sporedu so: mešani pevski zbori, sodelujeta tudi znana solistinja gdč. Clarici in operni pevec F v. Rayhofen. Končno bosta gospa B. Sie-ge in g. Pipo Peteln predvajala posebno globoke pesmi, med njimi tudi svetovno-znano pesem »Hasanaginica«, ki jo je Goethe označil za majlepši biser jugoslo .vanske poezije. K obilnemu obisku vabi 'jo prireditelji vse častilce Goetheja
Če se fantje sovražijo.
V naše včerajšnje poročilo o razpravi o pokolju v. Stojncih se je vrinila pomota. Zagovornik ni bil dr. Cajnko, ampak dr. Mihael Stajnko. Zagovarjal je obto žemega Štefana Vajdo in Janeza Čuša.
Razstava ročnih del.
Opozarjamo na velikonočno razstavo ročnih del, v Cankarjevi šoli, ki bo otvor jena jutri na Jožefovo in ostane odprta še naslednja dva dneva. Razstava bo nudila prav svojevrsten užitek. Veliko večino razstavljenih del krase pred vsem motivi iz naših peč. Iz naroda zajeti, naj gredo zopet med narod in naj krase naše domove! — Marija Rozman.
Pasji kontumac v Mariboru.
Ker je bila dne 16. t. m. na nekem psu ugotovljena steklina, je mestno načelstvo odredilo do nadaljnjega strog pasji zapor Stekli pes je bil iz Jezdarske ulice št. 8, volčje pasme in rjave barve, in ker šeni dognano, če so bili od tega psa ugriznje-ni ljudje in živali se poziva prebivalstvo* naj vsak tak primer takoj javi mestnemu načelstvu.
Važno za lovce.
Občinski lovišči Sv. Peter pri Maribo ru in Bistrica pri Limbušu nameravata zakupnika oddati v podzakup za dobo dveh oz. treh let. Pojasnila daje podružnica Maribor Slovenskega lovskega društva.
Za sokolsko tombolo
na Belo nedeljo 3. aprila se dela s polno paro. Prireditveni odsek si prizadeva, Ida bo tombola s čim večjim številom Krednih dobitkov prekosila vse dosedanje prireditve. Nepričakovano močen odziv s strani naprošenih podpornikov, kaže, da naša javnost ve ceniti požrtvovalno delo za telesno in moralno vzgojo ti-sočev mariborske mladine. Da bo uspeh popoln, prosimo za prispevke vse one, ki se še niso odzvali, predvsem pa pozivamo vse članstvo, da z vsemi silami podpre to akcijo s prispevanjem daril, nakupom in razpečevanjem tablic in z najširšo propagando. Vsak dar je dotarp-t&ošel; Darila naj se oddajajo v trgovini Bureš. Tablice pridejo v razprodajo pri lodnji teden.
Drevi ob 20. url akademija Nanosa!
Mariborčani! Spomnite se bratov, ki jih je val usode vrgel med vas. Spomnite se njih, ki nimajo niti vsakdanjega jkruha, niti zaslužka! Spomnite se besed pevca Soče: Odpri roke, odpri srce, — »tiraj bratovske solze! — in pridite polnoštevilno!
Vsem, ki jutri slavijo svoj god!
V Mariboru, dne 18. III 1932.
""	mrg>i«trV(	"i.
Jožetom, Jožkom, Pepicam in
Sv. Jožef je svetnik porajajoče se pomladi, ko zavejejo preko livad in dobrav toplejši vetrovi in ko postanejo naše misli vedrejše in čilejše. Sveti Jožef pa je tudi patron Slovencev in neštetih naših ljudi. Malo imen je, ki bi bila pri nas tako udomačena in razširjena, kakor so Jože, Jožko, Pepe, Jožica, Pepica, Fini-ka in kakor se že glase vse tiste naše varijante Jožefovega imena.
Kakor druga leta, tako bodo tudi letos slavili tisoči Slovencev in Slovenk svoj god na praznik Kristovega rednika, drugi tisoči pa bodo iiz Maribora in vse o-kolice romali na božjo pot v Studence. Morda bo letošnje godovanje in studenško rajanje manj veselo kakor nekoč, ko sc bili časi boljši, ko še niso tlačile naših duš posledice težke gospodarske in vse-otče krize. Kljub temu pa želimo vsem Jožekom in Jožicam, Pepetom in Pepicam, da bi bili na dan svojega godu vedri in veseli, da bi vsaj za trenutek pozabili na vse vsakdanje skrbi in bi za-i
Pepetom, Jožicam,
Finlkam.
žareli v trdnem upanju, da bo vsaj prihodnje godovanje napoved pomladi lepših, boljših časov.
Naj se izpolni želja našega podeželskega poeta Jožeta, ki je napisal sebi in Vam za god te verze:
Daj, razjasni se nebo in v pomoč nam daj roko, da nam konec mrkih dni sveti Jožef naredi!
Dobrim Jožkom vsepovsod srečo vso daj Bog za god; čilo zdravje naj sveži jih do poznih starih dni!
Pa še Jožicam nato, blagoslova daj nebo, ker brez njih bi Jožki vsi — suhi štori le bilf.
Ko pa jih obišče smrt, sprejmi jih v svoj rajski vrt, kjer slavili bodo god — vekomaj in vsepovsod!
Jožefovanje v Studencih.
V obilnem številu bodo romali jutri Mariborčani k Sv. Jožefu, ki je letos zimski kot malokatero leto. Še celo narava hoče pokazati resnost današnjih časov! Kljub temu bo še dovolj prilike za di-rindaj, čeprav ne več tako romantičen kot pred leti. Sicer so na mestu že vrtiljaki, gugalnice, strelišča in kot novost velik »Tobogan«, vendar je vse silno reducirano...
Romanje k Jožefu v Studence je obi čajno že od leta 1680., ko je razsajala po naših krajih kuga. Posebno Mariborčani so bili takrat v stiski ter so prosili po moči. Sv. Jožef jih je uslišal. V zahvalo so postavili visavis Jožefovi cerkvi cerkvico na Kalvariji na čast sv. Barbari. Papež Inocenc XI. je 1. 1688 podelil popoln odpustek vsem, ki obiščejo to cerkvico. Ljudstvo pa je tudi po kugi držalo dano zaobljubo ter prav pridno roma k cerkvici še dandanes.
Jožefovanje je bilo zelo hrupno pred desetletji, ko je bil prostor pri koroškem kolodvoru še nezazidan. Vojna je pa ves živ-žav ubila, pa tudi današnje razmere neizprosno posegajo v stare tradicije.
V soboto in nedeljo — popoldanske predstave — trupe Orlow — Velika ka
vama.
»Samopomoč«
drž. nameščencev in upokojencev, reg. pom. blagajna v Mariboru,naznanja vsem svojim članom, da vsi tisti člani, ki so vplačali meseca marca na posmrtnini za prvi kvartal 1932, prejmejo meseca aprila po končni likvidaciji zneske nazaj. Kako se bo vračalo, bomo tozadevno objavili v časopisih. Odbor.
Slanlnarski trg.
Zaradi velikonočnih praznikov bo prihodnji slaninarski trg v četrtek, 24. t. m. dopoldne.
Cercle francais.
M. Marc Vey, profesor za francosko literaturo na ljubljanski univerzi, bo predaval v pondeljek 21. trn. ob 20. uri v »V?sni« o znamenitem Julusu Romainsu. Vsi prijatelji francoščine so vljudno vabijo. ‘. Vstopnine ni.
Občni zbor Protituberkulozne lige,
k! obhaja letos svoj 10-letni obstoj, bo v Studencih pri Mariboru v torek 22. t. m. ob pol 7. uri zvečer v prostorih kina »Diana«. Po običajnem dnevnem redu bo predaval o jetiki g. dr. Varl, vodja protl-tuberkuloznega ambulatorija v Mariboru, ki bo predvajal tudi velezanimiv in poučen film. Pričetek predavanja točno ob 7. uri. Vabljeni so-vsi člani in prijatelji PTL, posebno pa delavstvo drž. železnice. — Odbor.
Velikonočni Izlet v Kotor.
»PUTNIK« prometna pisarna prosi in-
teresente, ki se nameravajo udeležiti velikonočnega izleta s parobrodom »Prestolonaslednik Peter« iz Sušaka v Kotor in nazaj, naj se čimprej prijavijo, ker je naval iz ostalih mest velik in se po vrstnem redu prihajajočih prijav odkazujejo boljše kabine. Prijave sprejema zaključno do 22. t. m. »Putoik« v Mariboru.
mariborsko glečališče
REPERTOAR.
Petek, 18. marca ob 20. uri: »Plesni in gimnastični večer« Erne Kovačeve. Dramske cene. Izven.
Sobota, 19. marca ob 20. uri »Ptičar«.
Znižane cene. Zadnjič.
Nedelja, 20. marca ob 20. uri: »Zemlja smehljaja«. Znižane cene. Zadnjič. Gledališče na praznik in nedeljo. Jutri na Jožefovo je poslednja uprizoritev popularne operete »Ptičar«. Veljajo znižane cene. V nedeljo pa tudi poslednja u-prizoritev Leharjeve veleefektne operete »Zemlja smehljaja«. Isto tako znižane cene.
V sredo bo krstna predstava Silihove drame »Kaverna«. Snov te drame je zelo zanimiva in obdelana učinkovito. Režira J. Kovič, nastopijo pa ga. Zakrajškova, gdč. Kraljeva, Starčeva ter gg. Skrbinšek, Tomašič in Furijan.
Dramatična šola. Ker moram odpotovati za nekaj dni v Beograd, odpade v nedeljo 20. t. m. pouk. Prihodnja predavanja bodo po Veliki noči, datum bo pravočasno objavljen. — Jože Kovič.
Lutkovni odsek pri Sokolu Maribor I.
priredi v nedeljo ob 17. uri lutkovno igro »Rožencvet in Lilijana«. Pridite. Zdravo!
Lutkovno gledališče
Sokola Maribor-matica v Narodnem domu uprizori na Jožefovo ob 15. uri »Martina Krpana«.
Drevi ob 20. predava v Veliki kazinski dvorani dr. Zofija Lazarsfeld o problemu ženske vzgoje v današnji družbi. — Ped. centrala.
Trgovsko-obrtna mladina bo imela svoj občni zbor v nedeljo 20. t. m. ob 15. url v Narodnem domu.
Nabavljalna zadruga državnih usluž-bencev, Maribor.
Z dopisom v »Večerniku«, dne 16. tm. ni uprava Nabavljalne zadruge v nobeni vezi, ampak je ta članek priobčil upravi nepoznan član ali članica. Uprava.
OBČNI ZBOR C. J. LIGE V PRAGI.
PRAGA, 17. marca. Tu je bil v nedeljo letni občni zbor glavne organizacije češkoslovaško - jugoslovanske lige, ra katerem so bili prečitani tudi referati vseh podružnic, katerih je sedaj 14. Obširno se je razpravljalo o sprejemu jugoslovanskih delegacij, ki bodo prišle na letošnji vsesokolski zlet v Prago, Pri vo-litvi novega odbora je bil za predsednika izbran bivši minister g. H o d ž a, za podpredsednika gg. dr. B a x a, praški župan in profesor Matija M u r k o, za glavnega tajnika pa svetnik g. H e r i n-g e r.
Hajveija izbira luni za linje i
poleg raznih drugih potrebščin Ivan Pečar, droge-parfumerija, foto Corso
°osoJHo Din 140.000,
proti 10% obrestim in intabulaciji iščem. Ponudbe na upravo »Večerni-ka« pod »140.000.—«,	917
Upton Sinclair in Nobiova nagrada
Predlog je podpisalo 770 »gosakov«.
Pred približno osmimi leti je izdal znameniti ameriški pisatelj Upton Sinclair knjigo, v kateri je do skrajnosti osmešil vseučiliške profesorje. Na naslovni strani je bil narisan vseučiliški profesor kot gosak, ki vodi jato dijakov, mladih gosa* kov in gosk, po dvoranah vseučilišča. Prav ti »gosaki« pa so sedaj najštevilnejše podprli njegovo kandidaturo za laureata Noblove nagrade.
Znano je namreč, da podeljuje švedska akademija nagrade samo onim kandidatom, katere predlagajo osebe z akademsko naobrazbo- Peticijo za Uptona Sinclaireja je podpisalo 770 ljudi, od teh polovico Američanov. Med njimi so tudi prominentne osebnosti, kakor na primer Albert Einstein, angleški filozof Bertrafl* se Russel itd. Predlogu so se pridružili tudi zastopniki Francije, Anglije, Belgije* Nizozemske, 24 Indijcev, 13 Rusov, 7 Al* žircev in 1 Tasmančan.
Upton Sinclair je bil rojen v Baltimoru in je sedaj star 53 let. Slaven je postal prvič z romanom »Močvirje«. Pozneje je napisal še dolgo vrsto romanov, ki so bili prevedeni na skoraj vse kulturne jezike sveta in se povsod zelo čitajo. Naj* znamenitejši med njimi so »Boston«. »Petrolej«, »Car premog«, »Jimmy Hig-gins« itd. Sedaj pripravlja avtobiografijo. Ves svet je sedaj radoveden, če tnu bo švedska akademija priznala nagrado zH ne.
*
Sovjetska spartakiada v Moskvi
Ogromne priprave za športni zlet 1.1933.
Iz sovjetske Rusije poročajo, da bodo prihodnje leto priredili v Moskvi veliko svetovno spartakiado. Načrt za to spar-takiado, proletarski športni praznik, na« vaja nenavadne številke. Rusi pravijo* da bo pri teh športnih tekmah sodelovalo 10 milijonov ljudi. Nastopilo bo 52.000 nogometašev, 90.000 igralcev voleybaila, 7000 basketbalistov itd. Lahkoatletskih in smučarskih tekem se bo udeležilo dva milijona tekmovalcev. Potrebnih bo 500« tolmačev, ki bodo stalno na razpolago številnim tujim delegacijam, ki se bodo udeležile spartakiade.
Predsedništvo osrednjega izvršilnega odbora SSSR je sklenilo do spartakiade L 1933. zgraditi grandiozni »Fizkulturni kombinat« s stadionom, v katerem bo prostora za 200.000 gledalcev. Stadion se bo imenoval »Pjatiletka«, ker se bo s spartakiado prav za prav proslavil likof petletnega načrta industrializacije in drugih velikih investicij. Vsi ruski športni klubi prirejajo že sedaj tekme, da bodd pripravljeni za spartakiado.
»Večernjaja Moskva« piše, da so sovjetski igralci hokeja, preden so vzeli v roke palice, znali držati samo puške in streljati. Vsak smučar se je učil plavati in rabiti plinske maske. List naglaša, da je »temeljna naloga sovjetske fizične kulture, da dviga pri vsakdanjih vajah delovno sposobnost in obrambno moč delavskega stanu.«
Lindberghov sinček
■ Na
To je poslednja slika ugrabljenega otroka, ki ga že tako dolgo zaman iščejo in čegar usoda je še. vedno neznana.
fpominjalte je CMD
(Sokolstvo
Nov sokolski oder v Krčevini
Slovesna otvoritev v nedeljo.
Korak za korakom si utira pot krčevinsko Sokolsko društvo. Težka je njegova "itioga, zlasti na prosvetnem polju, kjer taba orati ledino. Društvo je navezano z«olj na lastno moč, na samozavestno sokolsko hotenje svojega navdušenega članstva, ki žrtvuje ves prosti čas, da zbere sredstva, s pomočjo katerih si obeta boljših sokolskih dni.
Tako si je društvo postavilo zdaj po Račrtih strokovnega učitelja g. Robnika lop oder, katerega bodo v nedeljo ob 15. Wi slovesno odkrili. Za slavnostno otvoritveno predstavo je naštudiral dramatični odsek društva več točk, ki naj pogorijo sokolsko misel v živi besedi. Na sporedu je kot prva točka v treh slikah resnična zgodba iz življenja zasužnjenih bratov »Istra in Julijska krajina plaka«, nadalje dogodek na letnem telovadišču *Hočem biti Sokol« in samoprizor »Mati« posvečen domovini. Obsega pa spo-red tudi še druge pestre točke.
Sokolsko društvo v Krčevini vabi vse ‘-okole in prijatelje Sokolstva, da se te Svečane otvoritve sokolskega odra ude-ležijo v Čim večjem številu. »Eden ne b°meni nič, vsi skupaj smo nekaj!« — Zdravo!
Sokol Sv. Lenart v Sl. goricah
Priredi na Jožefovo v Sokolskem domu v®lezabavno kmečko komedijo »Trije j^ški svetniki«. Začetek ob 8. uri. Sode-liJje domača godba.
Sokol Žerjav
Priredi v nedeljo Tyršovo proslavo. Na sporedu slavnostni govor, telovadne točke in deklamacije. Vsi prijatelji Sokola
vabljeni!
Spori
Občni zbor ISSK Maribora.
‘i Snoči je bil v hotelu »Orel« 14. redni občni zbor prvega slovenskega športnega kluba »Maribor«. Zborovanja so se udeležili zastopniki oblastev, sorodnih klubov in veliko število članstva. Podrobneje poročilo prinese »Večernik« v Prihodnji številki.
Crosscountry za prvenstvo mesta Maribora
bi moral biti v nedeljo 20, t. in., je zakadi slabih vremenskih prilik odpovedan l^Preložen na 27. t. m.
Skaotizem
Sestanek bodočih old-skavtov
Vtisi lajlka - simpatizerja.
časi so resni in pri duši nas zaboli, ko nam dnevi namesto rožic trosijo skrbi in težave kar sproti na pot. Pod težo zlohotne vsakdanjosti se upogiba križ in v lice se nam zarezujejo vedno bolj globoke brazde. Nikjer ni videti izhoda iz križev in težav neizprosne sodobnosti...
In vendar so še na svetu idealisti, ki hočejo gojiti resnično bratstvo, resnično ljubezen do vseh ljudi. Oni se trudijo utrditi mir na zemlji, oni hočejo v mladini odpraviti napake človeške družbe, oni se trudijo sejati povsod samo ljubezen in dobroto...
To so naši vrli skavti!
V nedeljo smo se zbrali v realki, vzgojitelji, starši in prijatelji — poznavalci in nepoznavalci skavtizma, da se seznanimo s tem važnim mladinskim pokretom, ki je pri nas še vse premalo razširjen.
Morda z neko skepso zbrani, smo se ob izvajanjih starešine dravske župe organizacije skavtov g. Kunaverja, vendar kmalu ogreli. Ne, reči moram: navdušili!
Skromno, kakor je skavtsko delo, je tekla beseda vnetemu poborniku, staremu izkušenemu vzgojitelju in drznemu planincu. Nič pretiravanja, prav nič besedičenja, samo dejstva idealnega pohoda mladine v nove zarje so prepričevalno bodrile nas »starine«, da podpremo pokret lorda Baden-Powella. Neumorni ustanovitelj in požrtvovalni voditelj slovenskega skavtizma je podrobno raztolmačil misli in želje, bistvo in osnove skavtske organizacije in nas temeljito seznanil z idejami pacifizma, občestva, bratstva in ljubezni.
Zakoni skavtizma s svojimi zaobljubami temeljijo na izkušnjah in morejo zares odločilno vplivati na pravilno vzgojo značaja: spoštovanje, čast, nesebičnost, zaupanje, inteligenca, delavnost in zdravje — vse to je za današpjo mladino izredne važnosti in vrednosti.
Živo slutimo mi »stari«, da je skavti-zem življenska potreba naše mladine in — nas »starih«. Tudi mi starejši bi se morali okleniti z vsemi svojimi močmi vsaj old-skavtov, ki imajo namen podpirati stremljenja mladine.
Zato iskreno pozdravljen odbor, ki bo pripravil vse potrebno, da tudi organizacija starih, skavtov v Mariboru oživi, se razmahne in razcvete!
Iz Poljčan
Kronika zadnjih dni. Gospodinjska šola je bila te dni otvorjena. Tečaj bo trajal 3 mesece. Priglasilo se je 16 gojenk. — Z banskim odlokom sta razrešena mest občinskih odbornikov v Poljčanah gg. Alojz Švagan in Anton Habjan; na njuno mesto pa imenovana učitelj g. Ludvik Varl in železniški uradnik g. Anton Zeil-hofer. — Te dni je inšpeciral na naši šoli srbohrvaški pouk g. Miloš Vučkovič iz ministrstva prosvete in se je o napredku dece v tem predmetu zelo pohvalno izrazil. — Naši lovci so spet priredili lov na divje svinje z lovskim blagrom. G. Josip Baumann, hotelir, je pogodil 80 kg težko svinjo. To je v tem letu že peti član črnega krdela, ki se potika po naših gozdovih. — Nesreča je doletela kletnega O. Rumeža. Pri napajanju ga je krava dregnila z rogom pod oko. Zateči se je moral k zdravniku. — V petek je nenadoma preminul od srčne kapi zadet, zelo popularni 66-lethi posestnik Andrej Petrovič. Popoldne je bil še v Žalcu po opravkih, zvečer se pa je pred hotelom
Kaj je naloga dobre zobne pastel
Naj nadomešča zobozdravnika? Ne! Kdo opazi na svojih zobeh kake nenormalne pojave,naj kakor hitro mogoče obišče zobozdra* nika. Dobra zobna pasta ima samo eno nalogo: vaše zobe vzdržati lepo bele.To nalogo izpolnuje ODOL* zobna pasta
na. idealen načinu
Baumann naenkrat zgrudil in umrl. Imel je velikanski pogreb, kakor ga pri nas že dolgo ni bilo. Saj je bil pokojnik izredno marljiv društvenik pri gasilcih, čitalnici in Sokolu. Pevski zbor Sokola mu je
zapel »Vigred«  in »Blagor mu«
Na grobu pa sta se poslovila od pokojnika v ginljivih besedah postajenačelnik Fr. Lovrec in gasilec g. Perše.
Nova važna razkritja iz pradavnine
TAM, KJER JE STALA ZIBEL CIVILAZACUE.
Trdovratnež.
»Dragi Nace, zdravnik ti je vendar pre povedal pri jedi piti pivo, — zdaj pa sediš tu, ješ in piješ pivo.«
»No, stara, pa odnesi jed z mize!«
Na podlagi zadnjih arheoloških razkritij je nedavno Sir ArtUr Keith v svojem predavanju na univerzi v Glasgo\vu podal pregled o novih domnevah, do katerih je dovedlo najnovejše raziskovanje o zibelki civilizacije.
Po njegovem mnenju smemo danes s precejšnjo sigurnostjo sklepati, da so Evropo kolonizirali Kavkazci v razmeroma pozni dobi. Ti kavkaški pionirji, tako je izvajal predavatelj, so se pojavljali od časa do časa v Evropi, v večjih in manjših krdelih, koncem zadnje ledene dobe, ki preračunana v leta, sega nazaj nič manj ko 2000 let. Kavkazci so prihajali najbrže z južne Afrike ali pa Azije. Izhodišče je postranskega pomena, kajti ti najzgodnejši kavkaški lovci na mamute so si po telesu tako podobni, da lahko sklepamo, da so izhajali iz iste korenine, katere bivališče je iskati najbrže prej v Aziji kakor v Afriki.
Danes vemo, k^ko so se ti prvi prebivalci Evrope preživljali, in kako se je razvijal način njihovega življenja izza časa, ki sega nazaj za kakih 3000 let pr. Kr. Živeli so pač od priročnega bogastva zemlje in morja. Če sl predstavljamo, da zadostuje že ena sama kvadratna milja bogatega lovišča, da zasigura enemu človeku obstanek za celo leto, tedaj je upravičena cenitev, da leta 3000 pred Kristom prebivalstvo britanskih otokov ni znašalo več ko 30.000 glav, vse Evrope pa niti 750.000 glav. Danes štejemo na istem ozemlju 475 milijonov duš. Na kra-
ju, ki je pred 5000 leti enemu samemu človeku nudii možnosti prehrane, prebiva in se preživlja danes 500 oseb.
Izkopavanja v Uru in Kisu, kakor tudi starejša raziskovanja v Suzi, v južno-zapadnem kotu Perzije, nam natančneje izpričujejo, da je v početku četrtega tisočletja pred Kristom poljedelstvo v severnem delu perzijskega zaliva, tam, kjer so si že od nekdaj zamišljali kraj svetopisemskega raja, bilo doseglo ne samo že visoko stopnjo razvoja, ampak da se je moglo ponašati tudi že s precejšnjo preteklostjo. Kako daleč sega ta preteklost, moremo samo domnevati. Če pa postavimo začetek tega poljedelskega razvoja v šesto tisočletje pred Kristom, bo to prej premalo nego preveč.
Obenem se je dotaknil predavatelj tudi poročila profesorja Laugdona, voditelja ekspedicije muzeja Oxford-Field v Kišu, ki poroča o važnem novem razkritju-Kraj, kjer koplje . ta ekspedicija, kaže obliko majhnega holma. Holm leži 16 milj vzhodno Kiša. Gre tu za ostanke majhnega sumerskega mesta, ki je procvitalo vi dobi slavnega kraljestva Agade (2723 do 2549 pred Kristom). Tam so našli lončene črepinje, popolnoma slične onim, ki so jih našli v Kišu in ki kažejo na dobo okoli 3000 pred Kristom. To odkritje upravičuje domnevo, da tisto obsežno raztreseno polje razvalin 17 milj severovzhodno Kiša v resnici predstavlja ostanke izginule prestolnice kraljestva Agade.
Kjer ubijajo čas...
Zanimivosti iz španske prestolnice.
Madrid še prebuja zelo pozno; šele _ koli 10. ure dopoldne razpostavljajo za-Pani komlji zdehaje svojo robo, ob enaj-j'h se raznaša prva pošta, po ministrovih pa tudi tedaj še ni videti žive du-* razen slug in prosilcev z dežele. ToČ-1 uradniki prihajajo takole proti poldne-u> in ker je Madrid uradniško mesto, ahko rečemo brez pretiravanja, da se . sPanski prestolici pričenja Življenje še-
le opoldne.
Gradnik v Madridu se sicer od urad-ikov v drugih deželah razlikuje samo totiko, da sedi v svoji pisarni ne osem, PiPak.samo dve uri, da ,se za državne ,z?Ye in nadloga;ne briga in da ga bolj f rbl> kako bo dobil spet nazaj tisti »du-Ki ga je včeraj izgubil pri kvartanju. Kazen uradnikov je v Madridu še 7nnnZodvetnikov; ©o statistiki okoli
0.	Bavijo se seveda z vsem mogočim, amo ne z advokaturo. Advokat postati zitČ ° lahko’ nisi na navezan, na vi-
‘«1 Pa zveni naslov »abogado«., 5etucjj
Ari D?nosno- vendar čjato spodobno. tr~.v°Kati inr uradniki ne zaslužijo mnogo, dažrvljonje v Madridu je tako, da sko-Sel n e vendar ,a,1Ko živiš prav ve-Dn°' sedi tak caballero na primer n.,.Ves dan v kavarni’; najprej popije svoj jeunovec — tako le. da dobi boljši ape-bi§ Zf, *ti°Kato« kosilo. K pelinovcu do-sli v Kavarni pa tudi raznih prilog: ma-e majhne morske rake, ploščice pe-
čenega krompirja- Zato caballero te priloge prav pridno zauživa. nakar krene ponosno v kavarno na nasprotni strani ulice in tam takorekoč popije svojo popoldansko kavo — seveda z mlekom, ker naš caballero še ni do dobra sit. Ampak nekaj pa je le bilo za želodec, torej jo z življenjem zadovoljen. Včasih pije namesto mlečne kave samo mleko, kar je še pametneje. Tako posedajo po terasah elegantni in temperamentni in čakajo na revolucijo, ki mora vsak čas priti okoli vogala ...
Vsi so oblečeni z izbranim okusom. Na ulicah vidiš prodajalce, ki ponujajo kravate: una peseta! In kakšna krasota barvi ... Caballero menja vsak dan svojo kravato, to je važnejše kakor kosilo. Pa na čevlje se tudi ne sine pozabiti: čim ima caballero par novoev v žepu, že pomigne snažilcu čevljev, od blaženosti zapre oči in bi bil zmožen prebiti tako ves dan. Če obogati, si dd svoje Čevlje vsako uro okrtačiti. Proti Jutru lahko sre-čas brezskrbnega caballera, kako si domov grede še enkrat da osnažtti čevlje. Anglež' se brije dvakrat na dan, caballe-ru je obraz postranska Stvar, včasi se po tri dni ne obrije, toda čevlji — tu je neizprosen, čevlji se morajo svetiti!
če ie tak caballero oženjen, ima seveda tudi stanovanje in kopo otrok. Včasih je tudi dOma, ker njegova Žena kuha ali krpa nogavice. A kje je njegova žena in kje se nahaja njegov doni, tega pa ne vedo niti njegovi najboljši prijatelji, kajti famiiija in dom, to je neka] tako intimnega kakor v drugih deželah nepostlana
postelj, ki je tujim očem ne pokažeš rad. Svoje prijatelje dobi caballero v kavarni ali v klubu, čim žlahtnejša je kri caballera, tem manj se mu ljubi delati, celo pred pisarnami ima strah. Tako se približuje pravemu »individualizmu«- V Madridu je promenada Alcala, kjer korakajo caballeri tesno drug za drugim.
Dan je minul, pričel je opoldne, zdaj pojejo petelini. Pa bi se šlo lahko spat. Toda, kakor rečeno, caballero je poln ognja — pa zavije še v kako javno hišo, saj jih je v Madridu vse polno.
Minul je dan, lep, solncen, ustvarjen za samoto in poezijo, a je bil samo votel, hrupen dan. Španci niso vesel narod kakor Francozi: v šundru kavarn, v sijaju luči zije praznina, pripravljena človeka požreti. Caballero, on se zna dolgočasiti. Strah te postane, če ga gledaš, kako zdeha. Njegov najljubši izraz je »ubiti čas«. On ne pije kave, ampak je zaposlen z ubijanjem časa. To je komplicirano, zahteva dolge izkušnje, dd, celo več — podedovano kulturo!
čas je sovražnik! Sicer pa so caballeri silno zaposleni, nastavljeni so v treh ministrstvih, pišejo v deset časopisov, delajo v 15. političnih strankah, in končno So tudi še zaljubljeni v razne ženske- Niti trenutka prostega časa nimajo! Če ima tak caballero dogovorjen sestanek z drugim ob petih, tedaj pride okoli sedmih — poprej mu je bilo absolutno nemogoče, ker je tako silno zaposlen! V resnici je sedel v bližnji kavarni in je ubijal čas. Samo bikoborbe in žrebanja loterij pričenjajo na Španskem točno; to je skoro
religija. Vse drugo, .kot na primer gledališke predstave, prihodi vlakov, razstave, shodi in pogrebi pričenjajo vedno prepozno saj je čas zvit sovražnik, ki ga je težje ubiti kot bika, zato ga treba ukaniti!
Španska prestolica, njene palače, nebotičniki, redakcije, literarne kavarne, lepe ženske, leni caballeri — to vse je sreča in nesreča, naslada in sramota. Ne Smemo pozabiti, da so caballeri ves Madrid, glavno mesto države, katero so vla dali in jo še vladajo. Med tem ko oni ubijajo čas, umira dežela lakote. V prejšnjih časih je Španija dala svetu največje učenjake, zdaj je v univerzitetni knjižnici vsaka druga knjiga prevod. Na gradnjah delaio nemški inženirji, v bankah in industrijskih podjetjih najdeš Angleže ali Arne ričane. Poprej je imela Španija, čudovite stavbene mojstre, danes si težko predstavljaš kaj bolj neokusnega kakor so palače bogatinov v Valencijl ali Barceloni. Pa naletiš v Andaluziji na navadne delavce, ki politično veliko več razumejo kakor vsi juristi v Madridu. Čevljar iz Va-lencije je umetnik v svoji stroki; iz Londona, iz Pariza pošiljajo ponj, da jim naredi čevlje. Caballero pa? Doma je inženir, v Parizu bi moral tolči kamenje. Na kakem shodu strokovne zveze v Barceloni slišiš veliko bolj pametnega, kakor ga v madridskem parlamentu. Kmetje Kasti-lije so iz skalovja ustvarili rodovitno zem ljo. Kaj so pa iz te_ dežele napravili »individualisti« v Madridu? Ze mnogo let vladajo Španijo ti »individualisti«, — a ni iz-gleda, da se jih bo že enkrat rešila.
Carrer Befl:
71
Lovvoodska sirota
»Potem se motiš in nič ne veš ne o meni ne o ljubezni,- ki sem je zmožen. Vsak atom tvojega telesa mi je tako drag kot lastno telo in v muki in bolezni bi mi bil še vedno drag. Tvoja duša je moj zaklad; da mi ga kdo. ukrade, bi bil ta zaklad še vedno moj. Ko bi divjala, bi te'vezal z lastnimi rokami in ne s prisilnim jopičem, saj bi tvoj objem še v besu imel dovolj čara zame. Ko bi me tako divje napala kakor davi tista žena, bi te sprejel v naročje, da te obvarujem nesreče. Ne ogibal bi se te z gnusom, kakor bežim od nje. V mirnih trenutikh bi ne imela varuha in ne varuhinje razen mene. Z neutrudno nežnostjo bi te negoval, pa če bi se mi nikoli niti z nasmeškom ne zahvalila; nikoli bi ti ne nehal gledati v oči, ko bi me tudi več ne poznale. Pa čemu te misli? Govorila sva o tem, da te odvedem iz Thornfielda. Saj veš, da je vse pripravljeno za pot; jutri pojdcš. Prosim te, prebij le še to noč pod mojo streho, Jana, in potem reci njenim strahotam z Bogom! za večne čase. Poznam pribežališče, ki mi bo varno svetišče, kamor ne pridejo ne osovraženi spomini niti neljubi vsiljivci, ne hinavstvo in ne kleveta.«
»Vzemite Adelko s seboj,« sem mu prigovarjala, »dobra družica Vam bo.«
»Kaj hočeš s tem reči, Jana? Rekel sem ti, da pošljem Adelko v šolo. Kaka druščina mi bo dete, ki ni moje dete, marveč francoske plesalke nezakonski otrok? Zakaj me nadleguješ ž njo, čemu mi vsiljuješ Adelko za družico?«
»Govorili ste o skrivališču, sir. Skrivališče in samota sta za Vas predolgočasni.«
»Samota! Samota!« je ponovil razdraženo. »Vidini, di ti moram nekaj razložiti. Ne vem, kaj pomeni taj-novitost v svojem licu. Ti pojdeš z menoj v samino-Ali razumeš?«
Odkimala sem. Ker je bil tako vzburkan, je bilo treba precej hrabrosti za tak znak nesoglasja. Kakor pribit je obstal. Dolgo in ostro me je pogledal. Odvrnila sem oči, se zagledala v ogenj in se trudila, da bi bila videti mirna in zbrana.
»Zdaj smo našli kaveljček v Janinem značaju,« je končno dejal. Govoril je mirneje, nego sem pričakovala, sodeč po njegovem pogledu. »Tuljava se je dovolj lepo obračala in svila se je gladko odmotavala. A vedel sem, da pride kak vozel, ki nas bo presenetil; in zdaj je tu. Zdaj pride jeza in obup in brezkončni čemer. Pri Bogu! Najrajši bi uporabil kot Samson svoje moči in raztrgal zamotke kot predivo!«
Spet se je napotil po sobi, spet je obstal tik mene.
»Jana, ali se nečeš spametovati?« je dejal in premolknil, potem pa se je nagnil k meni, »sicer poizkusim z nasiljem.«
Glas mu je bil hripav, gledal je kot človek, ki namerava raztrgati neznosne vezi in se misli strmoglaviti v divjo prostost. Videla sem, da mu v prihodnjem trenutku ne bom mogla odoleti, če se mu bes le še malo ojači. Le še ta trenutek mi je ostal, da ga brzdam, le hipček strahu bi odločil o moji in njegovi usodi. A strahu v men' ni bilo. Čutila sem svojo moč, svoj vpliv, ki me je držal pokoncu. — Kriza je bila nevarna, a ne brez tistega mika, ki ga, čuti Indijanec, kadar smukne v svojem čolničku čez brzice. Prijela sem ga za stisnjeno pest, razklenila skrčene prste in mu pomirjevalno rekla.
IS
»Sedite! Pomenkovala se bova, dokler Vas bo volja, in vse bom poslušala, kar mi boste rekli, bilo pametno ali brezmiselno.«
Sedel je, a takoj ni smel govoriti. 2e precej časa sem se borila v svojimi solzami. Zelo sem se mučila, da jih zadržim, ker sem vedela, da bi mu ne bilo všeč, ko bi me videl, da se jočem. Zdaj pa sem spoznala, da bi »s škodovalo, če teko s tako močjo in tako dolgo, kolikor le hočejo, če mu je bil jok neugoden, toliko bolje. Popustila sem torej in zajokala prav od srca.
Kmalu me je resno prosil, naj se umirim. Rekla sem mu, da mi je bilo to nemogoče, dokler je tiščal tako jezo.
»Saj nisem jezen, Jana, samo ljubim te preveč. Tako si hladno gledala, da nisem več mogel tega prenašati. Zdaj se pa umiri in si ubriši oči!«
Nežni glas mi je jamčil, da je bil premagan; umi-, rila sem se torej. Poizkušal je, da bi naslonil glavo na moja pleča, a tega mu nisem dovolila. Nato me je hotel objeti.
. »Jana, Jana!« je zastokal tako bridko,, da mi je spreletelo sleherni živec. »Torej me ne ljubiš? Samo moj rod in ugled te je mamil? Zdaj, ko veš, da ne moreš postati moja soproga, se mi umikaš kakor garjavem«
Njegove besede so me ranile. A kaj bi naj storila ali rekla? Ničesar mu nisem smela reči, a ker me je tako mučil kes. da sem mu ranila čuvstvo, sem zaželela izlečiti rano, ki sem mu jo bila vsekala.
»Jaz Vas res ljubim,« sem rekla, »bolj kot kdal poprej. A svojih čuvtev ne smem kazati, ne smem se jim izročati. To je zadnjič, da kaj takega omenim!«
»Zadnjič, Jana? Kaj! Živeti z menoj, me vsak dan videti in pri vsej svoji ljubezni do mene ostati hladna in tuja?«
ladansRe obutve
Da bi Vas mogli postreči kar naj p op o In e j e, nas obiščite že sedaj, dokler ni velikega navala J
Razvoj japonske do velesile
F. A. OSSENDOWSKl O PROBLEMU DALJNEGA VZHODA.
Najpopularnejši pisatelj' današnje Poljske, F. A. Ossendowski, dobri poznavalec Sibirije in Daljnega vzhoda, ki je bil že pred vojno profesor zemljepisja v Tomsku, a po vojni v največji zmedi v Sibiriji, Mongoliji, Kitajski in Mandžuriji, kar je opisal v svoji svetovnoznani knjigi »Po sledu zveri, ljudi in bogov«, je napisal te dni v »Kurierju Warszaw-skem« zanimivo razpravo o zgodovinskih perspektivah Daljnega vzhoda, ki zanima danes ves svet.
Ossendowski opozarja na nekatere datume prošlosti, katere si je dobro zapomniti za presojanje zadnjih in najno-,vejših dogodkov. Najprej nekoliko številk: Japonska ima danes 90 milijonov prebivalcev, Kitajska pa okoli 450 milijonov. Zanimivo je nadalje, da je preteklo prav letos v februarju 50 let, kar je Japonska prvič stopila v diplomatske stike z ostalim svetom. Pomemben je pri tem 17. februar 1. 1872., ko je japonski poslanik s svojim spremstvom prvič izročil po mikadu izstavljene akreditive predsedniku Združenih držav Severne Amerike. Dotlej Japonska ni bila niti v Ameriki niti v Evropi dosti znana. Vsa zgodovinska in zemljepisna literatura o zemlji šogunov, samurajev, cesarstva solnčnega sima, barbarskih poganov itd., je bila bolj romantična pravljica kakor znanost.
Toda Američani so se spoznali z Japonci že davno poprej. Prvič vsekakor L 1854., ko je ameriški admiral Parry zahteval od Japonske, da dovoli vstop tujim trgovcem. Tej ameriški je sledila kmalu nato slična akcija s strani Anglije, Francije in Rusije. Uspeh je bil dosežen šele dosti kesmeje, ko so bdi v japonski prestolnici, tujcem prej skoraj nepristopni, osnovami prvi tuji konzulati. Toda še 1. 1854. so konservativk rodoljubi napadli evropske naseljence v, Ši-monoseki in Čosiju, za kar je bila Japonski naložena kontribucija v iznosu treh milijonov dolarjev. To je bilo prvo srečanje Japonske z evropsko »civilizacijo«.
Japonsko cesarstvo pa se je vojskovalo s Kitajci prvič že 1. 1281. po Kr., za Časa vladanja cesarja Čubilaja. Tedanja vojna je bila po zgodovinskih virih strahovito krvava. Poročilo pravi, da se je od 100.000 kitajskih vojakov vrnilo z
bojišča živih samo troje, da sporoče kj-tajskemu cesarju vest o porazu. Pa tudi »politiko za zaprtimi vrati« je Japonska, poznala že davno pred prvimi stiki z evropsko diplomacijo. Prav tako je skrbno negovalo »splendid isolation«. Toda evropskega in ameriškega izkoriščanja, katero so Kitajci vldano, čeprav s stisnjenimi pestmi trpeli, se je Japonska kaj kmalu otresla. Svoje izkoriščevalce je premagala s tem, da se je naglo priučila njihovih metod. Evropejci in Američani so postali tako nehote prvi učitelji japonskega naroda in prvi vzgojitelji japonskih državnikov in diplomatov. Takih učencev ni našla Evropa nikjer drugod.
Približno pred 50 leti, ko je v Evropi vedno bolj rastlo poznavanje Japonske, so bili Japonci prvič prisiljeni zanimati se za tisto, čemur pravimo v diplomatski politiki — mednarodna situacija. — Vzrok je bilo silno naglo naraščanje prebivalstva, skoraj milijon na leto. Za vse ni bilo doma prostora, treba se je bilo izseljevati, a kam? Prvi japonski državniki v pravem, modernem pomenu besede so bili Goto, Itagaki, Okubo, Inuje in Okakura. Na njihovo pobudo je Japonska leta 1873. vzela od Kitajcev v zakup veliki otok Formoso, kamor je pričela pošiljati svoje koloniste. Toda že leto pozneje so si ga morali osvojiti z bojem. In tedaj, 1. 1873., je japonski finančni minister Inuje izrekel Evropi nerazumljive, a danes popolnoma jasne besede: »Približati se moramo zapadni civilizaciji, ki je za nas edina prava učiteljica!«
In Japonci so se zares pridno učili, tako pridno, da so celo prekosili svoje učitelje, kar so najlepše pokazali v vojni z Rusi 1. 1904 in 1905 ter sedaj v Mandžuriji in Šanghaju.
v vseh optikah.
Ivan Pečar, fotomanufaktura. Maribor, Gosposka ulica 11.	849
Sinko.
Oče: Ce bi bil ti bolj priden, bi lahko postal nekoč slaven mož!
Sinko: Ampak, dragi očka, bodi no malo bolj dosleden. Saj sam vedno praviš, da i^mo vse preveč jubilejev in spome-n>
Napad na jugoslovansko banko v Parizu
s
■V ....~	.....	'
Drago Kneževič
eden izmed treh banditov, ki so pri belem dnevu udrli v banko bratov Baru-chov v Parizu, z revolverji ustrahovali uradnike in odnesli 150.000 frankov. Kne-ževiča so aretirale avstrijske oblasti v Puchbergu am Sckneebergu, ko se je tja pripeljal z lastnim avtom in 50.000 franki v žepu. Njegov pajdaš Kostajnšek je pa baje pobegnil v Bosno, kjer ga zidaj iščejo. Ime tretjega bandita je neznano.
VOZNE OLAJŠAVE.
Jadranska obala, zdravilna kopališča in objezerska mesta, po desetdnevnem bivanju v mesecih marec, april in maj — 75% popusta na železnicah pri povratku. Ako pada povratek iz Jadranske, obale ali objezerskega mesta v dolJi od 28. marca do 3. aprila, od 2. do 8. maja, od 15. do 19. maja in od 19.. do 23. junija zaključno, zadostuje nepretrgano bivanje petih dni.
Wlen, pomladanki sejem, od 13. do 20. marca, 25% znižana vožnja, vizum prost, legitimacija Din 50.—
Praha, pomladanski sejem, od 13. do do 20. marca, 30% znižana vožnja, legitimacija Din 35.—.
Basel, vzorčni sejem, od 2. do 12. aprk
la, 30% znižana vožnja, legitimacija gra-tis.
Rim, slikarska izložba do 10. aprila, polovična vožnja na italijanskih železnicah.
Prlmavera Siciliana (spomlad v Siciliji) do 30. junija, polovična vožnja na italijanskih železnicah, legitimacija Din 90.—»
Vse informacije daje pisarna »Putnik« (Tourist Office), Maribor, Aleksandrova cesta 35., telefon 21-22.
Darujte za  pomožno akcijo I
Dobra reklama — dobra kupčija
Vsak inteligenten, spreten, izkušen in moderen trgovec ve, kako velike važnosti za poslovni uspeh je reklama. Reklama je prvo in poglavitno pri kupčiji, potrebna pa je zlasti v kritičnih gospodarskih dobah, kakršno zdaj preživljamo. Cim več reklame, tem boljši uspeh. To priporoča tudi Oto Hansen v svoji brošuri. kjer daje praktične migljaje modernemu trgovcu.
Glede na reklamo svetuje med drugim: Vedno nekoliko pred začetkom sezone pričeti, o Božiču na primer že s krajem novembra do srede decembra. Pri tem mora reklama vedno vsebovati nekaj, kar publika išče, in če imaš kake »šlagerje«, imenuj nekaj prav ugodnih cen, kajti dandanes išče vsak le najcenejšo trgovino. Kjer gre za majhne cene, ti blaga, ki ga ponujaš, ni treba opisovati, pri sreAijib cenah moraš navesti
glavne privlačnosti dotičnega predmeta-pri večjih cenah pa sestaviti reklamo tako, da potegne, da zanima in postavi ugodnosti za kupca v pravo luč.
Bolj priporočljivi, so po Hansenovei11 mnenju češči oglasi kakor pa enkrat velik oglas, ker časopisni čitatelj enkratni oglas, čeprav je velik, lahko prezre, ali si ga pa ne zapomni. Ako pa izide ogl*5 tedensko dvakrat, najbolje ob sredah K1 sobotah, oziroma nedeljah, tedaj se We tvrdke in to, kar ponuja, tako utisne v čitateljev spomin, da se bo gotovo podal v to trgovino, kadar namerava kupiti tisto, kar mu je priporočal časopisni oglas.
Med prijatelji.
»Je dosti poti, po katerih more človek priti do denarja, ampak samo ena je rf" štena pot!«
»In katera je ta?«
»Aha, saj sem si takoj mislil, da je oc poznaš!«
»Vem, sir, da bi tega ne zmogla. Zato pa uvide-vam, da mi preostaja le ena pot. Jezili se boste, če Vam jo razodenem.«
»Oh, le govori! Četudi grmim, ti poskrbiš o pravem času za dež.«
»Mr. Rochester, zapustiti Vas moram.«
»Za koliko časa, Jana? Za nekaj minut, da si popraviš nekoliko zamršen lase? Da si opereš lice, ki K malo vročično?«
»Zapustiti moram Adelko in Thornfield. Ločiti se morava za vse večne čase. Novo življenje mi je začeti med tujimi obrazi in tujimi prizori.«
»Seveda, rekel sem ti že, da mora tako biti. Blazne ločitve ne omenjam. Bržkone si hotela reči, da moraš postati del mojega bitja. Kar pa se tiče novega življenja, imaš povsem prav. Moja žena postaneš vseeno, nisem oženjen. Mrs. Rochester boš — v resnici ln Po imenu. Samo tebe se bom oklepal, dokler živim. V južno Francijo pojdeš, kjer imam zate hišo, belo vim ob obali Sredozemskega morja. Tam boš živela •>rečno, zastraženo in nedolžno življenje. Ne boj se, “a te zmamim v zmoto in da postaneš moja pritežnica. '»akaj skrivaš glavo? Jana, pametna bodi, da spet ne Pobesnim!«
Glas in roka sta mu drgetala. Velike nosnice so ®e razširile, oči so se mu iskrile. In vendar sem se drznila reči:
»Sir, Vaša žena živi, to je dejstvo, ki ste ga davi sami pripozr.ali. Ko bi živela z Vami, kakor si to Vi želite, bi Vam bila priležnica. Kdor kaj drugega trdi, le sofist in laže.«
»Jana, nisem krotek človek; ti si na to pozabila. Nisem strpljiv, nisem miren, nisem brez strasti. Če jinaš kaj usmiljenja zame in zase, položi prst na moje ‘0; lej, kako mi kri polje, čuvaj se!«
Odkril je zapestje in mi ga pomolil. Ves je bil po-sinel. Hudo mi je bilo pid srcu, okrotno je bilo ga tako vzburkati. Popustit- nisepi mogla. Storia sem, kar pač ljudje storijo v najhujših stiskah: iskala sem pomoči pri Očetu, ki je močnejši od svojih otrok. »Bog mi pomagaj!« mi je ušlo z ustnic.
»Norec sem!« je nenadoma vzkliknil Mr. Rochester. »Pravim ji, da nisem oženjen, a ji ne povem razloga. Pozabil sem, da nič ne ve o značaju tiste ženske in okolnostih, ki so zvezane s tistim peklenskim zakonom. Oh, prepričan sem, da mi bo Jana pritegnila, ko bo vedela vse, kar vem jaz! Daj mi roko, Jana, da bom čutil tvojo bližino, in pojasnim ti pravo stanje stvari. Ali me utegneš poslušati?«
»Da, sir, ure in ure, če Vam bo všeč.«
»Zahtevam le nekaj minut. Jana, ali si kdaj slišala, ali sl kdaj vedela, da nisem najstarejši sin naše rodbine? Da sem imel brata, ki je bil starejši od mene?«
»Spominjam se, da mi je to gospa Fairfax nekoč povedala.«
»In si li čula, da je bil moj oče grabežljiv skopuh?«
»Nekaj takega sem posnela iz pogovorov.«
»No, Jana, ker je bil tak, je bil odločil, da bo bogastvo pustil na kupu, da posestva ne bo delil In mi ne dal poštenega deleža. Odločil je, naj dobi vse brat Row!and. A tudi to mu ni šlo v glavo, da bi moral drugi sin ostati siromak. Preskrbeti me je mislil z bogato ženitvijo. Nevesto mi je kmalu našel. Mr. Mason, bogat posestnik in trgovec na Jamaiki mu je bil star znanec. Začel se je zanj zanimati. Zvedel je, da ima sina in hčerko, in da bo imela le-ta štiridesettisoč funtov dote. To mu je zadostovalo. Ko sem končal vse-
učilišče, so me poslali na Jamaiko po nevesto. Oče mi ni črhnil o denarju; rekel mi je le, da ves Spanish Town hvali njeno lepoto. Ni se zlagal. Bila je krasotica liki Blanche Ingram: velika, temne poiti, ponosna. Njena rodbina me je želela za zeta, ker sem bil slavnega rodu. Kazali so .mi jo ob raznih prireditvah v bogati obleki. Redkokdaj sva se videla, še redkeje se pomenkovala- Laskala se mi je in mi lokavo razkazovala svoje čare in svoje znanje. Vse jo je oboževalo v mestu, vse me je zavidalo. Bil sem zaslepljen, zmeden. Strast mi je zaplamiela in ker sem bil neveden, sirov in neizkušen, sem mislil, da jo ljubim. Ni je tako bedaste zmote, da bi je človek pod vplivom družabnega tekmovanja, nepremišljenosti, mladostne slepote ne zagrešil. Njeni sorodniki so me hrabrili, tekmeci dražili, mladenka izzivala. Stal sem pred oltarjem, še preden sem se prav zavedel. Oh, ne morem se spoštovati, kadar; se spomnim tiste nore dobe; strašno se moram prezir rati. Nikoli je nisem ljubil, nikoli spoštoval; še pozndl je nisem. V njenem značaju nisem ugotovil nobene čednosti: ne ponižnosti, ne dobrosrčnosti, ne odkritosti, ne rahločutja. In jaz, sirovi, slepi, bedasti tepec sem jo poročil! Manj bi bil grešil, da sem — toda ne sinem pozabiti, s kom govorim.
»Mater svoje neveste nisem bil nikoli videl. RefeK so mi, da je umrla. Preden je minil medeni mesec, sem spoznal svojo zmoto; bila je le blazna in zaprta v zavetišču. — Moia nevesta je imela še mlajšega brata*; bil je popoln bebec. Starejši brat, ki si ga videla ia ki ga ne morem črteti, dasi se mi gabi vse ostalo sorodstvo, ker nekoliko čuti Človeka v šibki duši, kar kaže v zanimanju za svojo sestro in vdanosti do mene, bo bržkone tudi še zblaznel. Oče in Rowland sta vse to vedela, , a mislila sta le na denar in tako sta se zarotila proti meni.
Prokletstvo prošlosti
Roman treh generacij.
, V Berlinu je te dni izvršil sasomor mož, W ie bil več desetletij stalen gost elegantnih javnih lokalov, a šele smrt je razjasnila grozno tajno njegove preteklosti Ki njegovih prednikov.
Roman se je začel že pred dobrimi sto feti. Takrat je živel v Berlinu znameniti zdravnik dr. G. Glavno delo svojega življenja je posvetil iznajdbi protistrupov, ki hi se uporabljali pri raznih zastrupljenih. Prve učinke svojih iznajdb je preskušal na živalih, nato pa na samem sebi. Tako je nekega dne zopet iznašel protistrup proti nekemu nevarnemu strupu, legel v posteljo, zaužii najprej strup, nato pa v silnih mukah čakal na uporabo novega zdravilnega sredstva, katero je Položil v kozarcu na nočno omaiico. V tistem trenutku pa je pritekel v sobo nje-®ov štiriletni sinček, planil k njemu in ^potoma prevrnil pripravljeni protistrup.
zdravnik ni imel nadomestila, je v sdnlh mukah umrl. Nihče mu ni mogel polagati.
Ko je zdravnikova žena izvedela, kaj I je zgodilo, jo je zadela kap im štiri-et,1i morilec svojega očeta je ostal si-Jjpta. Zanj se je zavzel neki drugi zdrav-k, očetov prijatelj, in ga dal v neko Vz8ojevališče. Pozneje je dovršil girona-in vseučilišče ter postal profesor, ^zonil se je in imel sina, a o svojih star-P1' mladosti in nesrečnem, nehotenem zl°Činu ni še vedno ničesar vedel. Nje-kpv rednik ga je adaptiral in je zato nosil J®kovo, ne očetovega imena.
, Pri nekem prepiru pa je nekdo zalu-Ca* Profesorju v obraz, da nima pravice govoriti o krivdi drugih, ker je sam mo-ri‘®c- Spor je prišel pred sodišče, kjer je . toženi z lahkoto dokazal, da je tožitelj,
le bil star šele štiri leta, zares povzro-j-u. smrt svojega lastnega očeta. To od-leH ‘ie k*'0 za Profesorja strašno. Zbori * *e'esno in duševno in muk ga je re-*a šele smrt v blaznici. Pa tudi žena mu J zaradi razburjenja in žalosti kmalu sle-)ia in sin je zopet ostal sirota, kakor nekoč oče.
Elmono • Henne-shampoRl
najidealnejše sredstvo za pranje in barvanje las samo pri Ivanu Pečarju, droge-parfuimerija, Maribor, Gosposka ulica H-	850
Cerkveni rop.
te dni so neznani lopovi vlomili v Vo xj.Sv' Katarine v Novi vasi pri araždinu in izropali tabernakelj. Odne-so pozlačen ciborij in druge predmete :as,K“Pni vrednosti nad 4000 Din. Vse zasledovanje za vlomilci je bilo doslej
Drezuspešno.
Sestre japonskega Rdečega križa
odhajajo na šanghajsko fronto
P o 1 a s n i I o!
V nekaterih časopisih je pred kratkim izšlo poročilo, da je naš, že 30 let znani Maltinkakao, kateremu imajo milijoni otrok zahvaliti svoje uspeva-nje, brezštevilni rekonvalescenti pa popolno okrevanje, s pšenično moko ponarejen proizvod.
To popolnoma nasprotuje resnici.
S tem izjavljamo, zavedajoč se popolne odgovornosti, da naš Maltinkakao ni nikakšna mešanica kakaoa in pšenične moke, temveč proizvod sestavljen po že leta 1901. patentiranem postopanju, \i čistega kakaoa in iz prvovrstnega, po posebnih predpisih iz-delovanega pšeničnega slada ter ne vsebuje niti najmanjšega pridatka pšenične moke.
(Odstotna mera pšeničnega slada znaša pri vrsti Extra Maltin 45%, pri vrsti I: 50%. Ostalo je pa čisti kakao.)
Maltinkakao je vsied te sestavine vlsokovredno hranilno sredstvo. Na tej visoki hranilni vrednosti kakor tudi na Izredno lahki prebavljivosti sloni krepilni in dobrodejni Vpliv Maltikakaoa na človeški organizem.
Naš Maltinkakao ima edini nedosta-tek: on Je cenen in vsled tega mnogim konkurentom in ponarejevalcem, katerih proizvodi ne presegajo krepilne vrednosti našega Maltinkakaoa. ki pa so nasprotno Večkrat dražji, trn v peti.
JULIO MEINL D. D.
SIRITE „VEČERN>K“[
Odkritje največje znane morske globine.
Ameriški mornariški urad sporoča, da je podmornica »S 48« odkrila v Karibskem morju globino, ki daleč presega vse doslej znane. Na nekem mestu je izmerila, da je Karibsko morje globoko 24.000 čevljev, torej skoro 5 morskih milj. Znan stvenik dr. Venig Meiness, ki je vodil merjenje, zatrjuje, da je v odkritem morskem prepadu ognjišče vseh potresov, ki tako često vznemirjajo Srednjo Ameriko. Gotovo pa je tudi, da je ta silna globina nastala šele v najnovejšem času na ta način, da se je dno morja pogreznilo za več tisoč metrov v globino. Mornariški urad, ki je lansko leto meril globino Karibskega morja skoraj na istem mestu kakor podmornica »S. 48«, je ugotovil dosti manjšo globino. Zdi se zato, da so podmorske plasti tamkaj še vedno neutrjene in se zato krčijo, kar povzroča česte spremembe tudi na površju. Iz istega vzroka se je dvignil nedavno nad gladino tudi otok z razvalinami neznanega mesta, o katerem smo te dni poročali.
Nova poostritev češkoslovaškega deviznega prometa.
Češkoslovaška narodna banka je izdala te dni nove devizne odredbe, ki bodo neugodno uphVale tudi na naše trgovske stike s Češkoslovaško. Odredba velja za čas od 10. t. m. dalje. Promet s tujimi valutami, čeki in denarnimi pismi sme dosegati samo višino 300 Češkoslovaških kron im mora biti mimo tega utemeljen z važnimi gospodarskimi vzroki. Svota in potrditev se bo vpisala tudi v potne liste ljudi, ki potujejo fz Češkoslovaške. Izvoz tujih deviz bo še nadalje prepovedan. Izjemna dovoljenja bo dajala narodna banka.
Red za zasluge za človeštvo
Dobičkanosnl posel pretkanega Švicarja«
Kazensko sodišče v Ženevi se bavi ta dni z nenavadno zadevo. Obtožilo je go* ljufije nekega Arturja Leubo, ustanovitelja »Mednarodne častne legije«. Leubo je s tem prekosil samega velikega Napoleona, kajti slavni zavojevalec je bil dosti bolj skromen, ustanovil je samo francosko častno legijo, ki pa obstoja ša denas. Leubova legija pa je prej končala svoje nenavadno življenje.
Ustanovitev »Mednarodne častne legije« samo po sebi ne bi bilo povod za vmešanje sOciišča, saj je na svetu vse polno zanimivih društev, toda pretkani gospod Leuba je napravil iz nje zelo do« bičkanosen posel. Glavni namen »legije« je bil namreč — podeljevanje odlikovani katera so morali odlikovanci drago plačati. Odlikovanja, katera je delil' »za zasluge za človeštvo«, je razdelit v štiri de* le in vsak odlikovanec je bil s tem deležen tudi visokega naslova. Naslovi so bili: generalni komander, komander, oficir in vitez legije. Prvo odlikovanje ja stalo 400, drugo 200, tretje 100, četrto pa 50 švicarskih frankov, katere je bilo treba odrajtati vnaprej.
Podjetje je uspevalo zelo dobro. Len-ba je našel interesente za visoka odlikovanja in naslove po vsem svetu, posebno pa med poglavarji črncev v Afriki, indijskimi radžami, indokinškimi ministri, južnoameriškimi revolucionarnimi generali, asirskimi pisatelji, tibetanskimi novinarji, japonskimi trgovci itd. A njegova odlikovanja so baje krasila prsa tudi mnogih znanih evropskih osebnosti, ka-tarih imena pa zaenkrat še nočejo izdati, ker bi bilo sicer še več smeha, kako® ga je že sedaj v mednarodni diplomatski metropoli Ženevi.
Odlikovanje je Leuba delil »eliti človeštva za Širjenje solidarnosti med vsemi človeškimi rodovi, brez ozira na narodnost, družabni položaj in pleme.« Njegovi zastopniki so »poslovali« po vseh petih kontinentih sveta in iz »Mednarodne častne legije* se je razvila cela velika industrija. Prisleparjeni denar dosega stotisoče in milijone. In svet se — smeje,	__________
Pri hemeroidalnl bolezni, zagaten ju natrganih črevih, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefovle« grenčice vedno pri jetno olajšanje, često tudi popolnoma o-zdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj fot zvečer pol čaše »Franz Josefo-ve« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
ANTON
ko delo hitro in z garancijo izvršiti.
Opirajoč se na dolgoletne izkušnj ki, bom s solidnim dejom'in nizkipii cenjene stranke najbolje postregel in čam za cenjenamaročila.
.4:
Z odličnim spoštovanjem RUPERT DRAKSLER, mehanik —
Naročila po marl izvriu-emov3dnth
MARIBOR, GOSPOSKA 10
Vetrinjska ulica 11.
Orehi in jederca po ceni. Taborska ulica 7
temno siva, čiste pasme, 4 leta stara,
dresirana ter zelo pridna in ubogljiva se zaradi odpotovanja poceni proda. Poizve se v kuhinji restavracije Union od 5.—8. ure. Aleksandrova cesta 3.
935
Kdor oglašuje uspeha se raduje!
Trajne kodre
po' znižanih cenah izdeluje znani stfo kovnjak z 'dolgoletno' prakso saldi Maly, Aleksandrova c. 22, v hiši zobo zdravnika Dr. Kaca.	W-
Večerni k
Bučno olje
priporoča tovarna bučnega olja J. Hochmuller, Maribor, Taborska ul. 7
899
Solidna in najhitrejša izdelava vaših slik, po skrajno ku-lantnih cenah.
IVAN PEČAR,drogc>fotomanufaktura Maribor, Gosposka ulica 14	848
Pridite I
Pridite!
V nedeljo 20. t m. ob 15.
To so bila porazna odkritja, a razen izdajalskega skrivanja razmer bi jih svoji ženi nikoli ne očital. Tudi sedaj sem se premagoval, ko sem dognal, da mi je njena nrav povsem tuja, da so mi njeni okusi zoprni, da je njena duša preprosta, podla, zaslepljena, popolnoma nezmožna kakega poleta ali razvoja, da ne morem niti enega samega večera prebiti udobno ž njo, ne se ž njo pomenkovati, ker je vse takoj zavila v sirovo, bedasto, nizkotno, razvratno stran; ko sem ugotovil, dav ne bom imel nikoli poštenega gospodarstva, ker je ni' bilo služabnice, ki bi bila mogla dalje časa prenašati njene nasilne in nepremišljene čudi in njenih brezmiselnih ukazov. Izogibal sem se > prerekanju, zadovoljeval se z rahlimi očitki. Skušal sem zatajiti in prikrivati svoj kes in gnus, uduseval sem globoko mržnjo, ki sem jo začel čutiti vzoči njej.
Jana, ne bom te moril z grdimi podrobnostmi. Nekaj krepkih besed naj izrazi, kar'ti moram povedati. Štiri leta sem živel s tisto ženo v tretjem nadstropju, in- že dotle sem mnogo izkusil-ž njo. Nje usoda se je razvijala s strašno naglico. Njene slabosti so hitro jn bohotno poganjale; le nasilje bi jih bilo moglo zatirati,, okroten pa nisem hotel biti. Kako malo pameti je imela in kake strasti! Kako grozno je bilo to prokletstvo, ki so mi ga te njene strasti naklanjale! Berta Ma-son — podla hčerka nesramne matere — me je r odila skozi vse ogabne in ponižujoče smrtne težave, ki jih mora prebiti mož, navezan- na pijanko in prešuštnico.
Rowland je medtem že bil umrl' in po preteku tistih štirih let mi je tudi oče šel pod igrudo. Dovolj bogat sem bil zdaj, in vendar — kako neizrekljivo reven. Povsem pokvarjena ženska je bila z menoj združena in zakon in družba sta jo nazivala del mojega telesa. Na noben Zakonit način se je nisem mogel rešiti; Zdaj so namreč zdravniki dognali, da je bila moja
žena blazna. Njeni izgredi so pred časom v njej razvili klice duševne nemoči, Jana, moja povest ti ne ugaja, taka si, kakor bi.ti bilo slabo. Ali naj konec pustim za drugi dan?«
»Ne, ne, sir, končajte jo zdaj. Smilite se mi— obžalujem Vas v resnici.«
»Usmiljenje nekaterih ljudi, Jana, je le ueugodna iti razžaljiva danj; prav imamo, če jo vržemo v zobe-tistiin, ki jo plačujejo. A to je le usmiljenje trdih, sebičnih src, neprava, sebična boT radi tujega gorja, križana z zaničevanjem tistih, ki so to gorje morali prebiti. Tako pa ni Tvoje sožalje, Jana, radi katerega Ti drhti roka, radi katerega se malone jočeš. Tvoje sožalje, draga Jana, je trpeča mati; njena tesnoba so popadki pri rojstvu božanstvene strasti, ljubezni. Tako usmiljenja sprejemam; prosto pot njeni hčerki — moje roke jo Sprejemalo!«	: > ■ -'	'
»No, sir, nadaljujte, kaj ste storili, ko ste doznali, da je zblaznela?«
»Jana, dosegel sem vrhunec obupa. Le majhen ostanek spoštovanja do samega sebe me je rešil no-. gube. Svet me je brezdvomno imel za brezčastneža. Obljubil sem si, da ostanem pošten, in do zadnjega trenutka sem se branil, da bi me oblatili njeni zločini; osvobodil sem se vsake zveze z njenimi duševnimi nedo-statki. In vendar je družba imenovala moje ime in njeno v isti sapi. Še vedno sem jo videl lp slišal dan za dnem. Okuževala mi je zrak, ki sem ga dihal; spo-rpinjala me je venomer, da sem bil nekoč njen mož, in ta spomin mi je bil tedaj, kot mi je-oedaj,1 neizrečno zopern. Tudi sem se zavedal istine, da za njenega življenja nikoli ne bom soprog boljše žene. Dasi je bila pet let starejša od mene ni bilo pričakovati, da jo bom preživel, ker je bila telesno baš tako jaka, kot je bila duševno šibka. V šestindvajsetem letu svoje starosti ni-
sem imel nobene nade več.
Ko so jo bili zdravniki proglasili za blazno, so jo zaprli. Neko noč so me prebudili njeni kriki. Soparno je bilo kot vselej pred viharjem v tistih krajih. Ker nisem mogel spati, sem odprl okno. Morje je rjovelo, črni oblaki so drveli po nebu in zastrli žareči mesec. Zrak in krajina sta vplivala name in ušesa so me bolela od'kletev, ki jih je vreščala blazna žena. Preklinjala me je s takimi, izrazi, .kakršnih..bi zaman iskala v gnilem slovarju kake vlačuge Dasi sta bili dve sobi med naju, sem skozi tanke pretince slišal vsako besedico in vse njeno volčje rjovenje.	*
»Tako življenje je pravi pekel,« sem si dejal. »Pr* vlco imam, da se ga rešim, če morem. Večnega ognja se ne bojim, zemeljske muke ostanejo pri zemeljskem prahu, domov pojdem, k nebeškemu Očetu!«
V kovčegu sem imel par nabitih samokresov. A le trenutek serh mislil na to, da bi se ustrelil. Ker nP sem bil duševno bolan, me je obup hitro minil. Sveža sapa ie potegnila iz Evrope. Nastal je vihar, ploha se je ulila, grmelo je in se bliskalo, zrak se je očistil- Tedaj se mi je rodil v prsih trden sklep. Stopil sem v vrt. Med mogranji in pomarančami sem v svitu zore ugibal o svoji bodočnosti. V tisti uri sem našel pravo pot iz pekla.
Še vedrto je pihljal vetrič, Atlantik je grmel, srce se mi je širilo in polnilo z živo krvjo, duša mi je za-koprnela po svobodi. Gledal sem preko morja, ki J® bilo bolj sinje od neba'. Daleč tam me je vabil stan svet v svoje naročje.
»Poidi v Evropo,« mi je velela nada. »Tam vedo. kako ti je ime onečaščeno in kako umazano me prenašaš po svetu. Vzemi ženo a seboj. Zapri ob primernen. nadzorstvu v Thomfieldu, potem pojdi, kamor tv je drago,'im druži se, s komer
smo cene perilu tako znižali, da se Vam bo zdelo to, ko si boste ogledali cene v naših izložbah nemogoče.
pa nas morate podpirati z obilnimi nakupi, -da bonjo promet dvignili in te tako zelo znižane cene lahko tudi stalno držali.
Obiščite nas in prepričani boste, da je to res!
Tovarniška zaloga perila
3os. L_
Glavni
Športne obleke 190
Obleke iz sukna 240
Moške obleke 320
Obleke iz kamgarna 380
Hubertus v vseh velikostih ocTI60do320
Knikebokerji od SO do 260 dinarjev
Otvoritveno naznanilo.
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, sem otvoril v Mariboru v Vetrinjski ulici štev,
da
11
Volčja psica
specilalno delavnico
za popravila vseh znamk žival" nih strolsv« koleg in gramofonov
Zaradi svoje bogate zaloge vseh doma# ponija lanili in emajliranih potrebščin, sem v stanju vsa-in z garancijo izvršiti.
v tej stro-cenami vSe se priporo-924
pleskanje, sobo in črkoslikanje izvršuje hitro in najceneje A. Rehner, Krčev*'
905
. Današnji trg.
Današnji trg je bil bogato založen z vsemi potrebščinami. Kupčija je bila dobra in so bile cene primerne. Bogata izbira je bila zlasti na perutninarskem trgu; kokoši po 25—65, par piščancev po 20—30, račke po 20—30 jn purane po 55 —90 Din. Tudi ribji trg je bil dobro založen. Morske ribe sp prodajali kg od 14 —26 Din. Precej je bilo‘ha trgu jabolk, kg 4—7 Din.pt)ilao pa sp,bile založene z'južnim sadjem hhše brahjevke. Pomaranče 0.50—2, limone 0.50—0.75. Okoliški kmetje so pripeljali tri voze in 42 vreč krompirja; kg 1.50—1.75, Čebularji pa 19 vreč čebule: kg 5—6 Din. Salate in sočivja je bilo tudi precej. Cvetača komad 6—10, hren kg 12—16, ohrovt glavica 2—5, zelje glava 1—2, špinača kupček po dinarju, mbfovilc kupček po 1—2 Din, redič kg 12—14, glavnata solata, glava 1.50—2.50. Mleka dosti, po 2—3 Din liter, smetana po 10—12. Jajčka so se pocenila: komad 0.60—0.75 Din. Dobro založene so bile tudi mesarske stojnice na Glavnem trgu in slaninarske stojnice na Vojašniškem trgu. Mesne cene: govedina 4—10, teletina 6—10, svinjina s kostmi 10—12, izluščena 12—14, salD 10—12 in slanina 10—11. Cena slanini pa je bila okoli poldneva še nižja. Na senenem trgu so stali trije vozovi sena in dva detelje. Seno 70—95. detelja 100— 110 za 100 kg.
Vajenca sprejmem takoj.
Čevljarska delavnica Avg. Gusel, Ma-ribor, Fra^kopanavp ul. '55.	906
Učenci za poiik: na-citre
se sprejmejo. Trubarjeva: ul. 7, vrata 2 (nasproti učiteljišča).	916
Trgovski pomočnik
mešane stroke želi nameščenje. Naslov v upravi.	920
Boljša samostojna oseba
išče sobo in kuhinjo v mestu. Ponudbe na upravo pod »Nujno«.	919
Sostanovalca sprejmem.
Židovska ul, 12.-
Dostojni 2—4 članski rodbini
oddam takoj enosobno kletno stanovanje ter meblirano sobo v mestu. Ponudbe na upravo pod »Dostojnost«.
■	._______________ 892
Lepo solnčno sobo,
parketirano, z uporabo kopalnice, z dvema posteljama oddam. Trg kralja Petra. Vrstovškova 4, I. desno. 936
primeren za mizarja ali drugo obrt, odnosno skladišče, oddam. Mesarska 5.
930
Lokal,	^	V.
pritlični, za pisarno pripraven, tik glavnega kolodvora oddam takoj. Aleksandrova cesta 48.	868
Hiša
v Mariboru, pri državnem mostu, enonadstropna z drugim enonadstropnim dvoriščnim poslopjem, s stanovanji, velikimi prostori za delavnico, manjši obrat ali za garaže, ugodno na prodaj. Dopisi pod »Ugodno in ceno« na upravo lista.	90
Hišo novozidano
z velikim vrtom prodam ali oddam v najem. Kmetič Mihael, Studenci pri Mariboru, Pohorska c. 71.	908
Gostilniško hišo dvonadstropno sredi Maribora, proda Posredovalnica. Maribor, Sodna ul. '30.
921
bo o’vontev krčevmskeQ&
sokolskega odra v krčevin'
Ski narodni šoli.
Pridite S
Pridite*
Zelo elegantno spalnico,
kopalnico in različno gospodinjsko P' pravo prodam. Prešernova ulica 4 !•,
Spalne sobo,
pofitirane, najmodernejše, in iz meh' kega lesa polne ter kompletne kuhioJf po konkurenčnih cenah prodam takoj; Mizarstvo Aleksandrova 48.
Posestva ali hiše
od 35.000 Din naprej prodaja P°sre^ valnica. Maribor, Sodna ulica 30,
922
Majhen lokal
v Mariboru, Gosposka ul., zaradi pr®' selitve takoj oddam. Naslov v upr^g
rumenilo
(jjjinJ nadbtttoaMt) *«i fV»l*
iSSS&kJm ^SmiSSmm
'Smmmw
• DMMIIMI I
inreg« eaiMUl*
.flOfH«' v»M0B.«>«<Jhof daj. ?■■'■: v*rm moO»»am	prij*-
UR ♦»*» -ptua.
: VMbfe« !<** mKkrn*Jame«r.v./: a>SdObr0> »ervflj.
Telefon 25—80
cenjenemu občinstvu naznanjava, da otvoriva na Jožefovo, to je v soboto 19. t. m., v novi palači hranilnice dravske banovine
xwtomaUcnl
v katerem bova točila najboljša vina in raznotero pijačo, ter imela vedno na razpolago različne jedi in prigiizke po najnižjih cenah.
Za naš „Dinar"
'.cupujemo proizvode domačih znamk I
Za Vaš denar
dajemo Vam blago najboljše kakovosti in zato tudi jamčimo
23-a
v Mariboru, dne 18. III. 1932.
Mariborski »VE C ERNI K« Jutra
Stran 7.
mmoMeceu izgledate po kemični čistilnici tvrcUe
Telefon 24-80
IDEAL
Frankopanova u!fca 9 ♦ Gosposka ulica 12
Pristopale k »Vodnikovi družbi"!
Oddam stanovanje
gospodu vdovcu ali samskemu brez otrok državnemu nameščencu ali upokojencu. Starost od 50 do 60 let. Naslov v upravi »Večernika«.	902
Sadno drevje naročite takoj,
da ga pravočasno dobite. Pomlad bo kratka. Povpraševanje veliko. Drevesnica Josip Rosenberg, Maribor, Tržaška cesta 64.	892
Najfinejši rum
en grosl
Brandy
in vse vrste likerja itd.
Pristna slivovka
en detaill «•»
JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 9
Tovarna likerjev, desertnih vin. in sirupov.
Odprite oči
samo reklama naj ne bo merodajna
Poglejte
kvaliteto, izdelavo in ceno,
Videli boste
boljšo, a Iste ali še nižje cene.
Prednost
za Vas je. da kupite najbolješe blago za najnižjo ceno. Za Veliko noč smo pripravili nad 60 vrst raznih modelov.
Cene damskih čevljev Din 130dO 225, moških Din 145 tfO 245
KARO
Koroika cesta 19 0
CENE
PADAJO
pri vsem oblačilnem blagu. Več se izve v naši trgovini,
TRGOVSKI DORI. MARIBOR, ALEKSANDROVA C. 25.
Trajni kodri 100 Din
onduliranje 6 Din, Tezanje bubi-frizure samo 6 Din pri Marici Požar, gledališka frizerka, Vetrinjska 11.	7940
Kovčeke,
aktovke, ročne torbice, nahrbtnike, gamaše itd. po najni^jih cenah priporoča
1.	Kravos. Aleksandrova 13.	15
Oevlji za deklice iz črnega ali rjavega boksa, iz laka in v kombinacijah.
Iz črnega ali belega Crepc de China! Za šetnio in večer. Imamo jih tudi v pumps obliki.
Najnovejši model. Iz črnega ali rjavega usnja.
Za spomladanski sprehod! Iz najboljšega laka, pumps ali na zaponko, z visoko a« polvisoko peto.
Za Veliko noč 1Din 195
Kdor hoče varčevati ta kupuje PEKO čevlje l
PEKO čevlji pa so Izdelek domače podjetnosti In domačih delavnih rok.
Iz laka, s črnim semišem kombiniran’ Na! novejše pete! Isti čevelj imamo tudi ti pumps obliki.
PIKO čevlji so na glaau po svoji kakovosti in svojih skra|-nlh cenah.
Kdor ljubi svoj dom. ta podpi-ra domrčo industrijo.
Deški visoki čevlji iz črnega ali rjavega usnja z dolgotrajnimi podplati, _____________
Din 195
SO	Čevelj iz izbranega gornjega usnja in pr*
Za. pomladanske izlete kupite svojim otro- Šivan čevelj v Original .	.K	novi obleki morate no- vovrstnih podplatov. Vaša noga ostane
kom ta preizkušeni haferl čevelj.	Goodyear	Welt	izdelavi.	IZ prvovrstnega USnja siti ia čevelj iz črnega ali zdrava, ako nosite ta čevelj.
Je trajnejši in odgovarja ~ čvrstimi nnrtnlati I rjavega boksa. Neobho-bolj higijenskim zahtevam	FF	•	jno potreben za eiegant- .
nego vsaka druga obutev.	nega gospoda.
Vseh vrst ženskih In moških nogavic po najnižfih cenah !
Ne glejte samo na reklamo, temveč tudi na kakovost blaga !
BARVARNA
KEMIČNA ČISTILNICA in PRALNICA
„T R I U M P H" PAVEL NEDOGG
Telefon 21-27 GOSPOSKA ULICA 33 RAZLAGOVA ULICA 22 Telefon 21-22
SNAZI IN CISTI NAJBOLJŠE
ŽALNE OBLEKE v 24 URAH
IT. SOKLIČ)
\\T. Maribor ffj/
uatopnild ge sprejmete
SPECIJALNA HODNA TRGOVINA >a GOSPODE (preje Jurčičeva ul. 9)
GOSPOSKI ULIC« 34
in prosi svoje cenj. o%{nalce za nadaljnjo naklonjenost !
(nasproti Ljublj. kreditne banke)
najpreglednejša kartoteka Soklič, Maribor Tel.2510
Sanatorij v Mariboru
dospoaka ulica 4§	Telefon	23S8
Lastnik in vodja
kirurg dr. Mirko Černič
Najmodernejše urejen se operacije, zdravimi aparati) višinsko soince, diaermija, tonizator, žarnica „Haia" Enterocleaner, zdravljenje t radijem (pijača in kopeli)
Cene zmerne l	a-a
Papirnica Uudske tiskarne
Maribor, Slomškov trg štev. 6.
ležečih kartotek na krogljioni ležaj. Zahtevajte prospekte!
»SOFRA«, MARIBOR, TELEFON 2510.
Sobo in črkoslikanje,
vedno najnovejši vzorci na razpolago-izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ulica 3, za kavarno »Astoria«.	0
Ivan Kravos
Aleksandrova cesta 13 Cene brezkonkurenčne l
fcdaja Konzorcij »Jutra« y Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: JOSIP FR. KNAFLIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.
Primerjajte nase znižane cene in kvaliteto naš ga b«aga!
————............... ........... tutt—am—aaiaii—im .     -   ........—