Spodlrtone In abbonaraento postale. — PoAtnlna plačan« * gotovini.
Leto XXII., št. 68
LJubljana, sreda 2S* marca 1942-XX
Cena cent. 70
^^in.uiauu. —jui_.ija.xj o. c^ucciiiijevu
ulica a — leieioo jl »1-2*. 31-23, Sl-;J4
Lnserai.ni oddelek: Ljubljana Pucclnl-jeva ulica 5 — Teieioo 31-25 31-2« Poui uZiilca iN ovc aie&io: Ljubi jaa&Ka
=esta 3L ti Rakuni za Ljubljansko pokrajino pri poštno Čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti Corr Post No 11-3111_
u.. .^ .»^ lao i wi O i • O Ca Jgltt-
se lz Kr Italije ld inozemstva uha Cni:tnp PnhhliHtd Italiana S.

Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir 15.—» za inozemstvo pa L. 22.80
Uredništvo: LJubljana Puccmijeva ulica Stev. fi, telefon 31-22. 31-23. 31-24
Rokopisi se ne vračajc
CONCESSIONARiA ESCLUSIVA per ia pubbllcita dl provenienza Italiana ed estera:
Unlone Pubbllcita Italiana S. A.
Milano
ANGLEŠKI PORAZ NA SREDOZEMSKEM MORJU
Tiri angleške vsfne ladje potopljene, deset poškodovanih - Osem angleških letal sestreljenih
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil
je objavil 24. marca naslednje 661. vojno
poročilo:
V	letalsko-pomorskih bojih, o kateri je bilo govora v včerajšnjem uradnem poročilu so naša torpcdna letala gotovo potopila 1 križarko. neko edinico nedoločenega tipa in 10.000-torsko ladjo poškodovala pa so tri druge križarke. 1 rušilec in tri par-nke.
V	spopadu, ki je sledil v zalivu S'rte, Eo našf pomorske sil? gotovo zadele 1 križarko in 2 ruš i loa. Neko drugo sovražno edinico je zadela s torpedom naša podmornica.
OtIde'ki nem.škeca letalstva so tudi dosegi in ponovno bombardirali sovražni konvoj ter potopili 1 parnik, dva druga pa poškodovali
V	spopadih v zraku nad srednjim Sredozemljem so nemški lovci sestrelili dve letali tipa Spitfire.
Tri naša torpedna letala se niso vrnila na oporišča
V	vzhodnem Sredozemlju so naša letala napadla včeraj rano angleški pomorski oddelek. bržkone na povratku iz boja, in zadela z dvema torpedoma križarko srednje tonaže, z enim torpedom pa večji rušilec.
Oddelki naših lovcev so silovito napadli sovražne bombnike v zraku nad Martuggo in brez lastnih izgub sestrelili v plamenih 5 letal tipa Curtiss. več drugih pa so obstreljevali s strojnicami. Šesto angleško letalo je treščilo na tla zadeto od nemškega protiletalskega topništva.
UOVO
OSI
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 24. marca Vrhovno poveljn štvo nemške vojske je objavi o danes naslednje poročilo:
Na polotoku Kerču so bili odbitj slabej-Ši. na deneškem področju pa močnejši napad; sovražn ka. Tudi na ostali vzhodni fronti so prinesli napadalni in obrambni boji nadaljnje uspehe.
Na morju južno od Sevastcpolja so potop la bojna letala s torpednimj zadetki trgovsko ladjo s 5000 br. reg tonami in so unič la v nekem pristanišču kavkaške obale 1 podmornico. Dve nadaljnji podmornici tta bili zatieti z bombami.
V	severni Afriki je izgubil sovražnik pri poizkusu napada na neko letališče v Cirenaiki 5 letal, kj jih je sestrelila lovska in prot ietalsl-n obramba.
Kakor bilo objavljeno že s posebnim poročilom, so potopile nemške podmornice pred ameriško obalo 13 sovražn'"kovih trgovskih ladij s 80.300 br reg. tonami, med njimi 7 veiikh petrolejskih ladij Nadalnja ptf r Jejska ladja z 11.900 i>r. reg. tonami je bila s torpedom tako močno poškodovana. da se more računati z njeno potopitvijo.
Tudi na Sredozemskem morju so bile
prizadete nasprotniku hude izgube. V sodelovanju z ital janskimi letalskimi in pomorskimi bojnimi silami se je posrečilo nemškemu letalskemu orožju razbiti konvoj. ki je plul protj Malti Pri tem so nemška letala sama potop la tr j trgovske ladje s približno 18 000 br. reg. tonami in hudo poškodovala trj nadaljnje trgovske ladje, eno križarko in en rušilec.
V	boju protj angleškemu otočju so potopila letala podnevi v pristanišču Nevvr Haven trgovsko ladjo s 3009 br. reg. to-
imi in so uspešno obmetavala z bombami fckadišča municije in pogonskih sredstev tega oporišča brzih čolnov.
Vspešnl ponočnj napadi bojnih letal so bili usmerjeni proti vojaškim ciljem obmorskih mest Dover in Portland.
K uspehu pred ameriško obalo je v veliki meri pripomogla podmornica pod poveljstvom poročnika Mohra.
S Krnskega bsjlšša
Helsinki, 24. marca s. Poročilo finskega generalnega štaba o operacijah v zadnjih 24 urah beleži živahno izvidniško delovanje obeh strank na vseh bojiščih in hude sovražnikove izgube vojnih potrebščin in ljudi. Na ožini Aunus so Finci zavrnili vse sovjetske napadalne poizkuse. Finsko topništvo jc uničilo številne sovražne utrdbe V južnem odseku bojišča v vzhodni Kare-Hiji so finske letalske sile bombardirale in obstreljevale s strojnicami sovjetske kolone, motoma vozila in zbirališča čet, povsod z velikim uspehom.
Hu£e sovjetske izgube
Berlin. 24. marca d. Dodatno k p-on od oljskemu nrnvkemu voinemu poroči'u jav' jo s pristojnega nemškega vojaškega mesta. da so čete neke nemške tankovske di-vizi;e v nedelio izvršile uspešne lokalne napade na vzhodnem bojišču. Bitke se nadaljujejo žc nekai dni. na zasneženem terenu in v »strem mrazu Sovražnikove postojanke potekajo v precejšnj; širim preko vsega terena in s^ ojačene z močnimi »snežnimi bunker'i«. Kl;ub trdovratni so-vrnžnikov-i obrambi jt nemškim četam s pomoC'jo letalstva po usp?Miem pripravljalnem e.i-tn ;u to»r>n; "'tva usnelo zasesti ves ta utrdbeni sii ste m Sovražn-k it bil potisnjen daleč s svojih črt V bojih za vehk knai, k; so pa sovjetske čete sr>remeniile v močno utrdbo, st bik sovražnikove novto-anke v nonede'iek zacedene. Nasr>ro'tnik je izgubil na tem mestu 400 padl:h m mnogo ujetnikov N"mrke čete sc zaplenile 8 topov. ve''ko število motornih vozil, pehotnega orožia voz in sani.
S i'ovit i napadi ki iih ie sovražnik izvedel v sobotr južn-ivzhodn" od Pmensk"<v< je^e-a so h "'It zavrnieni. V odseku neke nem "k" nehotne divizije so 'me'e sovietske čete (S00 pad'ih in mnrwjo ranse<n'h Severovzhodno r«! llmenskpon jezera so Nemci v nerndnem oreit*napadu razrvršili in uničili &ovT0 7n;kove ko'rme na pohodu Akciie na-pada'n h čet v istem odseku so doved'e do uničen ia 54. sovražnikovih podzemeljskih postojank
V	srednjem odseku vzhodnega bojišča so nemške letalske srile v nedeljo ponovno na]>adale z bombami sovražne čete ia oskr-
bovalna pota. Z bombami najtežjega kalibra so bile obsute sovražnikove čete in tanki. pripravljeni za napad. Z bombami *e bilo zadetih in uničemh ali hudo poškodo-vanih veliko število oklopnih voz prav v trenutku ko so nalagali muniiijo. Mnogo sovražnikovih leta! je bilo uničenih na letališčih Sovjetske čete so v teku nemških letalskih napadov na topniške postojanke, na posamezne topove v bojni črti in na železniške zveze v zaledju izgubile tudi velike količine vsakovrstnih potrebščin.
Po devetih mesecih vojne na vzhodu
Berlin, 24. marca. Po mnenju tukajšnjih krogov se deseti mesec vojne proti Sovjetski zvezi prav gotovo ne pričenja v najboljših okoliščinah za sovjetsko vojska. Kakor ie razvidno iz zadnjega uradnega vojnega poročila, so bili tudi novi sovetski napadi povsod zavrnjeni in so nemške oborožene sile na nekaterih krajih preSle celo v jvrotinapade navzele mnoge kraje in prizadele sovražniku zelo hude izgube. V drugih odsekih bojišča so nemške čete izvršile prave ofenzivne operacije in prav tako dosegle pomembne uspehe.
To so nedvnaimni znaki, da se bo bližajoča se pomlad začela v znamenju osnih operacij. Podobne napovedi, čeprav iz drugega vira. prihajajo tudi od nevtralnih opazovalcev. M;slimo pri tem na propagandne zaključke Moskve, iz katerih je razvidno, da s« ie sovjetska zimska ofenziva zaključila in da stopajo sedaj operacije v novo fazo. Očitno je, da hoče Stalin sedaj, ko se za Nemce bliža trenutek prehoda iz pozicijske v novo ofenzivno vojno, poslužujoč se nevtralnih listov dopovedati svetu, da bodo sovjetske čete še nadalje ohranile pobudo in da bodo omenjene rezerve takoj nastopile, čim se prične nemška ofenziva.
Da bi dokazali, da so sovjetske človeške rezerve neizčrpne, namigujejo da bi se neka tretja vojska lahko vrgla proti Japonski toda resnica je precej drugačna. Kakor je zapisal vojaški kritik nekega steckholmske-ga lista, so bile prave resnične sovjetske rezerve med zimo umaknjene medtem ko imajo preostale oborožene sile rdeče vojske le malo upanja, da bi zadržale ofenzivni za'rt nemške vojske in vojske ostalih zaveznikov.
Glede na najnovejše borbe na vzhodu je zanimivo poročilo siotrudnika agencije DNR V srednjem odseku »o nemške pehotne divizije, ki jih |e podpiralo letalstvo, po srditih borbah zasedle več postojank, med njimi tudi nekai mest. V doM od 8. do 18. t. m so sovjetske čete izgubile v teh akcijah 44 topov, 78 strojnic in več sito pušk. Razen te"a sc našteli 2310 padlih soviet-sk:h voiakov in zajeli 1166 ujetnikov. Na nck<*m drugem področju srednjega odseka so Nemci zavrnili vse sr-dite sovražne na-riade, v svoiih protinapadih na so Kril j še vike priselili k umiku, pri čemer je bilo uničenih sedem sovražnih tankov. V nekpm tretjem odv?ku so nemške čete izvršile 0'fenzu-ne akcije in se po'a stili e več važnih sovražnikovih postojank. Tudi pri teh operacijah je bilo uničenih več tankov, med niinv tudi nekaj najmodernejših po 63 ton. Povsod se je izkaza'o nemško letalstvo ki je usmešno podpiralo rperacije nehote in tonništva ter uničevalo sovražna zbirališča čet in motornih vozi" Številni letalski odde'Vi so naoadli tudi sovražno za-ledie. Pretekli teden ie sov,etska voiska izmibila skupno 386 letaH izmed katerih ie bila večina uničenih v bor-bah v znaku Nič mani hude niso bile izgube tankov, saj so iih Nemci samo n.a polotoku Kerču uničili nad 200. mrd niimi tudi več najtežjih in najmodernejših. (Popolo di Trieste).
Ugibanja o možnosti novega boiišča
Stockholm. 24. marca. Bolj ko se bliža pcm'ad. bolj se angleško časopisje bavi s stratešk:mi prometni ki so v zvezi z ustvaritvijo novega bojišča. Zdi k. da so sov-ie-toke zahteve v tem pogledu vedno bolj odločne. Znani voiflški nisec Fiilltir objavlja v listu »Sundav Picturial« nekaj podrobno*; o razmestitvi o*mih čet na področju
od Sevemeoa rta do Sredozemlja in prihaja do 7,ak'jučka da ie najprimernejši kraj za izk-canie anglosaških čet v Evmpi bel-giiska in nizozemska obala, dočim je norveška obala takšna da se lahko tudi neznatne nemške oborožene s*1e diflgo časa z uspehom upirajo vsakemu poizkusu izkrca*
nja. Na Norveškem b' torej odpadla možnost angažiranja čim večjega števila nemških divizij na novem bojišču. Glede Danske je Fiillei mnenja, da ni ob obali nobene luke, ki bi mogla nuditi možnost za izkrcanje v velikem obsegu. Razen tega jo Danska preblizu Nemčije rn bi nemška protiletalska obramba nedvomno brezhibno funkcionirala
Glede Sredozemlja prihaia Fiiller do novih zanimivih zaključkov, ki gotovo pomenijo odkritje za Angleže same. General Fiiller je nam-eč mneria. da bi bilo izkrcanje angleških sil v 1 tali M v naprei obsojeno na neuspeh, zlasti, ako se unošteva italijanska moč na m^;u in v zraku. To nam je v ostalem potrdila pripominja Fiiller, tudi na a ofenziva v Libiji, skupno z našim brezuspešnim po^usom da bi dosegli Tri pol is. Iz teh razlogov prihaja Fuller do zaključka, da prhaiata za izkrcanje v po-štev samo belgijska in nizozemska obala, ki sta zelo blizu ang;e?kih oporišč. FiiMer je končno mnenia. da bi se morajo izkrca-
izvrš;ti v največjem obseffu. ako nai bi bilo uspešno, lcaiti nesmiselno bi bilo ustvariati kak izoliran odpor po primeru Tobruka. ki bi Nemcev ne prisilil k večjemu angažiranju lastnih čet.
Angleška cenzura ie prvič dopusta objavo zahteve po odstranitvi Churchilla z njegovega sedanjega mesta Laburistični po-sllane? Stokts je namreč na nekem političnem zborovanju v svojem govoru med drugim zahteval takoimjo izključitev Churchilla iz vlade smričo vseh dosedanjih ne-usnehov angleških oboroženih sil v vojni. Stokes sreer ni dejal kdo bi mo«»e' bit' naslednik Churchilla, a zdi se izk'iučeno da je pri tem mislil na Crippsa (Piccolo).
Anriečfce in sovjetske letalske Izgube
Berlin, 24. marca d. S pristojne nemške vojaške sitrani javliaio. da je britansko letalstvo v času med 15. in 21. marcem izgubilo 42 letal v borbah nad Angl:jo in Sredozemskim morjem. Istočasno ie sovjetsko letalstvo izgubilo 396 letal. Britansko
m sovjetsko letalstvo je torej v tem kratkem razdobju izgubilo pod udarca nemških letalskih sni 438 aparatov.
Spopad sovjetskih In angleških čet v Iranu
Tokio, 24. marca (Domei) Do davi v Tokiu še niso prejeli nevtralnega potrdila za informacije lista »Niči Niči«, da je prišlo do spopada med sovjetskimi in britanskimi četami v bližini iranske rn iraške meje o priliki nedavno pričetega pohoda čet rdeče vojske proti Perzijskemu zalivu. Sovjetske čete so po informaciiah lista »Niči Niči« prekoračile demarkacijsko črto. ki je brk sporazumno do'očena kot meja med interesi Velike Britanije in Sovjetske zveze v Iranu. L:st »Niči Niči« navaja v svojem poročilu informacije iz Ankare in piše. da so premiki sovjetskih čet v Iranu postali posebno živahni, ko so prodrle proti jugu od Sultanabada. 150 milj jugozapadno od Teherana.
Druge sovjetske čete v Iraku, javlja na-dalie janonski li«:t. so napredovale do Ka-n a Sina. ki je 100 milj severno od Bagdada. Izhodišče teh čet :e bJlo pri Rovandizu v severnem delu Iraka.
»Niči Niči« pripomin'«. da so sovjetske oborožene sale izkoristile orotibntansko ag:tacijo. ki ie oživela posebno med plemeni v pogorju Rovandiz. severno od Mo sula. da so lahko utrdile svoj položaj v Iranu. »Niči N'či« pravi da ie sovjetska vojska dala na raznolago domačemu prebivalstvu mnogo orožja in municije.
Slovo japonskega poslanika v Kujbiševu
Tokio, 24. marca (Domei) Iz KujbiSev« , javljajo, da se je japonski poslanik pri sov-: jetski vladi general Jošicugi Tatekava ki se bo prihodnjo sredo vrnil v Tokio, po-i slovil od sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Mo'otova in komisarja za zunanjo trgovino Mikoiana v Moskvi. Po povratku iz Moskve v Kujbišev je japonski poslanik izjavil, da je imel v K remi ju poldrugourni razgovor z Molotovom.
i
Obsežne japonske letalske akcije na Pacifiku
Napadi so predvsem usmerjeni proti avstralskim obrambnim postojankam
Tokio, 24. marca (Domei). Japonski glavni stan je v torek popoldne objavil poseo-no poročilo o obsežnih akcijah japonskih letalskih sil nad sovražnikovimi oporišči na Tihem :in Indijskem oceanu. Poročilo pravi, da je letalstvo japonske vojne mornarice v teku svojih obsežnih napadov nad južnim delom Pacifika ter v Bengalskem zalivu od 17. marca dalje večkrat po vrsti bombardiralo luki Port Darwin in Broome v Avstraliji, nadalje mesto Wydham na otoku Hornu, luko Port Moresby na Novi Gvineji, mesto Tulag na Salamonskih otokih luko Port Blair na Andamanskem otočju v Bengalskem zalivu. Na vseh teh točkah so japonska letala zadela in uničila važne vojaške objekte in naprave.
Šanghaj, 24. marca d. Japonska letala so včeraj ponovno napadla mesto Windham v Avstraliji. Poročilo iz Canberre pravi, da so povzročile japonske bombe le manjšo škodo in da razen enega ranjenca ni bilo človeških žrtev. Japonska letala so objekte pri Windhamu napadla dvakrat po vrsti. Pri prvem napadu so japonska letala mesto bcmbartftrala. Bombe so bile usmerjene predvsem na objekte tamkajšnjega letališča. Po enj uri so napad ponovila Japonska lovska letala, ki so obstreljevala s strojnicami objekte na aerodromu.
Zatemnitev v avstralskih severnih pokrajinah
Bangkok, 24. marca (Domei). Avstralski radio javlja, da so oblasti v pokrajini Queensland odredile za ves obalni pas v širini 100 milj popolno zatemnitev, ki se je pričela izvajati v ponedeljek ponoči. Odredbe o delni zatemnitvi, ki veljajo za ostale predele te avstralske pokrajine, so ostale nespremenjene. Popolna zatemnitev obalnega pasu se utemeljuje s povečano nevarnostjo japonskih letalskih napadov.
Japonci na Salomonskem otočju
Tokio, 24. marca (Domei). Z neke japonske vojne ladje javljajo, da je 10. marca prvič zavihrala japonska zastava v skupini Salamonskih otokov, ko so se japonski oddelki izkrcali na otoku Butka. nakar so oddelki japonskih mornariških čet še istega dne v zgodnjih jutranjih urah zasedli luko Carola na omenjenem otoku.
Angleški umik v Birmi
Šanghaj, 24. marca. s. Poslednje vojno poročilo angleškega poveljništva v Birmi pravi, da so se britanske čete fie nadalje umaknile. Komunike ne obeležuje podrobno, kje in odkod se je izvršil ta umik, nedvomno pa gre za operacije v odsekih pred Tun-gom ln Promom, kjer so Angleži že pred dnevi zapustili »nekaj postojanke, kakor Je bilo objavljeno v prejšnjih službenih vojnih gorottlili,
Po še nepotrjenih informacijah lz japonskega vira je japonska kolona, ki prodira vzdolž Sitanga, včeraj zavzela mesto Tun-go, kakih 250 km severno od Ranguna. (Ultlme notlzle.)
Japonske vojne ladje
v Bengalskem zalivu
Berlin, 24. marca d. Iz Vichyja poročajo, da je francoska poročevalska agencija v torek objavila z Saigona datirane informacije, da se trenutno mude znatne japonske pomorske sile v Bengalskem zalivu. Vesti iz Saigona pravijo, da te informacije službeno doslej še niso bile potrjene.
Gandhi o položaju v Indiji
Bera, 24. marca. Britanska uradna agencija objavlja naslednjo informacijo iz Bombaja:
Tednik »Harijan« je objavil članek Gan-
dhija, v katerem pisec zatrjuje, da bi mogla indijska vlada znatno zboljšati svoj položaj in obenem pomiriti zaskrbljeno prebivalstvo, ako bi brez dvoumja izjavila, da ne more na svojem ozemlju dovoliti uporabe politike o tako zvani »deželi v ognju«, ako bi se za to pojavila prilika v Tndiji. Gandhi izraža svoje zadovoljstvo, ker je prebivalstvo Indije odločno nasprotno takšni politiki. Ta Gandhi-jev članek se zdi zelo značilen. Verjetno je, da hoče z njim indijski voditelj povedati, da bi Indija v primeru, če bi jo začeli zasedati Japonci, ne mogla dovoliti Angležem un;čevanj in porušeni, kakršne so Angleži že izvedli v Birmi in drugod.
Med tem ko je Gandhi napisal ta članek, Je bivši britanski poslanik v Moskvi in lord pečata sir Stafford Cripps, ki Je prispel v New Delhi, dal novinarjem izjavo, podobno nedavni njegovi izjavi v spodnii zbornici. Iz tega bi se dalo sklepati, da bodo Angleži razs;oni z obljubami glede Indije, a nič več. Cripps 1e namreč izrazil svoje zaupanje v popolno ureditev odnosov na osnovi britanskih predlogov, o katerih bo razpravljal z indijskimi voditelji, pripomnil pa je, da ne more označiti teh predlogov v podrobneje. Osebno je mnenja, da so snreiemljivi in da bo po njih sprejemu odstranjena glavna ovira za popolno sodelovanie med Britanijo in Indlio. zlasti v pogledu obrambe indilske svobode. Cm bo ozrpčie razčiščeno. Je orioomnil Crinps. ne dvomi, da bodo vodltelli političnih ore»nizaH1 ori-nravlieni storiti vse za obrambo svoie dežele nroti napadalcu. Sedal pa ne smemo izeubllatl čaca. Prenričan sem. da so vo-ditelll e1avn'h indHcicih drž^v nr'"nr*vHenl soreletl nagle odločitve. V New Delhilu že"m ostati največ dva tedna, kaiti v An-gP1i me čaka mnogo zelo nulnih In važnih zadev Unam, da bom moeel v tem času izvršiti svojo nalogo. (Picoolo.1
Nizozemske utrdbe
pri Surabaji
Tokio, 24. marca. (Domei.) Dopisnik lista »Niči-Niči« javlja iz Sourabaje, da so Japonci po zasedbi tega nizozemskega oporišča, ki je bila dokončana 7. marca, odkrili v bližini zelo močne utrdbe, ki povsem jasno dokazujejo, da je bila Nizozemska Indija popolnoma pripravljena na japonski napad, ne pa iznenadena, kakor se skušajo z zavezniške strani dokazovati v opravičilo poraza. V bližini Surabaje je bilo odkritih mnogo dobro zamišljenih ln zgrajenih utrdb. Ena najmočnejših nizozemskih utrdb na tem področju je bila odkrita na griču, ki je 30 km južno od Surabaje. Pred kapitulacijo nizozemskih oboroženih sil je bilo v tej trdnjavi pripravljenih za obrambo 15.000 nizozemskih vojakov. Dopisnik omenjenega japonskega lista opisuje grič kot pravcato »razbojniško jamo« z zapletenim sistemom globokih strelskih jarkov, ki so bili dobro prikriti v visoki travi. Na ravnini pred gr čem je sistem žičnih ovir branil pristop k sprednjim sovražnikovim obrambnim črtam. Pod zemljo so Japonci odkrili skladišča s površino več sto kvadratnih metrov, ki so bila vsekana v skalo in pripravljena, da spravijo vanje vsakovrstna oklop-na vozila in motocikle. Na reki Brantas v bližini kraja Modejokerto južnozapadno od Surabaje je bila rečna struga s pomočjo nasipov tako razširjena, da so na niej lahko pristajali hidroavioni. Nasipi so bili urejeni tako, da bi po razstrelitvi voda lahko v trenutku poplavila mesto Surabajo. Japonske čete so nadalje odkrile podzemsko radijsko postajo z jakostjo 250 kilovatov. Ta radijska postaja služi sedaj pod vodstvom Japonskih vojaških oblasti za oddajanje japonskih brzojavk.
Japonsko-siamsko
sodelovanje
Tokio, 24. marca. (Domei). Japonski poslanik v Bangkoku Teiji Cubocami bo po Informacijah s pristojnega mesta ob koncu marca odpotoval iz siamske prestolnice v Tokio, da poroča japonski vladi. Kakor javljajo iz Bangkoka, je imel japonski poslanik Cubocami zadnji čas več razgovorov s siamskim min. predsednikom Pibu-lom Songgramom. Po mnenju japonskih krogov bo poslanik poročal v Tokiju pred vsem o teh razgovorih.
Vojna na Kitajskem
Kanton, 24. marca (Domei). Med 17. in 20. marcem so se v okviru očiščevalnih operacij razvijale ljute borbe med japonskimi četami in oddelki kitajskih ko-munistčnih čet V teh borbah so japonski oddelki na področju Cungšana v obalnem predelu pokrajine Kvantung ujeli 218 kitajskih vojakov ter uničili nadaljnjih 206 čungkinških vojakov. Poročila o teh Japonskih vojaških operacijah na Kitajskem pravijo nadalje, da so Japonci zaplenili obilo orožja in municije. med drugim 575 pušk in 12.000 nabojev municije.
Odhod predsednika mandžurske vlade iz Tokia
Tokio, 24. marca (Domei). Predsednik mandžurske vlade Cang Cing Hui, k: se je mudil na službenem obisku v japonski prestolnici, kjer je formalno izrazil japonskemu cesarju in japonskemu narodu svojo zahvalo o priliki lOletnice ustanovitve^ mandžurske države, je davi odpotoval nazaj v Hsinking. Ob 8. zjutraj je mandžur-ski ministrski predsednik odšel iz hotela »Imperial«, kjer je bil nastanjen za svojega bivanja v Tokiju. na železniško postajo, kjer so se od njega poslovili predstavniki japonskih vojaških in civilnih oblasti z min. predsednikom Tojom, zunanjim ministrom Togom in mornariškim ministrom admiralom S mado na čelu. Prebivalstvo japonske prestolnice se je na ulicah, po katerih je Cang odhajal s svojim spremstvom na postajo, poslovilo v vzkli-kanjem od gosta.
Pomanjkanje ladij v Argentini
Buenos Aires, 24. marca d. Posebna argentinska vojaška misija, ki se je mudila v Washingtonu, je včeraj zopet odpotovala, potem ko se je morala prepričati, da Zedinjene države Argentini ne morejo dobavljati orožja. Argentinski list »Mundo« piše, da povzroča pomanjkanje trgovinske tonaže plovbi med ameriškimi državami skoraj nepremagljive ovire. Šibka trgovska mornarica s katero razpolagajo, kakor poudarja argentinski list »na robu vojne stoječe latinskoameriške države«, Je popolnoma nezadostna, da bi mogla prevzeti v tem primeru potrebne transporte.
Demanti vesti o mobilizaciji na švedskem
i
Stockholm, 24. marca d. Z dobro informirane strani v švedski prestolnici so bile danes zanikane informacije o neki domnevni mobilizaciji na Švedskem. Demanti pravi, da je bilo določeno število rezervistov, ki so bili vpoklicani na vsakoletno zimske manevre, že zopet odpuščenih ln so se vrnili v svoje civilne poklice.
Seja madžarske vlade
Budimpešta. 24. marca s Pod vodstvom minisrtrskega predsednika Kai!laya se jo včeraj sestal ministrski svet ki ie razpravljal zlasti o ukrepih v prid poplav!jencenK Ministrski svet je sprejol tudi važne sklope o javnih dolih.	I
Nove določbe o ureditvi proizvodnje in porabe papirja
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št 291. giede na svojo naredbo z dne 29. januarja 1942-XX št. 14 in smatrajoč za potrebne nadaljnje omejitve proizvodnje in porabe papirja:
Čl. 1. Prepovedani sta proizvodnja ;n poraba sledečih vrst papirja; papir za tisk extra, pisalni papir extra, knjižni papir extra, pisemski papir extra, prevlečni papir extra, papir za letake, najfinejši extra in za lepake, platnice extra, pergamin papir extra, pergamin srebrni papir extra, pergamn barvasti pap:r extra, svileni papir, enostransko gladek, extra, manila karton extra, ovojni papir extra, sive lepenke extra.
Od prepovedi proizvodnje in porabe so izvzete naslednje vrste specialnega papirja ln lepenke za tehnično m industrijsko rabo:
papir za kable, papir za izolatorje, papir za bakelizacijo. papir za papirne vrvice in za vžigalice, papir za okvire in za tuljave, papir za smirkovo prevleko, papir in lepenka »feltro lana«, papir za azbest, papir ta filtre, specialni papir za kemijsko in farmacevtično rabo, pergamentni papir za predenje, svetločutni papir in papir za reprodukcije vobče, risalni papir, papir za od-tiske in snimke, papir za zemljevide, papir za kondenzttorje, papir za vrednotn:ce. cigaretni papir, podloga za karbonski papir, kopirni papir, pivnik, diagramski papir, papir za naboje, papir za zavijanje filmov in fotografskih plošč, pergamentni rastlinski ali neprepustni papir za surovo maslo in mlečne izdelke, kocke za juho, lepenka za kartoteke in računske stroje lepenka za matrice, »prespan« lepenka in lepenka za električne izolatorje, lepenke za kovčege in kožne imitacije in tkalske lepenke.
Naslednji najfinejši papir, čigar proizvodnja je dovoljena se ne sme izdelovati z večjo težo nego je tu navedena, pri Čemer ostanejo v veljavi običajni odstopki:
papir za tisk, pisalni papir, pisemski papir 60 g na m2, knjižni papir 80 g na m1, papir za platnice 150 g na m2, klobučm papir, pergamin papir, pergamin srebrni papir. pergamm barvasti papir 55 g na m", svilen: papir, enostransko gladek, 30 g na m2, manila karton 250 g na m2, najfinejši (najtrdnejši) ovojni papir 150 g na m2 in z ne višjo vsebino pepela ko 3%.
Čl. 2 Prepovedano je:
a} zavijati v prodajalnah na drobno v kakršen koli papir naslednje blago ;n predmete: 1 oblačilne predmete kakršne koli vrste, 2. usnje in kože, predmete iz usnj3 ln kože in krznarske izdelke vobče, 3. hišne predmete in galanterijsko blago, izvzemši * predmete iz stekla, keramiko in porcelan,
4.	radijske aparate, gramofone, plošče, ki že imajo ovitek, :n pripadajoče potrebščine,
5.	električne in fotografske aparate, optične predmete in pripadajoče potrebščine, 6. dele strojev, orodje in opreme, železnino, izvzemši žeblje, vijake, žebljičke, drobnjavo in podobno, 7. papirniške in pisarniške predmete, 8. knjige, revije, časnike in tiskovine vobče, 9. cigare in cigarete, ki so že v škatlah, pušicah ali ki so že prirejene, in kadilske predmete, 10. živilske izdelke v posodah, steklenicah ali zavojih ali herme-tično zaprtih ovoj h vobče. (Za vsa druga živila je dovoljena poraba enega samega lista papirja.) 11. blago in predmete katere kol; druge vrste, vštevši farmacevtske izdelke. že kakor koli prirejene v škatlah, pušicah. posodah in podobno;
b)	uporabljati v prodajalnah na drobno škatle Ln pušice vobče iz papirja in lepenke za shranjevanje izdelkov, ki so že zaprti v posodah kakršne koli vrste na her-metično zaporo, izvzemši samo izdelke v steklenih posodah;
c)	izdelovati blaggo to predmete in jim pri tem prilagati več kot en list navodil, ki ne sme biti večji ko 2 dm2, pri čemer pa je izključena v?aka reklama.
Pri navodilih za uporabo, ki se prilagajo strojem in drugim tehničnim pripravam vobče, se ne sme uporabljati več ko 18 dm54 papirja z najvišjo težo 60 g na m2, tudi če so iz več listov;
d)	tiskati, izvešati, razdeljevati med občinstvo, tudi po pošti, tiskovine oglasne vsebine (objave, napisne listke, programe, okrožnice, obvestila za ročno razdeljevanje itd.) in kakor koli propagandne vsebine industrijskega, trgovinskega in bančnega značaja ter tiskovine kakršne koli vrste radi nabiranja denarja in drugih daril.
Dovoljeno je samo tiskanje in stensko nalepljanje reklamnih oglasov, ki se zanje ne uporabi papir in lepenka v večjih ob-merih ko 35 dm2. tudi če so sestavljeni iz več delov.
Take tskovine se smejo nalepljati samo v enem primerku na vsakem prostoru ali tabli, ki je stalno določena za nalepljanje. Kjer takih, za nalepljanje določenih prostorov ni, je dovoljeno nalepljati po en primerek v razdalji po najmanj 200 m med enim in naslednjim primerkom;
e)	tiskati beležnice, koledarje, tudi z mesečnimi listi in koledarske bloke reklamnega značaja
Dovoljen je tisk beležnic. koledarjev, tudi z mesečnimi listi, koledarskih blokov, če niso reklamnega značaja, v sledečem obsegu: beležnice v velikosti 14X22 in 8X12 cm2, mesečni koledarji v velikosti pod 750 cm* koledarski bloki v velikosti 65X95, 50X65, v namizni obliki 88X120 mm;
f)	tiskati voščilnice in posetnice;
g)	tiskati naznanila o poroki, rojstvu, smrti;
h)	tiskati razglednice v velikosti nad 9X14 cm in teži nad 250 g na m2;
i)	tiskati trgovske cenike, almanahe, letopise, vozne rede. tudi če niso reklamnega značaja, pri čemer so izvzete krajevne ustanove.
Za vozne rede je dovoljeno tiskanje železniških, tramvajskih in avtobusnih voznih redov v dveh rednih izdajah na leto ter eventualno v dveh izrednih izdajah;
1) prirejati pisemski papir z več ko enim listom;
m) izdelovati papir za podlaganje ovojnic;
n) izdelovati krep-papir za cvetlice, za okras, za zavijanje cvetlic in higienski krep-papir; o) izdelovati papir za obloge. Prepovedano je tiskarnam tiskati v tem členu navedene predmete z drugačnim ob-
segom, obliko ali težo nego so predpisani v prednjem členu.
Za ukoriščenje zalog papirja prepovedane proizvodnje po členu 1. in tiskovin ter predmetov, ki ne ustrezajo predpisom iz prednjih odstavkov, se dovoljuje proizvajalnim in potrošnim podjetjem rok do 31. avgusta 1942.
ČL 3. Glede dnevnega in periodičnega tiska se določa takole:
1.	dnevniki se smejo izdajati na največ štirih straneh, dva dni na teden pa smejo iziti na ne več ko šestih straneh. Izredne izdaje se morejo tiskati na največ št.rih straneh;
2.	prepovedano je tiskati nove revije ln kakršne koli vrste periodičnih publikacij.
Prepovedano je tudi tiskati enkratne številke in izredne številke revij in časopisov.
Visoki komisar odredi ustavitev vseh tistih revij Ln periodičnih publikacij, ki jih glede na sedanje razmere smatra za nepotrebne.
Sedaj izhajajoče revije in periodične publikacije ne smejo povečati sedanjo obliko; upoštevajoč redne izdaje, kakršne so bile neposredno pred dnem uveljavitve te naredbe, pa morajo zmanjšati število strani, in sicer: od 16 strani na 12 strani, od 12 strani na 8 strani, od 8 strani na 6 strani. od 6 strani na 4 strani.
Revijam z več ko po 16 strani se zniža število Stranj za eno četrtino, upoštevajoč redne izdaje, kakršne so bile neposredno pred dnem uveljavitve te naredbe
Za to znižanje je treba upoštevati tudi strani z oglasi.
Dovoljuje se tiskanje revij in periodičnih publikacij z enakim številom strani, kakor jih je imela redna izdaja, objavljena neposredno pred dnem uveljavitve te naredbe če se zn ža skupno število zvezkov za eno četrtino z ozirom na izenačeno povprečje iz zadnjega polletja leta 1941
Visoki komisar more z odlokom spremeniti število strani časopisov, ki so namenjeni za inozemstvo.
Od omej tev iz prednjih odstavkov so izvzete tiskovine in izdaje Visokega komisariata.
Čl. 4. Naredba z dne 29 januarja 1942-XX št. 14 se razveljavlja in sicer kolikor zadeva določbe iz člena 1.. z dnem 1. aprila 1942-XX. kolikor zadeva določbe členov 2., 3. 4 in 5. pa z dnem uveljavitve te najdbe.
Čl. 5. Krš telji določb te naredbe se kaznujejo z zaporom do treh let in v denarju do 10 000 lir in se jim tud< lahko začasno ali trajno odvzame obrtna pravica. Če je dejanje manj pomembno, se izreče samo denarna kazen.
Čl. 6 Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, 18. marca 1942-XX.
Visoki komisar Emilio Grazioli
Novi predpisi za pisma v tujino
Rim. 24. marca a Od 30. t. m. dalje bo treba vse navadne in letalske poštne pošiljke, ki so namenjene v tujino, osebno prodajati postnim uradom. Poštne pošnlike bodo lahko zaprte in nefrankinane. Franki-rale se bodo šele na po*ti. Na hrbt:fču pisem odnosno na levi strani naslovnih strani dopisnic bo treba navesti ime in točni naslov pošiljatelja. Na polnem uradu bo treba plačati znamko, obenem pa predložiti ener?a izmed nas'ednjih dokumentov potni liisrt, orožni list ki služi za nošenje orožja v »vrho "lastne obrambe ali lovskega orožia. šofersko knjiž'co. osebne izkaznice s fotografijami, ki jih izstavljalo državni uradi svojim nameščencem Izkaznico fašist:čne stranke, izkaznico UNUCT. ident:tetno izkaznico ali ttookojensko knjižico kakršne imajo ur^ko:eni državni na-mepČTnci. Pofltne po^ljke. ki se bo-lo oddajale nenosredno v postne nabiralnike ne bodo odposlane.
Te odredbe na ne vefljaio za postne po-šilike ki so namen iene v bivše jugoslovanske kraje, ki priradaio sedaJ Lmbfianfki Z*r<ki SoPtski. Fmmski in Kotorski no krajini ter ita'iian«tV?m posestvom in koloni '»m (TtaHianski Afriki tn italiianskim Eolskim otokom) nada'ie za poštne nosilce ki so namenjen vojakom in ae ekspedirajo z vojaško pošto
Obenem se opozarja, da v prometu s tn-iino nišo dopustne razvodnice, postne nakaznice. podložtni pisemski zavoji kar;ran napiT in da se v nisnrb ne smeio poS^iat' fotografske panorame kriiev. ki so voia-"kega pomena osebne sffike nc smejo btb' na kartonu. Nadalje *e prepovedano noši liati no po=+; v pismih odrezke iz listov cigarete, nerabljen pisemski paoir znamke. bankovce, popisan ali nenopisnp notni oaniT Pisma im dor»i«mice smejo biti sestavljene v naslednjih ifrikifr a'bao«kem amha-skem. arabskem, čeokem. boflr«ir*A-e<m kitajskem, koreiskem. danskem. Pnskem. francoskem iar>onske<m grškem, italijanskem angleškem '?»finskem norveškem. nizozemskem. perzi istem. po':skem. portugalskem ruskem, srbskem hrvatskem sl'ova-?kem slovenskem šmnskem švedst«»m.
nemškem t-a'skem tiir*k"m ukr*''Tiskam in m*'■'za rilcem iez;ku Postne pomike. pri katerih ne bi upoštevale te odredbe, ne bodo odposlane.
Spremembe naredbe o sSadU©v©dneasi rlbarstvu
Visoki konusar za Ljubljansko pokrajino odreja na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3 maja 1941-XIX št. 291, glede na § 12., točko 4., in 54 zakona z dne 20. septembra 1937. o sladkovodnem ribarstvu, glede na naredbo bivše banske uprave dravske banovine z dne 11. maja 1939, III št. 1429-3, o izvrševanju določb zakona o sladkovodnem ribarstvu m smatrajoč za umestno odredit;' nekatere spremembe te naredbe:
ČL 1. Naredba o izvrševanju določb zakona o sladkovodnem ribarstvu z dne 11. maja 1939., III. št. 1429-3, se spreminja takole
1.	Člen 2. se spreminja takole: Vobče se ne smejo loviti: sulec (Salmo hucho) od 1. marca do 31. maja. vse postrvi, razen ša-renke, od 1. oktobra do 15. marca, šaren-ka (Trutta iridea) od 1. januarja do 15. maja, lipan (Thymallus thvmallus) od 15. februarja do 30. aprila, smuč (Lucioperca lucioperca) od 1. aprila do 31. maja, plemeniti rak — jelševec (Astacus fluviatilis), samec, od 1. novembra do 14. februarja, plemeniti rak — jelševec. samica, vse leto, rak koščak (Astacus torrentium) od 1. novembra do 14 februarja, ščuka (Esox lu-cius) od 1. februarja do 30. aprila, v tehle vodah: a) Ljubljanici in njenih pritokih, izvzemši: Borovnišč eo navzsror od železniškega viadukta. Iško nad Iško vasjo. 2e-limeijščico, Gradaščico od mostu pri Boka lcah navzgor in Reko, b) Velikem bregu in njegovih pritokih, C) Krki navzdol od Dvora in njenih pritokih, izvzemši Težko vodo, Raduljo navzgor do Škocjana, Stu-deno in Obrh, d) mirnopeškj Temenici, e) Rinži in Ribnici, f) Kolpi od Starega trga navzdol in njenih pritokih, g) Uncu, h) Cerkniškem jezeru in pritokih Cerknišci, Grahovšci, Zirovnišcj in Lipsenjci od njih izlivov pa do pokrajinske ceste, Jezerskem Obrhu (Strženu) in drugih pritokih jezera.
2.	Člen 7. se spreminja takole: Ribolov je v Kolpi dovoljen samo s trnkom
3.	V prvem odstavku člena 12. se besede »najmanj 24 ur poprej« nadomeščajo z besedilom »najmanj 48 ur poprej«.
Prvi del tretjega odstavka člena 12. se spreminja takole: Če stanuje ribarskl upravičenec dalj ko 6 km od vodne naprave, mora imeti v okolišu 6 km od vodne naprave svojega namestnika radi obveščanja.
4.	V členu 31. se dodaje: Visoki komisar lahko izjemoma dovoli za manjše ribarske okraje, ki so last istega ribarskega upravičenca, nastavitev enega samega ribolovnega čuvaja, če je po terenskih razmerah mogoče primerno nadzorovanje teh okrajev.
5.	V členu 38. se razveljavlja zadnji stavek.
ČL 2. Ta naredba stopi v veljavo 15 dni po razglasitvi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, 20. marca 1942-XX.
Visoki komisar Emilio Grazioli

Naše gledališče
DRAMA
Sreda 25. marca: ob 17.30: Rokovnlači Red Sreda
Četrtek. 26 marca: ob 17.30: Človek, ki
je vi^el smrt Rori B Petek. 27 marca: ob 15.: Lepa pustolovščina Izven Zelo znižane cene od 10 Ur "nv^dol
Red B bo imel v četrtek ob 17.30 predstavo romunske komedije, Id jo ie napisal Vietor Ef tirni in: »Človek, ki fe videl smrt.«
Zgrodba o rešenem potepuhu ki za dobi v rodbini svoje«ra rešltella odločilen vpliv ter je ob enem dobrotnik In izkoriščevalec. 1e svoievrstna in originalna. Nasprotje med potepuhovo in meščansko miselnostjo je povod za razne konflikte.
OPERA
Sreda, 25. marca: ob 17. uri: Prodana nevesta. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol
Četrtek. 26. marca: ob 17. uri: Orfel in Ev-
ridikn Red Četrtek Petek. 27. marca: zaprto (generalka)
Smetanova komična opera bo uprizorjena danes ob 17. izven abonmaja po znižanih cenah od 18 lir navzdol. V »Prodani nevesti« je zasedba partij sledeča: Kru-šina — Janko, Ljudmila — B. Stritarjeva, Miha — Dolničar, Kata — Golobova, Marinka — Vidalijeva, Vašek — Banovec, Janko — Franci, Kecal — Lupša, ravnatelj — Jelnikar. Esmeralda — Polajnarjeva. Indijanec — Marenk.
Gospodarstvo
Velik prevoz zlata na Portugalsko
lizbona, 24. marca d Transport 22 zabojev rlata je na poti iz Španije v ponedeljek pasiral portugalsko mejo. Kakor poroča io iz Elvasa je zlato po vsej priliki namenjeno Portugalski banki in > francoskega ali pa Švicarskega izvora.
Radio Ljubljana
SRtfOA, 25. MAKCA l»42-XX
7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Pisana glasba — v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila italijanščini. 12.15: Koncert ter-ceta sestei Stritarjevih. 12.40: Trio Am-brosiano. 13. Napoved časa — poročila v itaiijanšč.m 13.15: Poiočilo Vrhovnega Po-vel stva Choroženih Sil v slovenščini. 13.20: OrkestraLi«. in vokalna glasba — vodi dirigent P3tr'.!ia. 13.50: Operetna glasba. 14: Pcročila » italijanščini. 14.15: Koncert kla-rinetnega tria 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15. Fianistični duo Seifert-Demšar. 17.35: Filmska glasba — orkester vodi dirigent Zorne. 19: »Govorimo italijansko«, poučuje pr-t dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Avgust Stanko igra na harmoniko. 20: Napoved časa — poročila * italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40: Prenos iz gledališča »La Fenice« iz Venezie: drugo in tretje dejanje opere »Zastava sv. Jurija«. Glasba Marta Peragalla — Predavanje v slovenščini. 22.15: Koncert so-pranistke Marije Fiorenza. 22.45: Poročila v italijanščini
financiranje vojne v Italiji
V fašističnem kulturnem institutu v Rimu je imel te dni italijanski finančni minister Thaon di Revel zanimivo predavanje o financiranju vajne. Poetavil je naslednja osnovna načela, od katerih se ne ame odstopiti: stabilnost cen, pobijanje in-flaclonističnih tendenc, omejitev potrošnje na neobhodno potrebno mero in ohranitev kupne moči lire. K vprašanju državnega proračuna pa je dejal: Ce sta bila v normalnih časih merodajna kot meja za izdatke višina dohodkov in fiskalno premoženje, tedaj se v vojni take meje ne morejo držati. Minister je napovedal zakon, ki ima namen uvesti posebno dajatev, ki ni ne davek, ne posojilo, ki pa imp značilnosti obeh V določenih primerih je predvidena vrnitev dotičnega zneska. Ta dajatev predstavlja deloma kreditno dajatev davkoplačevalca, deloma pa prostovoljno štednjo. Prvi sistem se uporablja v Angliji, drugi pa v Nemčiji. V Italiji pa sta oba sistema združena. Poseben zakon bo potreben, da bodo za dobo po končani vojni na razpolago novi dohodki za potrebe državnih financ in za gospodarstvo. Skrb za dobo po vojni bo prišla do izraza v določbah, ki se tičejo povečanja glavnic trgovinskih družb, prepovedi plačila več nego 7% di-vidende, valorizacije amortizacijskih fondov, možnosti prenosa kapitalnih rezerv in omejitve lastništva delnic pri družbah do maksimalne višine lastne glavnice.
Zbornične takse
Visoki Komisar za Ljuoijaii^ko pokrajino je odobril, da sme pobirati Trgovinsko industrijska zbornica v Ljubljani za kritje svojih potreoščji pristojbine po naslednjem zborničnem taksnem pristoj-beniku:
L Potrdila po § »5 odst. 5 obrtnega zakona (za izdajanje pooblastitev in dovolitev); 1) Za rokodelske in ostale obrtniške obrate v Ljubljani 200 lir, v krajih z več ko 3000 preoivaici 100 lir, v ostaiih krajih 50 lir; 2) za industrijske m rudarske obrti 400 lir; 3) za gradbene oorti 300 lir; 4) za obrti, za katere je potrebna dovolitev, in sicer za trgovine in trgovske agenture v Ljubljani na debelo 300 lir, na Ivoono 200 lir, v krajih z več kakor 3000 prebivalci na drobno 150 lir, v ostaLh krajih 100 lir, za male trgovske obrti 50 lir, za gostinske obrti L Kategorije (kavarne, restavracije, bifeje, avtomate) 250 lir, za gostinske obrti II. kategorije (gostilne, bifeje j 200 lir, za obrti Ul. in IV. kategorije (krčme, IzkuIu, penzije itd.) 100 lir, za bančne mejaimce, zavarovalne tn spe-uicijske posle 400 lir, za estaie obrti, za katere je potrebna dovolitev, 200 lir.
Taksa se pooaa posebej za vsa* prijavljena obrat, Ki je zgoraj navedem. Ce potrebuje potrdilo javna trgovska družba, delrusKa družba, družba z o. z., gospodarska zadruga ali komanditna družba, se taksa za potrdilo pouvoji. Pri otvoritvi podružnic in ob postavitvi poslovodje se pobere polovična taksa, č etma podjetje sedež na zborničnem področju, sicer se poDere polna taksa Pristojbina za potrdilo pn preselitvi obrata v mestu znaša 60 lir, na aeieli pa 30 lir.
U. Legitimacije trgovskih potnikov.
Pri izdaji legiumacij ugovskih pouuKov podjetij se poDua za vsaKo legitimacijo taksa v vižuu 10 lir.
11L Druga potrdila. Za posebne listine, ki jih izuaja zoorn.ca korislnikom na podlagi javnih zakonov in predp.sov, se pobirajo naslednje takse: 1) pouuila za davčne in carinske ugodnosti 2u/oo od fakturne vrednosti; 2) potrdila za udeležbo na licitacijah l°/oo; 3) legitimacije imetnikov obratov 10 lir; 4) registracija začasne ustavitve obrata po $ 1/2 obrtnega zakona 20 lir; 5) za potrdila o obstoju, obsegu in o registraciji obrata 20 lir; 7) za ove-rovljenje faktur in piunernosti cen 10 lir in za overovijenje prodajnih registrov 5 lir.
Za poseone zbornici poverjene posle se pobirajo naslednje iiia.n.puLttivne pristojbine: a) za izdajo polletnega pooblastila za nakup bencina ln petroleja kot pomožnega sredstva se pobira za pol leta enkratna pristojbina, ln sicer pri 1 litru mesečnega nakazila 2 liri, pri 2 litrih 3 lire, pri 3 letrih 4 lire, pri 4 litrih 5 lir, pri 5 litrih 6 lir; b) za razdeLtev petroleja za razsvetljavo: do 250 kg 10 lir, od vsakih nadaljnjih 250 kg 10 lir; c) za razdelitev špirita: za 90% ienaturirani špirit 0.28 lire za hektolitersko stopnjo, za 95% de-naturirani špirit 0.47 lire, za 96.6% špirit 0.43 Ure in 96% špirit (za kis) 0.27 lire za hektolitersko stopnjo; d) za izvoz iz pokrajine in za uvoz v pokrajino ter st izdajo zborničnih spričeval do vrednosti 5000 lir 10 lir, pri vrednosti nad 5000 lir 2% (če gre za Izdelke obrtnikov in či jih izvaža obrtnik sam in če gre za kosovno pošlljatev v vrednosti do 5000 lir sj taksa zniža na polovico); e) za nakazala kož strojarjem 1%, za nakazilo strojene kože kupcem 1%.
IV. Vračanje taks. Pristojbine se mo-
Cenik za zelenjavo in sadje št. 12
Veljaven od 2§. marca 1942*XX
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino določa na podlagi svoje nd-redbe št. 17 z dne 9. maja 1941-XIX naslednje cene v prodaji pri proizvajalcu ter pri trgovcu e* debelo in drobno. Cene, ki so maksimalna, določajo v kategorični obliki mejo, za katero se morajo cene dejansko gibati pri kmetu oziroma pri trgovcih, iz tega sledi, da je pač mogoče prodaje ti nižje, nikakor pa ne višje kakor po adrejeni i:eni.
Prve številke kažejo ceno na debelo, druge pa na drobno:
Česen 8.50, 9.50, rde« korenčclc 3.65, 4.35, karfljola 3.85,4.45, čebula 3.15,3.75 kopree (glavice) 4.05, 4.65, solata (endivija, zob-časta in navadna) 3.45, 4.85, radič rdeči 1. vrste, goriški 7.20, 8.—, radič rdeč 2. vrste goriški 6.20, 7.—, zelena (glavice) 3.65. 4.05, Spinača 5.75 6.55, pomaranče 6.80, 8.—, pomaranče 2. vrste 5.65, 6.50. fige suhe v celofanu 9.90, 10.95, fige auhe v ko-šarcah 910. 10.50, limone I vrste (15 cm obsega) stot 327.—, komad 0.40. limon* n. vrste (pod 15 cm) stot 277.—. komad 0.35. jabolka L vrste 6 80. 7 80. jabolka H. vrste 6.20. 7.—, mandarine 1. vrste 5.85, 7.—, mandarine n. vrste 5.10. 6.—, orehi Sorrento 12.—, 14.15, orehi navadni 8.40, 12.10, krompir domač pri kmetu L—, 1.50,
krompir za seme »Bitnje« 1.50, krompir za seme ostalih vrst 1.30.
OPOMBE:
1.	Jabolka I. vrste so: Parmene, renetkn, champagne, Grafensteiner, Morgenduft, Jo-natan, Wagner, Star, Imperatore, Abboo-danza, Sergente, Annurche.
2.	Pri označbi cen je pristaviti tudi vrsto blaga po kakovosti. Trgovci na debelo morajo izročiti kupcem račun z označbo blaga, vrste ln enotne cene ter morajo tudi kupci na zahtevo Izdati tak račun.
3.	Ta cenik mora biti lzvešen v prodajnih prostorih na dobro vidnem mestu in velja — Izvzemši domači krompir — le za uvoženo blago. Razume se brez tare.
4.	Za domačo zelenjavo in sadje v Ljubljani v trgovini na drobno pa veljajo najvišje cene tedenskega mestnega tržnega cenika.
5.	Okrajna načelstva lahko določijo Se nižje cene od zgoraj navedenih, vsako zvišanje pa mora biti predhodno odobreno od Visokega komisarijata.
6 KrSiteljl tega cenika ae kaznujejo po uredbi St. 8. Si l. St. 8 od 28. februar)« 1942-XX ln ostalih zakonitih predpisih.
Ljubljana, dna 31. marca 1942-XX.
Visoki komisar EMILIO GRAZIOLI
rajo stranki vrniti z odbitkom 10 lir za manipulacijo, ako se vrnitev zahteva v d veli mesecih potem, ko je bilo dovolilo ali pooblastilo pravnomočno odklonjeno sli je bila prošnja ali prijava obrti pri pristojnem oblastvu umaknjena. Ce se p.xš-nja ne reši, se taksa ne vrne. Ce se prošnja reši negativno, se stranki vrne taksa po odbitku 10 lir za zbornične stroške in manipulacijo. Takse do 20 lir se ne vračajo. Z gornjim pristojbenikom so vsi dosedanji razveljavljeni.
Gospodarske vesti
•= Iz italijanskega gospodarstva. Duce je te dni sprejel vodstvo družbe za sintetična tekoma goriva SIOS Ln je pri tej priliki odobril načrt, ki med drugim predvideva gradnjo velike tvornice za pr dobivanje tekočega goriva iz premoga. — Kakor smo že poročali, bo velika železarska družba »Terni« z v .šal a glavnico od 1.2 na 1.5 milijarde lir. Sedaj bo tudi velika železarska družba »Ilva«, ki ima svoje obrate v Genovi in Napolju, zvišala svojo glavnico od 1 na 1.25 milijarie Lr. — Družba za izkoriščanje vodnih sil Ti-bere bo zvišaia glavnico od 12 na 60 milijonov lir. Družba si je nalela nalogo, Izkoristiti vodne sile reke Tibre in ostale vodne sile v okolici Rima za pridobivanje električnega toka v obsegu 1 milijarde kilovatnih ur na leto.
= Ustanovitev hmeljarske zveze za Spodnjo Štajersko. Preteklo nedeljo je bil v 2aicu ustanovni občni zbor Hmeljarske zveze za Savinjsko dolino in Marenberg. Na zborovanju je govoril deželni vodja kmetov Sepp Heinzel, o vprašanjih prodaje hmelja in hmeljskih cen pa je poročal referent za hmeljarstvo Wook. Za voditelja organizacije je postavljen Fianc Wolf. Pri tej priliki je bilo ugotovljeno, da je na Spodnjem štajerskem 2681 hmeljarjev, od tega 2646 v Savinjski dolini.
= Iz spodnještajerskega trgovinskega registra. Pri tvrdki Lovro Petovar v Ivanj-kovcih je bil postavljen upravitelj Franc Jožef Burkart, pri tvrdki Sladkogorska tovarna lepenke in papirja v Mariboru pa upravitelj Friderik Leschnfgg.
= Znižanje diskonta na Hrvatskem. Hrvatska državna banka je znižala dis-kontno obrestno mero od 5 na 4%, lom-bardno obrestno mero pa od 6 na 5 5%.
= Ustanovitev potniškega urada za Srbijo. Namesto prejšnjega »Putnika« Je bila v Beogradu 18. t. m. ustanovljena družba »Srboput«, srbski službeni potovalni ural d. d. Pri družbi je poieg srbska države udeležena družba Mltle^europa. • sches Reiseburo v Eerlinu.
= Uvedba tobačne karte na Spodnjem Štajerskem. Sef civilne uprave za Spodnjo štajersko je odredil, da se s 1. aprilom uveljavijo na Spoinjem štajerskem določbe glede prodaje tobačnih izdelkov na tobačne karte.
= Pred ustanovitvijo velike tvornica aluminija na Hrvatskem. Poleg železne ruie ima Hrvatska velika ležišča boksita, ki so predvsem pri Knrnu, kjer se že v znatnem obseg u pridob.va boksit, pa v Sinju Ln v okolici Mostarja. Pri eksplo-ataciji boksita je seoaj udeležen madžarski, nemški Ln švicarska kapital. Iz bivšo Jugoslavije se je boksit po večini izvažal in to zaradi cenejših prevoznih stroškov po morju. Le majhen del pridobljenega boks.ta se je porabil za predelavo v kemični tvornici v Ljubljani in v tvornici alu minija v Lozovcu pri Sebeniku (ki pa iiru samo letno kapaciteto 2000 ton). Oba j obrata sta na področju, ki je pripadlo Italiji. Kakor poroča berlinski list »Vierjah-resplan«, je dobil neki nemški finančni koncem koncesijo za gradnjo velike tvornice aluminija na Hrvatskem. Ta tvornica bo imela ogromno kapaciteto 25.000 do 30.000 ton aluminija na leto. Ker je za proizvodnjo aluminija potrebno mnogo električnega toka, bodo zgraiili posebne električne centrale, ki bodo izkoriščale vodne sile Neretve.

Angleški primanjkljaji
Rim, 24 marca s. Angleški državni proračuni izkazujejo vedno večje primanjkljaje. Tako je bilo upoitevano, da bo znaša; primanjkljaj v prvih 9 mesecih sedanjegt proračunskega leta 2.3 milijarde funtov medtem ko je znašal za isto razdobje prej šnjeija leta 2 milijardi. Po podatkih, ki jih je objavila »Agit«. so se izdatki dejansko povečali od 2.7 na 3.5 milijarde funtov.
Internirale Angležev v Maroku
vichy, 24. marca. s. Francoske oblasti so internirale 2000 angleških državljanov, ki živijo v Maroku. Ukrep se smatra za re-presalijo zaradi bombardiranja Pariza.
Podržavlfenje ameriške železnice zaradi stavke
Rim, 24. marca. s. Roosevelt je odredil podržavljenje železniške proge Toledo— Peoria. Železniška proga je dolga 380 km. Za Rooseveltovo odredbo so bili merodaj-ni vojaški razlogi. Roosevelt je izdal svoj ukrep kot vrhovni poveljnik oboroženih siL Nameščenstvo železniške družbe, ki je bila lastnica te proge, je stavkalo že tri leta. Družba ni hotela pristati na to. da bi vlada posredovala v njenem sporu z nameščenstvom.
Živila In zdravila za Grčijo
Lizbona, 24. marca d. Po sporazumni dovolitvi obeh vojujočih se strank bo v srede odplula iz Ne\v Yorka v grško luko Pi-rej švedska ladja »Siciiia« (1633 ton) Šved ska ladja bo odpeljala v Pire j tovor živi1' in zdravil, ki bodo pod kontrolo Rdečega križa razdeljena med grškim prebivalstvom.
Nova švicarska radijska postafa
Ženeva. 24. marca. Znana radijska oddajna postaja Frangin pri Ženevi, ki je bila postavljena 1. 1932 za izključno porabo Društva narodov, je sedai prešla v roke švicarske radiofonske družbe Radio Schwe;z A. G. V bodoče bo ta postaja <tf!už*la samo švicarskim interesom in bo skrbela zlast; za radirk« sporočila v Južno Ameriko in Azijo (Ultime notizie).
Obnovite naročnino!
Kronika
*	Visoko odlikovanje Eksc. generala
Messeja. aeie nedavno smo poročali, da je ha puvuijmk italijanskega eKspedic.jaKega Zbora aa vzhouiii tronci kksc. general Messe ouiikovan z vitešKim križcem nemškega zeieznega križa. Ooenein pa je bil general Mesije deležen tudi visoKega lta-iijansKega ouiikovanja, in sicer mu je bil poueijfcri komtuini križ Savojskega voja-ŠKega reua. foaeiitev tega ouiikovanja je utemeljena z nasieanjun; »General Me^se je s svojimi odličnimi voditeljjkimi spo-sot*nostrm m s svojim oseonim žrtvovanjem premagal vse težave, odvisne oi nezaslišano trdega podneoja in številčne podrejenosti; zlomil je vse sovražne protinapade, zavaroval važne pridobljene postojanke in je na ta načai vnovič dokazal odpornost, burnem duh in požrtvovalnost italijanskih vojaKov.«
*	Novi grobovi. V Ljubljani je v visoki
starosti 81 let zatisnil oči bivši skladiščnik Stavbne družbe g. Karel Tekauc. Zapušča sojj. ogo in tri sinove. Na zadnji poti ga bodo spremili v sredo ob pol 17. iz Kapele sv. Janeza na Žaiaii k Sv. Križu. — Preminila je vdova trgovca in posestnika ga. Manja Kančeva. Drago pokojnico bodo pokopali v sredo ob 17. iz kapelice sv. Frančiška na Žalah na pokopališču pri Sv. Križu. — Na Jožefovo je umrl v Za-
frebu z 1 ravnik dr. Jože Marjetič, star
omaj 50 let. Po rodu je bil iz Škocijana pri Mokronogu, svoj poklic pa je izvrševal v Zagrebu. Zapušča ženo in hčerko. — V Gradišču pri Trebnjem je umrl g. Janez llovar. Dočakal je visoko starost 82 let. Pokojnim bomo ohranili blag spomin, žalujočim svojcem pa izrekamo naSe iskreno sožalje!
*	Združenje trgovcev ljubljanske pokrajine poziva vsa podjetja, pri katerih pride poslovanje po zastopnikih odnosno pro vizijskih potnikih z ozirom na obseg obrata v poštev .da prijavijo imena, naslove in osebne podatke svojih zastopnikov z navedbo pristojnosti m roka od kdaj zastopa tvrdko, Društvu trgovskih zastopnikov v Ljubljani. Prijave morajo biti vložene pri omenjenem društvu v 8 dneh, ker v nasprotnem primeru trgovska inlustrijska zbornica ne bo nikomur, razen prijavljenih. izdala potrebne legitimacije za vrši-tev trg zastopstva.
*	Vsa zabavna potovanja v Nemčiji so prei>o\ edana. Ukrepi zoper nepotrebno potovanje po železnici so v Nemčiji velno strožji. Poročali smo, da velikonočna potovanja niso dopustna. Zdaj je izdal minister dr Gobbels še naslednji poziv: Nemške državne železnice morajo v vojni izvrševati prevoz za vojaške in civilne potrebe v tolikšnem obsegu kakor doslej še nikoli Zato je treba civilni potniški promet skrčiti na najmanjšo mero. To velja zlasti pomladi in okrog Velike noči. Prebivalstvo se odločno poziva, naj opušča vsako potovanje, ki nI zadostno utemelje- '
Koncert Eossane Bottai
V ponedeljek sta Italijanski kulturni institut in Glasbena Matica priredila v veliki Filharmonični dvorani koncert pianistke Rossane Bottai. Komaj 22 letna umetnica je dosegla že pred osmimi leti zlato kolajno Ministrstva za Narodno Vzgojo v tekmi But> m je nato na več drug h tekmah izpričala ne le svoj izredni talent, marveč trudi visoko umetniško kulturo. ki si jo je pridobila na konservato-riju v Firenzi in na Accaderma Ch giana v S:t:ni Mlada umetnica je s svojim ljubljanskim nastopom samo potrdila to, kar smo mogli ugotoviti že pri vrsti prejšnjih italijanskih koncertantov: da spričo stare in slavne glasbene tradicije, utrjene in izkušene glasbene vzgoje in smotrne umetniške politike ki ne dopušča, da bi prirejali samostojne koncerte umetniki povprečne. čeprav izven Italije še vedno znatne zmogljivosti, da spričo teh dejstev nudi vsak takle koncertni nastop nesporen umetniški užitek in doseza tudi glasbeno vzgojni učinek.
Rossana Bottai je mlada, sveža pojava. Ze njen vstop na podij v beli večerni obleki je zavzel občinstvo z občutjem nečesa mlados+nega in vedrega. Ko je začela pretirati tipke klavirja in se je sunkoma poglobila v igranje, se je temu mladostnemu vtisu takoj pridružilo spoznanje, da je ta mlada dama visoke in lepe postave resna, že dozorela umetnica, ki ji je klaviatura več kakor bojno polje njenega talenta — polie. kjer se bori pianist za svoj umetniški obraz in izraz. Zdi se kakor zma-govalski lok. pod katerim koraka umetnica svoji slavni bodočnosti naproti. Njeno igranje razodeva prav tako toplo čustvenost in tonalno barvitost, polno prelivajočega se bleska, kakor dobro izšolano tehniko gibov in udarov ter interpretacijsko samostojnost. Spričo pianistkine toliko obetajoče mladosti je pričakovati, da bo umetniška izkušenost, ki je še pred njo, vnesla v te njene naravne in pridobljene odlike še nove odtenke doživljajskih fi-nes in tehnične bravure, ki bo kos najtežjim nalogam.
Program koncerta je imel težišče v skladbah klasične in romantične dobe: v V'valdiju. Chopinu in Lisztu. Vivaldijev »Koncert v d-molu« jI je nudil bolj kakor kai drugega priliko, da pokaže svoje tehnične odlike v obvladovanju nelahke. klasično zgrajene in po svojem umetniškem uč;nku danes že nekam hladne skladbe, pri kateri občudujemo boli nje arhitekto-niko kakor nje živo In čustveno iskrivo vsebino. Zato pa so se lepote planistkino ga muziciranja tem bolj razodevale v Chopinu, čigar romantično saniave in čustveno razigrane, s strastjo prežete skladbe so nudile pianistki več kakor tehnično slogovne probleme: njih je lahko v polni meri izživela svojo dušo. . Izbrala si je poleg Scherza v h-molu prav primere tistih Chopinovih skladb, v katerih se je megla skladateljeva tvorna fantazija še bolj sprostiti kakor v sonatah: primere etud in nlesov. Tako je izvajala »Dve etu-di« in »Poloriezo v As-duru« in dosegla z nj;mi nredvsem uspeh.
Musellova »Marina« ln PIck-Mang'agal-lijeva »Po^de d'Ar e!« dva liubka klavirska drobca, dve kratki skladbi, ki sta se vflenili med težja in zahtevnejša dela in osvežili program. Za zaključek ie Rossana Bottai od'grala IJsztovo Drugo rapsodijo romantično slikovito skladbo, morda nekoliko folklorno pobarvano in polno razpolo7Pniskfh kapric Tudi ta ln v nekem smislu prav posebno ta točka je s svolo leno in skladno čustveno govorico in dovršeno umetnlčmo Interpretacijo za-
g^ah^a	OH trr>«r»n Ip ITmrfllB
P.ottaieva dodati Kot hvalevredno zna-č;!nost nlenpga koncerta le omeniti, da je igrala ves nrneram na pamet.
Ob navdušpnerri anlavzu občinstva. M je dodobra zasedlo dvorano in med Vate-j^m co hm zastopniki Oblasti in oredsta-vitelli kulturnih institucij, ie bilo mladi umetnici izročeno obilo cvetja.	<
ao. -fointki, ki se krjuo temu pozivu poslužujejo v lastno zauavo žeie^iuc, pre-oDiuzcuin z vojaško vazama u&nspud-ti, booo Kaznovani in v hujšem primeru prepeljani v KončentracijsKo tauor-šče. Pomični potniki m oni, ki so po odredbi državnega tajnika za tujski promet upravičeni potovau v zuravnisce ali okrevališče, smejo na pot samo tedaj, če miajo neoporečne JoKimiente.
*	Prva pomorska vojna akademija v Bolgariji. Doseuonja pomorska šoia v glavnem Bolgarskem pristaniškem mestu Varni je trna zdaj preurejena v višje učiiišee za bolgarsko vojno mornarico. Tu se oodo poslej vzgajali častniki tn inženjerji za bolgarsko vojno in trgovsko mornarico.
*	Tudi Norveška U^uja ziuc. ivaitor poročajo iz Norveške, je sedanja vlada zopet uveljavila dotočDO norveške ustave iz leta 1814., da je Židom prepovedan vstop na norveška tla in bivanje v norveški deželi. Ta ustavna določba je bila pod vplivom demokratičnih idej ukinjena i. lSoi. Več ko devetdeset let po ukinitvi je zopet stopila v veljavo.
*	Požar v Planini di Aidussina. Te dni je nastal požar v hiši posestnika Josipa Pipana v Planini dr Aiuussma in je povzročil znatno škodo. Zgorelo je mnogo sena in koruze. Gasilci so ob pravem času preprečili, da se ni razširil ogenj na sosedne hiše.
*	Plazovi venomer zantevajo s roje žrtve. Prav za prav je zuaj v planinah najnevarnejša doba, ki zahteva kar največ previdnosti. V Turah se je ravno na pivi pomladni Jan smrtno ponesrečila 20 letna študentka Ilza Grengova z Dunaja. Smučala se je z dvema tovarišicama. Nenadiio jo je zajel plaz in jo odnesel v prepadi. To-varišici sta ji hiteli na pomoč. Ko sta po naporu prispeli do nje, je bila mladenka že mrtva. — Boljše sreče je bil v hudi nesreči deležen 8 letni sin gozdnega delavca Aleksander Eisenhut iz Ge:sttaia na štajerskem. Ko je šel v šolo, je zdrknil na plazovitih tleh s steze in padel 100 m globoko v potok, kjer je obležal. Drugi šolarji so poklicali starše, ki so fanta našli še živega. Ima pretresene možgane. Prepeljali so ga v bolnišnico v Voitsbergu in upajo, da do okreval.
*	Smrtna kazen za skrita živila. Nemški listi objavljajo: Na Jožefovo je bil usmrčen v Dot tmundu 43 letna Pavel Voll-mer. Mož je bil veletrgovec z živili. Skrival je velike množine živil in jih je deloma zamenjaval za drugo blago, ki je v prometu omejeno. Razen tega je dopust i, da je propadlo 107 stotov živil. Na sinit je bil obsojen pred posebnim sodiščem v Dortmundu.
*	36 Francozov obsojenih na 9mrt zaradi veleizdaje. Iz Clermont Ferranda poročajo, da je vojaško sodišče 13. divizije obsodilo in contumaciam 70 civilnih in vojaških oseb, ki so bile obtožene veleizdaje. Vsi obtoženoi so pobegnili v inozemstvo. S6 oseb je obsojenih na smrt, 12 na dosmrtno prisilno delo, ostali pa v ječo od 13 do 20 let Odrejena je olla tudi zaplemba vsega njihovega premoženja.
*	Smrtna kazen za ponarejevalce živilskih kart. Vojaški poveljnik za zasedeno Belgijo ln severno Francijo je glede na številne primere ponarejanja živilskih nakaznic ao.očil smrtno kazen za ponarejevalce m razširje-valce takih fatzifsk.iov ki škodijo žt br* z tega dovolj težavni preskrbi živil na zasedenem ozemlju.
IZ LJUBLJANE
u— Sonce je posijalo. Nevšeeni sneg, ki se je vsilil že preko oficielnega priCetka pomladi in pobelil Ljubljansko pokrajino, je naglo izginil. Prečistil je ozračje in včeraj je zasijalo nad Ljubljano spet prijazno jasno in sončno jutro. Brž je oživela vsa priroda. Zlasti se je sonca razveselil ptičji rod. Skoraj vse leto potujejo selilke v svoja zimska ln poletna bivališča. Samo v januarju, ko prebivajo na toplem jugu, in v juniju ko se zadržujejo v svoji poletni domovini jc nekaj počitka. Selitev ptic od nekdaj zanima prijatelje prirode. Zadnja leta so bili ugotovljeni nekateri zanimivi izsledki. Glavni selitveni meseci so: spomladi marc in april, jeseni pa september in oktober. Kadar zima ni prehuda, se vračajo škrjančki v naše kraje proti koncu februarja. V marcu se vračajo škorci, drozgi, ščinkavci taščice, kljunači, pastiričice, strnadi in še razne druge selivke. Aprila jim sledijo pe-nice, štorklje, kukavice, lastovke. Prav na koncu, v začetku maja, se zglasijo pri nas kobilar ali vuga, vdab in drugi. Sredi maja so vse selivke spet v stari domovini, ki jim čez zimo ni dala zadosti hrane. . V~ Diplomirani so bili na pravni fakultetiuniverze v Ljubljani gdč. Neda Gerzinič, Barica Janša in Srečko Berce vsi iz Ljubljane. Čestitamo!
u— Rdeči križ poroča: V tajmštvu do-izvedovalnega oddelka naj se zglasijo-Cvenkl Nada, Derganc di. Franc, Drobti-na Albina, Hočevar Mici, Hule Drago Ko-kolj dr. Hadrijan, Košir Pavia. Kumer Mara, Megušar Maks (starši), Mereina Franc, Merčun Franc star., Močan Jožica, Oblak Andrej, Orač Vinko, Pavlin Mihca, Pogačnik Franka, Prek Franja Raj-čevlč Jelena, Rozman Pavlina, Sekeruš Arzen, Stepič Dušan. Vari Leopold, Vise-njak Milena, Vošpernik Janko, Vrtočnik Antonija, Zaje inž Slavko, Žagar Betka, Zibert Lojze. V tajništvu poizvedovalnega oddelka naj se zglasi mati g. Marjana, ki je prejela pomotno pismo iz Alessandrie s pismom.
u— Ravnateljstvo n. ženske realne gimnazije v Ljubljani sporoča, da se vršijo duhovne vaje za tukajšnji zavod v stolnici od četrtka 26. do sobote 28. marca in poziva vse učenke, da se duhovnih vaj redno in točno uleležujejo. Prčetek duhovnih vaj je v četrtek dne 26. marca ob 8. zjutraj. Nadaljnji spored bo objavljen v cerkvi in nabit na šolski razglasni deski ▼ veži moškega učiteljišča.
u— Nesreče. Po pomoti je zaužila napačne praške 31 letna kuharica Hermina Smiljanovičeva iz Ljubljane. V bolnišnici so ji morali izprati želodec. — Huda nesreča se je zgodila v ponedeljek v zavetišču sv. Jožefa. Dvema gojencema, in sicer 10 letnemu Tekavcu in '20 letnemu Janezu Pintariču se je vnela obleka, ker sta stala prebl«zu zakurjene peči. Oba sta bila hudo opečena, zlasti pa Tekavec. že ponoči sta v bolnišnici umrla. — 8 letni sin llkarlce Joško Kepic iz šmartnesa ob Savi je padel na cesti in si zlomil levico. — 7 letni Franc žužek iz Velikih Lašč je padel na stopnicah in si zlomil desnico.
u— Kultura in kulturno delo l udi zbližuj©. C- tem bo pričal literarni večer pisatelja Ivana Albrehta, ki bo v ponedeljek 30. t m. v dvorani Delavske zbornice s sodelovanjem naših priznanih gledaliških umetn kov. Pričetek ob 18. Vstopnice so na razpolago v predprodaji, uro pred začetkom pa tudi pri blagajni v Delavski zbornici.
u— Neka gospa je pozabila 22. m. v večernem kočevskem vlaku v Ljubljani v kupe ju prvega voza ročno torbico z osebno legitimacijo, zapestno uro in približno 100 lir denarja, železničarja-sonotnika sta na-proSena. da Jo oddaš ta železniški upravi proti dobri nagradi.
Obnovite naročnino!
Z Gorenjskega
Nemško državljanstvo za preseljene«. V
Kranjski gori so bili na Jožefovo sprejeti nemški preseljenci iz Ljubljane v nemško državljanstvo. Listine o tem jim je izročil nadomestni gauleiter Thinil iz Celovca. Zahvalil se mu je vodja priseljencev inž. Gustav Tonnies, Iti je zagotovil, da bodo preseljenci zastavili vse sile za Nemčijo, za Adolfa Hitlerja in za zmago. Nadomestni gauleiter si je ogledal knjižnico priseljencev v Kranjski gori in vzgojevalni zavod v Gozdu Martuljku, nakar se je vrnil v Celovec.
O nastanitvi nemških preseljencev iz Ljubljane poroča celovški dnevnik: Nemški rojaki iz Ljubljane so bili po preselitvi na Gorenjsko spravljeni v taborišča, to se pravi v gostilne in hotele v Kranjski gori, Mojstrani, Podkorenu. Ratečah, na Bledu in v Bohinju. Narodno socialni urad skrbi zanje v gmotnem pogledu, duševno pa je prevzela skrb podružnica državnega propagandnega urada na Bledu. Vodja tega urada Petschauer je zadnje tedne obiskal posamezna taborišča in je predaval. Več kakor polovica preseljencev je zdaj že v poklicih na Gorenjskem ali na Koroškem in drugod po državi. Počutijo se dobro in radi delajo za Nemčijo. Družine še pridejo. Kar je še taborišč, jih še nadalje oskrbuje državni propagandni urad s časopisjem, knjigami, brošurami in ilustracijami.
Življenje in umiranje. V rauovijiškem poročnem uradu je bila 14. t. m. i vojna poroka: posestnik Jože Vester z Bleda se je poročil z gdč. Vido Kokaljevo, njen brat Janez Kokalj. tesarski mojster z Bleda, pa se je poročil z gdč. Lizo Pihler„e-vo iz Mengša. — V Tržiču je umrl 80 letni Jakob Grebene ter 78 letna Iršna po-sestn:ca in bivša trgovka Ivana Viimar-jeva.
Iz Sv. Katarine sta odpotovala učitelja zakonca Jerolitscha in se vrnila na Bled. Pouk v lomski šoli bosta prevzeli dve novi učitelj.ci, v Dolini pa učitelj Plxner.
Bazna zborovanja so bila zadnji čas tudi po gorenjskih krojih. Mladina je bila vabljena, da po.ide na prostovoljno _ _.iečko delo na Koroškem. Posamezne krajevne organizacije narodno-socialistične stranke so imele svoja zborovanja, tako v Mojstrani, v Podgor ci in drugod. V Mojstrani je bilo tudi žensko zborovanje in je govorila delegatka Worauniggova iz Celovca. V Moravčah so bile izdane prve članske izkaznice koroškega Volksbunda in znaki. Zakliučeni so bfU prvi nemški tečaji. V branibovsko organizacijo so se vpisali možje in fantje mel 18. in 50 letom.
škoda po hudi zimi. Letošnja trda za-ma ie tudi po gorenjskih krajih kakor na Koroškem napravila precej škode. Poleg snega, ki je lomil drevje in ugonab'jal divjad, je napravil divji zajec občutno škodo po gorenjskih sadovnjakih. Kjer mlado drevje ni bilo dovolj zavarovano, je skoraj popolnoma uničeno.
Iz Gradca so sporoeili, da je na ondotni klirnki umrl 31 letni Oto Klasek iz Krania. kuharski strokovniak in učitelj v hoteisko-srostinski kuharski in serv'rni stroki. Njegov oče je svoj čas Imel hotel *Slon« v Ljubljani, od koler se je z družino preselil v Kranj.
Dve nesreči* Nedavni večer sta prispela z vlakom iz Kranja v Celovec dva otroka in sicer 10 ^etni Franc Lavrč in njegova 8 letna sestrica Ivankn Oba sta bila poškodovana na obrazu, očeh in rokah. Igrfla sta se z najdeno granato, ki ie eks-piodira1^ in ju nevarro ranila. — V Zgor-n-iom Bm:ku ie padel posestnik Janez j Revber<rer s škodni? ln se hudo poškodo- j val Po" nekai dneh trnlienia ie umrl.
Na Stari pošti v Kranju je Vilo prvo zborovanje bolevnikov 5z prve svetovne | vome Sestanek ie sklical okrožni uradni . vodnia te skupine Rudolf Mosslacher. k je vzbuial =w>mine na svetovno vojno in opisoval življenje Adolfa Hstlerja.
f> SmiNfc
Nov župan v Rušah. Dosedanji komisa-rični žunan v Rušah inž dr Robert Mader je izročil svojo funkcijo Emilu Voglu, ker je sam prezaposlen kot obratovodja.
Prvi simfonični koncert v Trbovljah, pn katerem je nastop'1 orkester okrožne glasbene šole pod vodstvom Konrada Stekla, je zadovoliivo usoel. Kot solistinja je nastopila Marija Tutta.
Imenovan ie. Nemški vodla je imenoval vladn^ea šolskega svetnika Karla TTrra^ga za višjega vladnega šolskesra svetnika. Karel Urrafr? je dodeMen štajerskemu deželnemu namestniku kot vndia ods^i-a za liud-ske in elavue šole. Obenem je pokrajinski vodja učiteljstva.
Nesreča v kamnolomu. 21 letni delavtre Maks Poš iz Št. Jakoba pri .Tareninl je bil zaooden v kamnolomu Naenkrat Je oriletel kamen in mu hudo poškodoval desno nogo Ranienca so pripeljali v mari-bor-Vn bo^niš^ico.
IIi"?a prometm nesreča. Knvnšk! nomoč-aik Jrtnez Vrenčur se je poljal s kolesom v Pegovi domov. Na ovinku ga je prehitel avto. ga podrl in mu povzročil pretres t možganov. Ponesrečenca so prepeljali v : graško bolnišnico.
železn!ška noreča. Na dan pred .Tož»fo- : vim se je zgodila na pro<ri nri Račah-Fra- ' mu železmška nesreča. Kakor je bilo ugo- i tovljeno. se je moral osebni vlak. ki od?e- i Ije ob 5.22 zjutrni Iz Maribora, ustaviti na [ od~vrti nro<ri. Proti niemu in hit°l s postaje i Rnče—Fram dm?* osebni v'ak. Prišlo je do točenja in jo bilo 10 potnikov v maribor-gVom osebnem vlf^ui	cj^^^-v* ra-
njen^ev so nr??r'o nreooM-di v m iri^^sko l.^j^js^ir-o In sta dva kmalu r.nto u^rla. Ostali imnio mani pevprne poškodbe. Takoj ie bi^a uvedena	TT«7otovilo
se le. da tre zi n^-^ne okoliščine.
življenje in	V mariborski bol-
nišnici le iip"*! letni r~s"stnik In gost:l-nllar Fronc	i" pri S'o v. Ko-
njieah. V dedinj	v n-.ndcu ie
umri a strojevo^ir-'a "•••na Ivana Pe^astova iz Studencev nri Mnri^o-n: nrenel^all po jo v domn?' kraj. — V	Tanli^ab so
unr'i" 1 S'ptn«	artxw« 721etn.a
AT-iv-ifi pihrnva in	a iciV pnvrnnr, _
V ■R!<5+nVi no^oč'1'' A nto^i
In S""" č^lofica t^" ^rin0 rsalgoi^ fn fTr.-
ri-^ tTn^irftvfl. — Na T^h.aHph ti^i^la
^a Datii^ia ^T-^rila p.^irliAvi _ \T ^t Tj^**-
r^^oij Ta^op-fn ic v tsr^r^-n pra-^nvol 70-
letn^eo Benedikt Bnm^ko k' i® že l«t kovaški mojster v svojem rodnem kraiu.
h Hsrvafeke
Poglavnikov pozdrav sv. očetu. O priliki obletnice kronanja sv. očeta je Po-
flavnik poslal v Rini svojo pazJravno rzojavko, ki se mu je za njo papež Pij XII. najiskreneiše zahvalil.
Gostovanje hrvatskega umetnika na Dunaju. V soboto je odpotoval na Dunaj prvi dirigent hrvatske radijske oddajne postaje prof. Dragan Giirtl. Za časa svojega bivanja na Dunaju bo dirigiral Iva koncerta, in sicer prvega v ponedeljek, drugega pa v petek 27. t. m Na ponedelj-skem koncertu so izvajali Gotovčevo »S m-fonijsko kolo« in se je vršil v največji dunajski koncertni dvorani. Petkov koncert bo prirejen v radijski postaji in bodo Izvajali skladbe Gotovca, Odaka, Li-sinskega in drugih hrvatskih skladateljev. Koncert bodo snemali tudi na plošče.
Zagreb dobi moderno centralno mlekarno. Mestna občina namerava zgraaiii veliko csiemjo mlekarno, da bo pre&Krba z mlekom in mlečnimi proizvodi ougovarjala potrebam meščanov. Stroški so predvideni na 20 milijonov kun. Te dni oapotuje v inozemstvo posebno odposlanstvo, Ki si bo ogledalo tovrstne U3tanove v drugih mestih.
Nova tramvajska proga v Zagrebu. Kart or smo ze poročali, so v zagrebškem predmestju Duoravi zgradili moderno delavsko naselbino, do katere bo podaljšana tudi tramvajska proga. Zdaj je v gralnji goniji vod. Proga bo dolga 3 km in so .itrošKi zanjo znašali 10 milijonov kun. Ze prihodnji mesec bo tudi to predmestje zvezano z električno cestno železnico.
Hrvatski državni praznik. Centralni odbor za proslavo prve obletnice Nezavisne di-žave Hrvatske je izdal okvirno odredbo o narodnih svečanostih na ta dan. 9. aprila bodo občinska zastopstva, javne kor-poracije in društva imeii spominska zborovanja, kjer se bo vsaka korporacija zaobljub.la izvesti v spomin na ustanovitev lržave delo trajne veljave, ki bo koristilo ljudski skupnosti. Zjutraj 10. aprila bodo naznanjali vsi cerkveni zvonovi prvi državni praznik Hrvatska. Dopoldne bodo zahvalne službe božje, popoldne pa je določeno za mladinsko praznovanje. Zvečer se i lahko prirede ljudske zabave. Kakor je že maršal Kvaternik na zasedanju Sabora napovedal, bo 10. aprila v Zagrebu velika vojaška parada.
Nova organizacija Ljudske univerze.
Prosvetno ministrstvo je za delovanje Ljudske univerze izdalo nove smernice. Ustanova bo pol vodstvom vseučilišča in bo prirejala popularno-znanstvena predavanja za široko javnost.
Naloge državne tiskarne. V uradnem listu je bil objavljen organizacijski statut hrvatske državne tiskarne. Podjetje je državno in se bo vodilo po komercielnih načelih. V tiskarni bodo tiskali uradne i ilste, zbirke zakonov, posebne izdaje za-i konov in odredb, kakor tudi šolske knjige in druge učne pripomočke. Kakor smo Že poročali, bo reorganizirana tiskarna i imela tudi oddelek za tiskanje bankovcev, poštnih znamk ln kolkov.
Osijek za nemške vojake. Po sporazumu
z oblastvi je bilo sklenjeno, da bo polovica čistega dobička koncerta »Pomoči« Izročena za nemške vojake, ki se skupno s hrvatskimi bore v Bosni proti sovražniku. Ker je koncert vrgel veliko vsoto 500.000 kun, je zdaj polovico tega denarja podruž-j niča »Pomoči« v Osijeku Izročila nemškemu zveznemu generalu Glaise v. Horste-. nauu.
Neposredna telefonska zveza Petrin ie z
Zagrebom. Te dni je bila vzpostavljena neposredna telefonska zveza med Petrinjo in Zagrebom. Nova zveza bo velikega pomena v gospodarskem in državnem pogledu.
Kooeertt n	t
jajo po vseh hrvatskih mestih s velikim uspehom koncerte za »Pomoč«. Pretekli teden je bil tak koncert ▼ Karlovcu. Prisostvoval mu je poleg predstavnikov krajev« nih obiastev tudi minister dr. Lovro Stt-&ic. Gmotni uspeh koncerta je bil prav dober, saj je vrgel 60.000 kun.
Promet na tržiščih. Zagrebški listi poročajo, da je ponudba jajc na tržiščih znatno boljša. Ponudba govedine, teletine in svinjine je bila zadnji čas nekoliko slabSa. Suhomesnatega blaga je malo naprodaj. Od mlečnih proizvodov zadovoljuje edino proizvodnja kisle smetane. Ponudba zaklan ne in žive perutnine je dosti dobra. Tudi povrtnlne je na trgih nokaj več. ker so jo zadnje tedne precej uvozili iz Italije.
Elektrifikacija Hrvatske. Pretekli teden je bila seja upravnega odbora združenih električnih central v Karlovcu. Na seji so razpravljali o važnih tekočih vprašanjih ln o gradnji glavnih transformatorskih po staj v Kerestincu in Veliki gorici.
Nova kurilnica v Varaždinu. Železniška kurilnica v Varaždinu ne odgovarja več prometnim potrebam in bodo zato zgradUl novo. Ministrstvo za promet je že odobrilo načrte. Ker je to obsežno delo. ki ga bo treba izvršiti v nekaj etapah, je gradnja kurilnice predvidena za več let.
Hrvatsko norinstvo. Ponovno je začel te-hajati »Šamoborski list«, časopis je namenjen domačim vestem Samobora in okolice. Izhajal bo polmesečno. — Na pobudo vo likega župana dr. Nikole Tusuna bo začel izhajati prihodnji mesec v Travniku tednik »Hrvatrko ognjište«. List bo posvečal posebno pažnjo zadrugarstvu i*1 gospodarstvu.
Marko Markulj umrL V Mostarju je T starosti 80 let umrl državni upokojenec Marko Markulj, oče tudi med Slovenci dobro znanega polkovnika Ivana Markulja, ki se sedaj nahaja s hrvatsko vojsko na vzhodnem bojišču.
Prof. Dovifat v Zagrebu. V hrvatski prestolnici se mudi znani nemški strokovnjak na področju novinarske znanosti prof. dr. Emil Dovifat, ki predava na berlinskem vseučilišču na katedri za novinarsko znanost in publicistiko. Prof. Dovifat je bil sam mnogo let novinar in urednik in izhaja iz šole profesorja Karla Bticherja z lipskega vseučilišča. Te dni so se začeli tečaji za hrvatske novinarje, katerih vodstvo ie v strokovnih rokah prof. Dovifata.
Regulaci jski načrt Zagreba. Mestno na-čelstvo v Zagrebu je dalo na javni vpogled spremembe splošnega regulacijskega načrta za mesto Zagreb in uredbe o njegovi la-vršltvi. Pritožbe so dovoljene do 27. t. m* ko poteče rok javnega vpogleda.
Razširjenje zagrel>škega vodovoda. Letos hočejo ponovno zvišati kapaciteto vodnjakov. iz katerih črpajo vodo za zagrebški vodovod. Lani Je bila v ta namen določena vsota 1,829.549 kun, letos pa je znesek zvišan na 2,432.000 kun.
S P O H T
Evropski nagsmšt 7 teku
Letošnja sezona bo izredno pestra — že po sedaj objavljenih načrtih
Mednarodni nogometni spored v Evropi
dobiva polagoma bolj pestro obliko. V c«-iou je odo uozdaj o uigran in razmeroma še malo mednarodnih srečanj — in še ta so ona večinoma na vrsti daleč na zapalu, Kamor ne sežejo oči giavmh množic nogo-meui.h prijateljev iz Evrope — toda ne gieue na to vzbujajo načrti za bližnjo bodočnost tudi na tem športnem terenu naj-ooijse naue. Najbolj agiina s te strani je oda letos svica, ki je že trikrat nastopila v meunarodni tekmi, in sicer najprej 1. januarja proti Portugalski v Lizboni, potem leoruarja proti iNemčiji na Dunaju in aazaunje pr ou Franciji v Marseille u.
L>nt 12. aprila bo igrala Španija v ber-UiiSKem oumpijskem stad-onu proti Nemčiji. fo zmagi, ki so jo bpanci zaunjo nedeljo dosegu proti Franciji, se mora sklepati, da je njihova enajstor-ca v dobrem poletu. Čeprav se po enem samem rezultatu m še s takim nasprotmkom po vrhu ne more izreči Končne sodbe o njej, je gotovo toliKo, da bo treba slej ali prej na zelenem polju računati tuii s Španijo. Bivši Španski reprezentativni vratar in sedanji trener špausKe reprezentance Zamora aela gieoe oodocih dveh nastopov Španije, ji sicer proti Nemčiji in Italiji, samo optimist-ene račune.
Zamora zagotavlja zmerom znova, da je špansKa nogometna enajstorica spet na poti v staio formo, vendar pristavlja, da se je v moštvu spremenilo nekaj bistvenega, in sicer to, oa so nekoč španski re-pi ezerrtativci briljiiaii zaradi znanja in spretnosti posameznih izvrstnih igralcev, seaaj pa se skuša moštvo predvsem uveljaviti s č^m bolj preudarno in povezano skupno :gro. Sloviti španski reprezentati-vec je edino pravilnega mnenja, da je treba nogometno igro vzeti tako, kakor je, in j sicer Kot igro enajstih ljudi, ki v čim bolj j
povezanih akcijah stremijo za istim ciljem. Ce so ti igralci mimo tega še dovolj temperamentni, kar velja prav gotovo sa Špance, potem je to še večje jamstvo, da bodo lahko dosegali uspehe.
Dogodek daljnosežnega pomena za ropski nogomet je seveda še posebej po vratek Italije v mednarodno športno areno. Italijani bodo svoje *azzurre« najprej preizkusJi v tekmi s Hrvatsko, ki bo dne 5. aprila v Genovi, potem pa jih 14 dni pozneje čaka prva temeljita preizkušnja v tekmi s Španijo v Milanu. Izid te tekme bo tem bolj zanimiv, ker se bo po njem lahko primerjalo, kakšna sta v pr-meri % Italijo sedanja glavna predstavnika evropskega nogometa, Nemčija in Švica. Italijanska reprezentanca bo potem bržkone najprej zadela na nemško, in sicer v Berlinu. Po preložitvi v marcu določene nogo metne tekme med Madžarsko in Nemčijo v Bui.mpešti se mora računati s tem, da madžarska elita v nogometu pred majem ne bo prišla na zunanje terene. Madžari so lani v Kolnu katastrofalno izgubili proti Nemčiji in zato bi sedaj želeli, da bi čim prej popravili ono nesrečo in se vrnili sa svojo vodilno postojanko med nogometnimi veljaki Evrop««.
Nemčija proti vsem tem močnim sprotnikom ne bo imela lahkega stal-šča. Razen prej omenjenih partnerjev je Nemčija v pogajanjih za meddržavne tekme tudi s švedsko na nemških tleh in z Dansko v Kodanju. Koliko veljata obe omenjeni državi v mednarodnem nogometu, je znano po izidih iz lanskih srečanj, kar po meni, da jih Nemčija tuli letos ne bo smela podcenjevati. V tem okviru se oblikuje torej za letošnjo sezono izredno bo gat spored, ki bi utegnil na novo razvrstiti nogometne sile nove Evrope.
še štiri vrste
o sa. dirki iz Mllassa v Sanitarno
O pFVi etapi vojne krožne dirke po Italiji, k. je bila pretekli četrtek na 281 km dc.gi progi iz Mirana v San Remo in so jo letos ponovili že 35-Cič, smo glavne pouatke objavili že naslednji dan, toda obenem z ooljubo, da bomo nekatere po-droaiiosti, posecno pa oceno dirkačev za poznejših 8 etap objavili dodatno. Eden poročevalcev, ki je spremljal dirko, ja v zuunjih zap.skih o njej objavil še naslednji področni pregled, iz katerega posnemamo naslednje:
Po 30 km so dirkači dosegli povprečno 33.2 km na uro in sta na tem cilju dva izmed njili za 200 m prehitela vodilno j-:up.no. l-o 60 km se je povprečna brzina povečala na 34.5, v naualjiijin 15 km pa je zaradi strmin spet padla na 33.8 in se v nadaljnjem poteku do 94 km še zn.-žala na	V naslednjem odseku, ki je
vouil po 50 km proge do najvišje točke na prelaz Turciiino, so dirkači vozili po-vprtcao po 34.5 odnosno 34.1 in je bil na tem cilju prvi Cottur iz Triestea. Leoni, ki je, kakor znano, pozneje zmagal, je bil še daleč zadaj. Brzina vožnje je ostala tudi pozneje do 209. km skoraj nespremenjena, toda v vodilni skupina so se že po javili Leoni in še nekateri, ki so pozneje tudi zasedli vsa vidnejša mesta. Od tod ialje — do cilja je bilo še okrog 70 km — se je tempo vožnje spet nekoliko povečal, potem pa so zaradi novih klaneev vozači spet popustili in ae povprečno držaii na 34.5 km. Po prihodu na cilj jc povprečna hitrost anuftala natančno 34.469 kilometrov na uro. Tukaj je Leoni ▼ zadnjem spurtu prehitel 7 sovozačev, 1 minuto 45 sekund za njimi pa je privozila v cilj skupina 9 tekmovalcev in fle 3 minute in 35 sekund za temi ja bilo na cilju ie
6 naslednjih udeležencev. Najhitrejši del proge je bil nekje pri 230 km, kjer so ae dirkači tako zagrizli v cesto, da so prifll na divjih 41 km na uro.
Obe oceni
za vojno vožnjo po Italiji (Glro di Gcmrb$ pa sta naslednji:
Za rdečo majico: 1. Leoni 6 točk, 2. Bo vilacqua 5 točk, 3. Favalli 4 točke, 4. Cottur 3 točke, 5. De Benedetti 2 točkL Po eno točko so prejeli vsi ostali, ki so do segli maksimalni čas. V tej splošni oceni so všteti prav vsi vozači, tudi oni, ki n*-so dirkali za tvrdke.
Za belo majico: 1. Marangoni 6 točk; 2. Brambilla 5 točk, 3. Martini 4 točke, 4. Boliš 3 točke, 5. Fazio 2 točkL Po eno točko so dobili vsi ostali, ki niso dirkali za tvrdke, toda dosegli maksimalni čas.
TuMe te ciambelle ria- { scono eol buco usando V,
Lievifo BACKIN
Vsak šartelj mora uspeti pri uporabi Dr, OETKER-jova pecilnega praška "BACKIN"
0:METKtR s a i.MIlflNO V MonJe S, Geoesio, 2
Mali oglas
»Iiliriljl
Beseda L —.60, taksa —.60. Sa daianie naslova ali za iiiro l-}.—.
Gospodinjska
pomočnica
t nekoliko prakse v kuhinji, dobi službo s 1. aprilom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Logatec«.
3690-1
Natakarico
mlado. pridno, pošteno, iščem. Gostilna Marinšek, Prečna ulica.	3688-1
Izurjeno pomočnico
in učenko sprejme damski modni atelje Dolinar, Še-lenburgova ul. 6. 3670-1
Dobro frizerko
takoi spreimem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3659-1
Kroj. pomočnico
2a damska dela spreime salon »Dorca«. Tavč.irieva ulica 3-1.	3701-1
Služkinja kot
gospodinja!
kmečko, samostojno in varim. 30 do 40!etna. zdrava,
rridna in pošteni, zmožna uhe in vseh hišnih in vrtnih del išče starejši samčki upokojenec. Bo!:ša hiša. Nastop takoj. V bližini liubljane.	3691-1
Beseda I -.3(1 taksa -.61 Za daianie naslova tli rs šifro I i. —
Gospodična
izobražena, s perfektnim znanjem nemščine, išče službo kot blagainičarka . vaiena tudi kuhe, ali kot vzgojitelnca otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva«.	3681-2
Lesni manipulant
z dvorazredno trnovsko šolo ter petletno prakso v lesni stroki, zmožen tudi k n ii-covodstva ter vseh pisarniških del, išče primernega n.imeščenia, nairaie v lesni stroki. N.istop službe po doeovoru Ponudbe na ogl. odd Jutra. podr. Novo mesto pod »Zanesliiv«.
• 3649-2
Gospodinjska
pomočnica
za vsa hišna dela, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra in poštena«.	3672-2
Šivilji
za obleke in perilo išče zaposlitve. Gre na dom. ozir. j spreime stalno zaposlitev — j nekai dni v tednu — pri ] ho!jdružini Ponudbe na j og!. odd. Jutra pod »Sivi- J Ija 100«.	3699-2
beseda I -.60 Mksa —.60 's -fa'.in'f naslova ali m šifro I 3 —
Pošteno dekle
Taieno kuhe in vseh gospo-dimskih del, išče službo v boljši hiši na deželi. Naslov v vseh poslovalnioh Jutra.	364S-2
Žensk? model
in dobro razvitega m^škeei. išče slikal za dopoldanske. popoMinske ali večerne ure. Ponudbe na oel. odd. Tutra pod »10 lir na n">«.
365S-3
Heseda I —.60. taksa —.60 -a laiante naslova ili >» «ifro I 3.—
Samostojna šivilja Italijanščino
2a plašče, kostume in dru- j poučuem hitro in uspešno
po dogovoru. Takoišma konverzaciia. Ponudbe na ogl. odd lutra pod »Odlična metoda«.	3705-4
ga dela, se priporoča za na dom. Gre tudi ven. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	3680-2
Vajenci ( ke)
oeseda 1 — .60. taksa - .60 /a daianie naslova ali za šifro l i.—.
Vajenca ali vajenko
sprejme modna krojačnica Karlin Marjan, Liubliana, Beethovnova ulica 15.
3685-44
nT
rteseda l -.60. uiui - .o0. '» daianie naslova tli ti šifro l .
Krojači in šivilje,
pozor!
Vpeliane kroiaške delavnice s kompletnim orod;em, v centru, naprodai. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3683-6
Pozor, sadjarji
in vrtnarji!
PRSILJKE za drevje in trto dospele. Telefon štev. 10-42. Pražakova ul. 8-1.
3472-6
Prodam
lepo, veliko mizo s predali, veliko, hrastovo trgovsko omaro Naslov Knngovez-nica Bonač, Pucciniieva 2.
3679-6
5000 kom. zidne
opeke, rabliene, očiščene, proda Ivan Šiška. Metelkova ul. 4, tel. 36-17.
3675-6
Kunčnico
6-etažno. prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3674-6
Otroški voziček
športni, prodam. — Turk, Ciglerjeva 32, Moste.
3669-6
Jablane in hruške
visoko- in nizkodebelne. una naprodaj Janez Perko. Zg Šiška, Vodnikova česa 50 Proda tudi Sakov plug, travniško hrano in okopalnik. vse dobro ohra-meno.	3667-6
Dežni plašč
temnordeč. skoro nov. sred-me velikosti, prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah lutra.	3660-6
Kupim
Seseda l - .60. taksa - 60. •a daianie naslova ali u šifro l i. — .
Krojaške odpadke
volnent to ooiuuaziit pieuu>Kt tei Sivu^Kt .>a re^Ke naK<» "se teKstilii«-odpidkc Kupuje CierK man drenov« 8
Buteljke
in razne druge steklenice, očiščene kupuje Medarna, Židovska ul. 6. 3568-7
Odeje iz kamelne
dlake. 1—2. dobro ohra-mene, ali potovalne odeie, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odeia«.
3682-7
Voziček
štirikolesen, močan, kupi Verbič, Stritarjeva ulica
3672-7
Volnene, krojaške
Dletilske. šiviliskt odiczke. ovčio volno in mešane bombažne odrezke. kakor vse tekstilne surovine ku puie »Jugovolna« Tjrševa »t — nasproti sv. Krištofa 3063 7
Voziček
clobok, dobro ohranien, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3663-7
Karbid in vreče
vsako količino kupimo Ge nerator delavnica. Tvrševa c 13 <Ficovec levu Hvo-rišče), tel. 29-27. 3693-7
-oj>:	Hac	um\
		
Radioaparat
"cevni, nov, prudam pod lastno ceno. Jurca, Mar-montova 30.	3678-9
tlcscj« >	oo. idks« - .60.
u daianjt naslova ali ta šifro l ».—.
Antikvarične
knjige
Vse vrste antiKv.,ričnlh fcnjlg od n«Jst.re)šlh dc najnovejših kupuje -injigarna -I-mez Dolžan
Avto, moto
Heseda I - 6(>. taksa —.60. u laian-e naslova ali u šifro l J.—.
Fiat Balilla
elegantna 4sedežna limuzina. v naibol.šem stamu, predelana na pogon z ogljem, z voznim Jovolilom. za 22 000 111 naprodai. — Generatoi delavnica, Tyrše-va 11 1 Figovec I. levo dvorišče), tel. 29-27. 3694-10
Kupimo stare tovorne in osebne avtomobile
plačamo visoko ceno. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo. dvorišče I | tel. 29-27.	3695-10
Živali
Beseda I —.60. taksa -.60 <a daianie naslova ali 1» šifro I 1.—.
Zastonj oddam
dobrim ljudem čistokrvnega psa šnaucer (Schnauzer), eno leto starega, dobre narave in čistega, zaradi selitve. Vprašati: Preradovi-čeva 6-1. (Bežigrad.)
3689-27
LL
Beseda L —.60. taksa —.60 za d-uame naslova alt u iifro L 3.—.
Kolesa
rteseda I is latanT
60. Mksa —.60 naslova Ui ta šilro l 3.—.
Tricikelj
poceni prodam. Poizve se: v pasaži pri Romanu Viš-nievcu.	3662-11
Triciklje
različne velikosti, s prima b.ilon-gumo. dobavlja še po stari ceni Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec. levo dvorišče), telefon 29-27.	3696-11
Opremljeno sobo
separirano, po možnosti t središču, išče |avni uradnik za takoj ozir. 1. april. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradnik«.
3684-23a
Stanovanje
sobo in kuhinio. eventuel-no večjo prazno sobo, išče za takoi samostoina gospa, ki ie ves dan v službi. — Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dom«. 3677-23a
Gospa z otrokom
iSie zračno, sončno sobo, s souporabo kuhinje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Z otrokom«.
3664-23a
Beseda I -.60. taksa -.60 '* daianie naslova ah t»
šifro I 3.-
Zlato zapestnico
sem izgubila. Pošten nai-diteli nai io odda Proti nagradi v slaščičarni »No-votny«, Gosposvetska c. 2.
3676-28
Beseda l -.60. taksa -.60 »» daianie naslova ali *» šifro l •
Pisalni in adicijski stroj
prvovrstne znamke, ugodno naprodaj. — MERCEDES, Frančiškanska ulica 10.
3686-29
Berite oglase
JUTRA
in poslužujte se iih!
WIDIA
nože in brusilne plošče si-liciumcarbid od 150 premera naprei dobavi iz skladišča Gustav Levičar, Medvedova 14, tel. 47-91. 3700- <9
Filatelija
rteseda L —.00, uksa —.60 'a daianie naslova ali u šifro l 3.-.
Filatelisti pozor
Nakup tn prodaj«, '.namk «seb vrst JOL iitmmov m rilnteitstič iih potrebščin le naj JgndnejSa » KnliR.rn Dolžan Ljuoijan« Stn
Razno
PREMOG
DRVA I. Pogačnik
LJUBLJANA Bohoričeva ulica 5
Telefon 20-59
Radioaparat
5 ali 6 cevni kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra.
3706-9
Radioaparat
nov, 3+1. s kratkimi in srednjimi valovi za 9">0 lir prodam. Knezova 34-1.
3702-9

Umrl nam je naš ljubljeni soprog in oče, gospod
'si
profesor
Na zadnji poti ga spremimo v četrtek dne 26. t. m. 1942. ob pol 3. uri popoldne z Žal, kapelice sv. Petra, na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, HUDO PRI STIČNI, 24. marca 1942.
ANTONIJA, soproga, JANEZ, sin ter ostalo sorodstvo.
Beseda 1 —.60. taksa -.60 za dajanie naslova ali za šifro L 3.—.
Dclnice
Vevče, Trboveliske in Kreditni zavod imam še par sto komadov za prodati. — : Rudolf žorž, Ljubliana, ! Gledališka ulica 12.
3698-16
Podjetje
staro, dobro upehano, zelo zaposleno, ugodno naprodai. eventuelno spreime , družabnika. Potreben kapital 120 000 lir. Ponudbe na | ogl odd. Jutra pod »Zelo I dober in siguren zaslužek«.
5620-16
BUDTNO con PEŠCE
Ogp ch« 1'altmentazione dcv*esser« regolata con estrema razionalitl. il Budino La Rocca merita ogni Dreterenza come alimento con«-pleto Entrano nella «ua compoMzione pešce, olio puro d'oliva e verdure. tre elementi ba-silari. di altissimc tenor« nutritivo e squisi-tamentr appecitosi.
RIBJA PAŠTETA
Dandanes, ko mora biti vsa prt hrana urejena s skrajno racionalnostjo. pač zasluti RIBJA PAŠTETA La Rocca vsako prednost kot popolno branivo. V meno zmes ie vmešano ribje meso. ii-Ko olivno olje in zelenjava. tri osnovne nrvine. ki IO cedilne io izredno tečne.
^jjtjr
UN GRAN VIAGGIO
PER 12 LIRE VELIKO POTOVANJE
ZA 12 LIH
Dopo averlo tanto sognato, ora puoi mettertl in grado di realiz-zarlo con sole 12 lire se, acquis-tando un blglietto della Lotteria di Tripoli, sarai uno dei fortunati vincitori dei maggiorl premi che saranno estratti in Roma il 10
Maggio p. v. Oltre 52 milicni sono stati gia vinti dal 21 possesson di un bigli-etto delle Lotterie precedenti. Acquista oggi stesso qualchc bi-glietto.
Potem ko si dolgo sanjaril o potovanju, se sedaj Tvoje sanje lahko uresničijo za samo 12 lir, če si nabaviš srečko Loterije Tripoli ja in postaneš eden izmed srečnih dobif-nikov večjih premij, ki bodo izžrebane v Romi dne 10. maja t. !. Cez 52 milijonov je bilo že izplačanih 21 imejiteljem listka predhodnih loterij. Nabavi si še danes kako srečko.
K LOTTERIA D. TR1P0
f f s
Hi		pm?
		M**,
		
Beseda 1 -.60. taksa -.60 za daianie naslova ali o šifro I 3.—.
■■■ fr -
h
Njivo v najem
oddam pri Sv. Križu. Površina ca. 4500 m2. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Njiva I.«.	3673-17
Staro gostilno
dobro idočo, sredi velikega trga, nasproti sodišča, oddam v naiem z vsem in-ventariem zaradi družinskih nzmer. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dobra gostilna«.	3647-17
Dne 23. t. m. js ob 7. uri, previden s tolažili sv. vere, za vedno zatisnil
oči v 81. letu starosti naš ljubljeni soprog, oče m stari oče, gospod
bivši skladiščnik Stavbne družbe d. d. v pokoju
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 25. marca 1942 ob 5. uri popoldne z 2al — kapele sv. Janeza — na pokopališče k sv. Križu.
Ljubljana, dne 23. marca 1942.
Žalujoča soproga MARGARETA JOSIP, ADOLF, KAREL — sinovi in ostalo soiodstvo
& A
I
i %
M
II
m
$
m
j Beseda I —.60. taksa —.6«; i za daian<e naslova ali za šifro I 3.—.
I
Sončno sobo
| oddam s 1. aprilom boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3366-23
Lepo sobo
s posebnim vhodom, oddam bohšemu gospodu. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	3668-23 j
Sostanovalca
S hrano in vso oskrbo, spreimem takoi ali 1 apr. 1 Sv. Jakoba trg i. 3661-23
Dve sobi
vezani, ena z balkonom in ena meblirana. s souporabo i kopalnice, se oddasta takoi. j Podrožnik, Cesta XII. št. 5. j	3692-23
!
INSER1RAJ
v s,jurau"?
Umrla nam je naša ljubljena dobra mama, gospa
MAR
vdova trgovca in posestnica
Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 25. marca t. 1. ob 5. url popo'ina iz 2al — kapelice sv. Frančiška — na pokopališče k Sv. Križu.
• Prosimo tihega sožalja.
Ljubljana, Maribor, dne 24. marca 1942.
Žalujoči sinovi ln ostalo sorcistvo
fe S
■m


: .".	. ; • ■ ' ! P ■•" ' ■	•
• i,v	• v	'	V- . f
" . -	.\v- v- r.- ■<=•:-,v i<

E. Salgari:
Roman
>Ne skrbi! Na varnem ie. A zakaj si se vrnil? Zakai nisi storil, kar ti ie ukazal poveljnik?«
»Nisem mogel! Gozd ie zaseden od vojaštva!«
»Tedaj so eotovo opazili naš čoln.«
»Tudi jaz se bojim!«
»In kje si pustil truplo Rdečega gusarja?«
»V svoji koči pod kupom svežega listja!«
»Ali ga Spanci ne bodo našli?«
»Iz previdnosti sem izpustil vse kače. Ako vojaki pridejo, bodo hitro pobegnili pred njimi!«
»Zvit si. da nikoli tega! In meniš, da ta mah ni misliti na beg?«
»Niti govora ni o tem!«
»Položai je resen. Ko bo Morgan, kapitanov namestnik na Folgoru'. videl, da nas ni nazai. lahko stori kai nespametnega. Nu. sai bomo videli, kakšen bo konec te prigode. Moko, ali si dobro znan v Maracaibu17«
»Poznaio me povsod, ker sem oogosto v mestu. Zdravilna zelišča Drodaiam za rane in bolezni!«
»In nima nihče nezaupanja do tebe?«
»Ne.«
»Če ie tako. noidi z menoi k poveljniku!«
»Počakajte! Vašega tovariša sem pripeljal s seboj.«
»Koga? Stillerja?«
»Da. Tam je bil v nevarnosti, tu pa lahko pomaga!«
»In kai sta storila z ujetnikom?«
»Dobro sva ga privezala Ce ga niso med tem tovariši rešili, ga pozneie spet najdemo!«
Črnec je nastavil roke na usta in zažvižgal. Človek bi bil mislil, da se oglaša eden .tistih velikih, v Južni Ameriki zelo pogostn h netopirjev, ki jih imenujejo vampirje. V naslednjem trenutku se je zavihtila čez vrtni zid moška postava in skočila tik poleg C3rmauxa na tla.
»Kako me veseli, da te v:dim živega!« je rekel Stiller.
»Mene takisto!« ie odvrnil Carmaux.
»Ali se kapitan ne bo jezil name. da sem zapustil kočo?«
»Zadovoljen bo. En junak več je v takem trenutku velikega pomena. Pojdimo, priiatelja!«
Na nebu se ie začenjalo svitati.
V teh krajih, ki ne poznaio iutrniega razsvita. nikar že zarje, zvezde kai hitro zblede Noč se skoraj mahoma umakne dnevu kajti solnce vzide malone trenutno in z močio svojih žarkov prežene temo. ki se takoi razprši.
Maracaibski prebivalci so zsodai vstaiali Odpirali so okna. glave so pogledovale na ulico Tu pa tam si slišal glasove in žlobudranie glasno kihanje in zehanie Gotovo so se Domenkovali o snočniih dogodkih ki so bili nripravili vse mesto v nemaihen strah: zakai flibustiriev so se bali povsod v španskih koloniiah ob Mehiškem zalivu
Carmaux. ki ga ie skrbelo, da ga ne bi spoznal kak človek, ki je bil snoči v beznici. in se ie hotel zaradi tega ogniti vsakega srečanja, io je naglo ubiral nazaj. Moko in Stiller pa sta hitela za niim.
Pri uličici je našel istega vojaka, ki se je s hele-bardo na ramenu še vedno izprehajal od vogala do vogala.
»Se že vračate, gospod odvetnik?« ie vprašal.
»Kai hočete, prijatelj?« je odvrnil Carmaux. »Mojemu klientu se je od sile mudilo iz te doline
solz.«
»Ali vam ie on zapustil tega imenitnega zamorca? Carramba! Takšenle velikan je vreden nekaj tisoč piastrov!«
»Uganili ste! Podaril mi ga je! Do svidenja!«
Naglo sta zavila okrog vogala in stekla po uličici do notarjeve hiše Stopila sta vanjo in takoj zapahnila vrata za seboj.
Črni gusar je že nestrpno čakal.
»Nu?« je vprašal z vročično napetostjo. »Tudi Stiller ie tu? Kje je truplo mojega brata?«
Carmaux je s kratkimi besedami povedal vse, kat je bil doživel.
»Novice so resne!« ie rekel kapitan. »Ako so Spanci zasedli ozemlie med mestom in obalo, ne vem kako nai pridem na svojo .Folgore*. Zase me ni strah, pač pa za ladio ki io utegne brodovje admirala Toleda presenetiti!«
»Strela « ie vzkliknil Carmaux. »še teea bi se manikalo!«
»Naša pustolovščina se bo slabo končala.« ie Stiller zamrmral »Pha sai bi morali prav za Drav že
dva dni viseti! Boga zahvalimo, da smo živeli šti in dvajset ur dalj kakor naš. tovariši!«
Črni gusar je zamišljeno hodil po sobi sem te " tja. Videti mu je bilo, da je v skrbeh.
Mahoma je obstal pred notarjem, ki je ležal privezan na postelji, ga grozeče pogledal in vpraša.:
»Poznaš maracaibsko okolico?«
»Da, ekscelenca,« je z drhtečim glasom odgovor siromak.
»Bi nas mogel spraviti iz mesta in na varen kra ne da bi nas tvoji someščani zalotili?«
»Kako, gospod? Tisti mah. ko bi zapustili "^ojo hišo, bi nas spoznali in zgrabili! Mene bi p m zadela krivda, da sem vas skušal rešiti, in gm r-ner. ki ne pozna šale. bi me dal obesiti!«
»Aha, Van Goulda se bojiš!«
Gusar je zaškrtal z zobmi in oči so se mu za-bliskale. »Pa je tudi res odločen, ponosen in okruten mož! Zna nastopati tako. da vsi trepečeio p rev1 njim! Nu — ne vsi! Pride dan. ko ga i a z naučim, kai se pravi trepetati... Tisti dan mi bo z glavo plačal smrt mojih bratov!«
»Guvernerja mislite ubiti?« je z nejeverno grozo vprašal notar.
»Molči, starec, če se ti tvoja koža smili!« je zaklical Carmaux.
Gusar menda ni slišal ne tega ne onega Stopil ie bil k oknu sosedniega mostovža, od koder je imel razgled po ulici.
"NSFRIBAJTE V »JUTRU«
___■ Trjn::—-----T—M
je odgovoren Ljubomii Volčič. — Vsi f Ljubljani.
Urejuje Davorin Ravljen. — izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskaraarja: Fran Jeran. — Za inseratni dei