Sfev. 180.
V Uublianl, v soboto 9. avgusta 1919.
M&o lil.
Izhaja rasen Kegelj in praznikov vsak dan popoldan«
Uredništvo je v Ljubljani,
frančiškanska ulica žt. 6/l„ Učiteljska tiskarna.
Dopise franMrati in podpisati, sicer se jih ne pri* <>bči. Rokopise se ne vrača
Inserati: Enostolpna petifc-vrstica 00 vin., pogojen prostor 1 K ; razglasi in poslano vrstica po 1 K« večkratne objave po do? govoru primeren popust
Ciiisilo Jugoslov. sociaftte • demokrafižne stranke.
Poiameuta stav. tian# — 40 vficarfav. —*
Naročnina: Po pošti aH % dostavljanjem na dom »a celo teto 72 K, za pol leta 36 K, za četrt ieta 18 K, za mesec 6 K, Za Nemčijo celo U«to 77 K, *a ostalo tujino in Ameriko 84 K. — Reklamacije za list so poštnine prosto,
dpravni&tvo je v Ljubljani* frančiškanska ulica št, 6 L* Učiteljska tiskarna.
tfllelensHa if. 312.
Pismo iz Trsta.
Pozdravljeni sodrugi!
Vselej kadar se oglasimo. Vam faiatno poročati o hudih bojih, ki Ji toora bojevati naše delavstvo. Naš' boji so trdi in neizprosni ... In ne mislite si morda, da nas ti boji utrujajo ali da nas kakorkoli strašijo. Nasprotno! Niti kri, niti zapori, niti preganjanja ne zlomijo naše organizirane proletarske sile, marveč nam vdihujejo še večjo voljo in odločnost, bojevati se z vso energijo kot zavedna proletarska masa za človeške Pravice.
Malo pozno prihajamo z našim obvestilom o zadnjih ljutih spopadih taed delavstvom in nacionalističnim vojaštvom in tržaško nahujskano svojatjo, o katerih ste gotovo že slišali. Upamo pa, da Vam povemo v tem pismu še marsikaj zanimivega, Kar Vam bo mogoče še novo.
Ko so se v nedeljo 3. t. m. vračali naši sodrugi s svojimi družinami in otroci, ki jih je bilo okoli 1300 po številu s četrtega svojega izleta, ki so Ka priredili to pot na Trstenik, v dolgi urejeni vrsti proti večeru v Delavski dom, so se srečali v ulici par-riera z izprevodom nacionalističnih otrok iz tržaškega otroškega vrtca pri sv. Jakobu. Vodje tega izprevoda so zahtevali, da se pretrga vrsta proletarskih otrok, da bi oni odkorakali naprej. Ker pa naši sodrugi tega niso hoteli (nastala bi namreč zmešnjava v izprevodu), je prišlo do prepirov. Karabinjerji so takoj posegli vmes. ter prav surovo postopali z nasitni sodrugi. Grozili so s samokresi in začeli takoj streljati. Trije izmed naših sodrugov so bili težko, pet pa lahko ranjenih. Nekaj oseb so karabinjerji takoj aretirali. Lahko si misliti, da je med streljanjem in kriki nastala med otroci in materami splošna panika. Bil je pravcati metež. Več mater se je onesvestilo. Ostali so v splošnem razburjenju bežali v Delavski dom, kjer so iskali zavetja Pred brutalnostmi karabinjerjev in raznih nahujskanih elementov. Ko Je nastal mir, so se ljudje razšli. Ogorčenje je bilo splošno; posebno med sodrugi.
V protest proti takemu nasilnemu Postopanju proti socialističnemu delavstvu, Je delavstvo sklenilo stopiti drugi dan v stavko. Najprej se Je ustavilo delo v prosti luki, potem pa na cestnih železnicah. Kmalu se je stavka razširila na vse obrate.
V ponedeljek zjutraj so bili poklicani na policijo zastopniki delavstva, kjer se je od njih zahtevalo, da odstopijo od stavke. Zastopniki delavstva so odgovorili, da tega ne morejo storiti.
6. avgusta 1919.
Ob desetih dopoldne se je vršil velik shod pred Delavskim domom, ker v notranjosti za zborujočo množico ni bilo prostora. Govorniki so govorili skozi okna. Med drugimi Je govoril sodr. Passigli. Sklenilo se je poslati deputacijo k Ciuzelliju in Pe-tittiju, da tam zahteva strogo preiskavo nedeljskih dogodkov in zadoščenje. Deputacija je odšla, spremljana od množice, ter povedala, da so krivci in povzročitelji spopadov znani. Zato Je odločno zahtevala zadoščenja. To se ji Je tudi obljubilo. Uvedene so bile takoj stroge preiskave.
Medtem pa, ko je deputacija intervenirala, se je na Piazza Unitft zbrala tista znana tržaška podivjana druhal, ki je leta 1915. požigala »Pic-colo«. Na balkonu magistrata sta govorila dva študenta in nahujskala tolpo. S parolo: »Vogliamo finirla« (hočemo, da se konča), se Je druhal podala na svoje »delo«, ki Je rodilo žalostne posledice. Na Piazza del Studii Je množica slav kujočih trčila na karabinjerje in ono nahujskano druhal. Takoj so se vneli tepeži in padli so streli. En vojaški šofer je bil ustreljen. Razkačena množica se je preteč in kričeč razpršila.
Popoldne ob dveh se je vršil v Delavskem domu sestanek zaupnikov delavstva. Na tem sestanku se Je sklenilo, da se delavci podajo drugi dan na delo, ker jim ie bilo obljubljeno zadoščenje.
AH ona podivjana tolpa, ki je hotela povzročati nemire še v nadalje, še ni mirovala. Dospela je pred Delavski dom ravno, ko so zaupniki končali svojo sejo. Na Via Madon-nina se je nahajal vojaški kordon, oddelek vojakov in oficirji s karabinjerji pa so udrli v Delavski dom In tam aretirali vseh 420 navzočih oseb, med njimi tudi slov. sodruge. Nato je udrla v Delavski dom tudi še tista tolpa, razbila m demolirala je vse, kar se je le moglo. Uničila je vse knjige »Circola di Studii Sociali«. Uničila je vso prekrasno knjižnico »Ljudski oder«, ki je bila najboljša in najbolj bogata knjižnica. Druhal je pobila in polomila tudi vse mobilije In vse dragocene priprave, kar jih je bilo tam. Skoda presega en milijon kron.
Ko je tolpa opravila svoje junaško delo, je nadaljevala svoja barbarstva pri listu »Lavoratore« in si potem privoščila tudi Slovencev. Razobesila je italijanske zastave v Narodnem doma. Tudi tu je razbila vse in pometala vse knjige skozi okna, kjer so jih zažigali. Enako so razsajali pri »Edinosti«. Pozneje so
razbili na svojih pohodili tudi kavarno »Union«, kamor zahajajo tržaški socijalisti.
Kljub protipozivu se delavstvo po teh nasilstvih ni podalo drugi dan na delo in je stavkalo naprej. Zahtevalo je, da se aretirane sodruge izpusti takoj iz zaporov. Ker se to ni zgodilo, se je stavka razširila po vsej Istr! In po vsem Goriškem. Delavstvo je izjavilo, da odločno vstra-ja pri splošni stavki, dokler ne pride do svojih pravic.
Tako je nastala splošna stavka po celem Primorju in v trenotku, ko vam to pišemo, prihajajo vesti iz Benetk in drugih gomje-halijanskih mest, da je tamkajšnje delavstvo v znak solidarnosti stopilo v stavko in da odločno protestira proti tem krvavim nasilstvom.
Razburjenje je splošno. Tudi danes se stavka še nadaljuje, kljub temu, da so izpustili že polovico aretiranih sodrugov. O nadaljnem poteku stavke bomo ob priliki še poročali. Omenimo naj še samo to, da so pri pogrebu nekega nacijonalista Pollaka ljudje morali povsod raz hiš razobesiti italijansko zastavo s črnim trakom.
Dragi sodrugi! Mi se ne strašimo nobenih bojev, nobenih preganjanj. Naše delavstvo je danes tako solidarno, tako močno, da utrpi še vse kaj Hujšega. Dolgoletni napori in delo so naše sodruge utrdili v vsem. Z mirno odločnostjo gremo naprej po začrtani poti z našimi še bolj trdno sklenjenimi rdečimi vrstami. Solidarnost delavskih vrst je večja, odporna sih vedno hujša.
In ta naša sHa bo vrgla v prah vse kapitalistične zarote, zadušila jih bo za vedno.
Srčno pozdravljeni!
Dr. Henrik Tuma:
Socifalizem in ruska revolucija.
i Sodrug dr. Tuma, o katerem smo zadnjič pisali in kateri je v naše uaj-i večje veselje še vedno čil in delaven, | nam je poslal sledeči članek, kateremu bodo sledili še drugi o vele-važnem vprašanju socializma in ruske revolucije.
I.
Vse evropejsko časopisje je pod vplivom velikega kapitala, buržo-azije in reakcionarnih vlad z malo izjemo res socialistično urejevanih listov. Meje Ruske so hermetično zaprte, da bi ne mogle prihajati siren-ski glasovi ljudske svobode in samouprave med narodne mase kulturne Evrope. Se tisto pičlo število poročevalcev, katerim ie bilo mogoče priti v stike z vodstvom gibanja ruske revolucije, }e tako malo pri-i pravljeno in poučeno o ruskih raz-
merah, o ruski zgodovini, o bistvu ruskega življenja in duši priproste-ga človeka, da so prinesli le malo-katero pristno in resnično vest raškega proletariata zahodni Evropi. Kako pa naj Slovenci razumejo veliko rusko revolucijo, kako naj razumejo ruski boljševizem, ki sta plod neprestanega zdržnega razvoja in realnih socijalno-ekonomičnih razmer velikega naroda, ako pred volno med njeno inteligenco morda ni bilo petero mož, ki bi znali kurentno čitati ruske liste, ki bi količkaj poznali rusko zgodovino in slovstvo iz ruskih virov samih? Saj so najbolj navdušeni slovenski narodjaki črtali ruske pisatelje v nemškem prevodu Reklamove biblioteke! Kake pojme so imeli o socializmu samem? Koliko jih je čitalo spridoma dela mladega Marxa do njegove knjige »Zur Kritik der politischen Okoiio' mie« le^a 1859. — Marxa komunista in rev">!iicijonarca?
In vendar Je v teli 'delili, iz tega mladeniškega, ognjevitega duha največ onih miselnih bliskov, ki so posvetili v temne globine človeške družbe, misli, ki služijo danes kot osnova najnaprednejšim znanstvenim delom sociologov, ekonomov, politikov in zgodovinarjev, besede proroštva, ki se danes izpolnjujejo po velikem klanju narodov, po jalovosti političnih veleumov pariške konference — v gibanju internacionalnega proletarijata in posebej v ruskem boljševizmu.
Marco Ramperti ocenevaje Bar-busse-ov »Le Feu« (Ogenj) šteje tega pisatelja med socijaliste dostavljale: »Kakor je danes že po uso.Vi vsak, ki čuti v sebi moč ustvaritelja, s socijalizmom«. No reči bi moral: »vreje iz njega sila ustvaritelja in umetnika, ki je po globoki intujicijl vojne in francoske družbe prišel do sklepa: »L* entente des dčmocraties, 1’ entente des immensitžs. la levSe du peuple du monde, la foi brntalo ment slmple... Tout le reste tout le reste, dans le passč, le prfesentet 1’ aveir, est absolument indifič-rent.« — »Sporazumi jen je vseh demokracij, sporazumljenje neskončnosti, vstaja ljudstva celega sveta. Vera kruto preprosta ... Vse drugo, vse drugo, v preteklosti, sedanjosti hi bodočnosti Je na sebi vse eno!«
Kakor je bilo prvo spoznanje človeške družbe Karla Marxa revolucl-jonarni komunizem, kakor so Bar-busse-ovi francoski vojaki po naravnem razvoju čustva in misli prišli do bližnje posledice socializma: »La levče du peuple, du monde, la fol brutalement simple«..., tako ruski boljševizem ni nič drugega, nego socializem dosledno v praksi izvajan
po oni vsebini in po oni metodi, katero je bil narekoval Karl Marx, ni nič drugega nego: »Vstaja ljudstva, krute, preproste vere«, neupogljivo priproste vere prvih kristijanov, vere, ki edino kakor vsemogočna prirodna sila mora zmagati kulturni svet.
Ko je del bivše ruske socijalnc-demokratične stranke dobil ime bolj* ševiki na svojem prvem kongresu v Londonu 1. 1903. pod Leninovim vplivom, dobil ga je od tega, da le odločna večina ruskih socialistov, (boljševinstvč) sprejela cilj in taktiko: »vstaja ljudstva, vera kruto pri-prosta. vse drugo, vse drugo je postranska stvar!« Lenin le organiziral ruski proletariat za en cilj, osredotoči je vse njegove sile na dejansko akcijo, za revolucijo, po kateri edino je bilo mogoče razdelati pet-stoletni carizem. Vera v lastno moč proletarijata, neomajljlva vera, da edino proletarijat preustroji človeško družbo, je misel vodnica ruskih" Leninovih socijalistov. S to kruto-preprosto vero stopili so delavski bataljoni na Petrograjske ulice ter v krvavem boju lzvojevali svobodo ruskemu proletariatu v trdnem prepričanju, da z njegovo svobodo zažari zarja novega življenja proletariatu vesolnega sveta in človeštvu.
Kdor danes uči proletarske mase drugače, ta ne utneje velikosti zgodovinskega momenta, ta ne čuti vse sile usodepolnih trenutkov člove* štva, ki ne more najti odrešenja, ako ne v vskresenju ljudskih mas! »Kal more še veljati izmučenemu človeka meščanski red in državni mir? Kaj mora biti izlakovanemu delavcu vse milijardno bogastio minule F.vro-pe?« »S krvjo obrizgan, vrnil se Je kmetovalec na svoje polje, gnaii s<S ga v bratomorni boj z molitvijo vse-usmiljenemu bogu med kadilom lu mlro, pod orgelnimi zvoki himnov, kronanim cesarjem!« »S človeškimi možgani pomrsan, vrnil se je intell-gent med svoje tovariše znanstvenike in modroslovce, ki so učili boj za narod in domovino kot najvišjo čednost kulturnega Človeka.« »Raztep-tana so polja, vpustošene tvomiee, pogažena morala, oskrujene cerkva in šole!« »Konje in mule so pasli pd siju, ž njimi polnili in gnojili posvečene prostore!« »Prazna vera In prazna narodnost ste se izživele v vojni, zastrupljena kultura srca in misli se je pogreznila v vojnem blatu!«
Zato le vkup delavci vesoljnega sveta!
Vaša je pravda!
Vse drugo, vse drugo, je prazen nič!
Vsak sodrug mora biti strokovno in politično organizirani
SSB
LISTEK.
Avgust Strindberg:	^
Bedakova izpoved.
Preložil Fran Albrecht.
(Dalje.)
Ko sem na ta način razvedril svote srce,
sem nadaljeval:
Žalostno, borno leto Je minilo v solzah, vzlic radosti, ki nama Jo Je povzročilo rolstvo Zaželjene hčerke.
Nenadoma Je izbruhnila zopet pri ffiofl feni strast za gledališče, silnejše nego kdaj poprej. Letala sva krog agentur, trkala sva na zaprte duri ravnateljestev, delala sva pretirano reklamo — nikjer nisva imela uspeha, povsod to naju odklonili, vsakdo Je odsvetoval.
Iztreznjen vsled propada svoje drame, na Doti, da si ustvarim v znanosti ime, sem se zaklel, da ne napišem nobene drame več nalašč *a kako igralko; vrhtega me to tudi ni prav i.ič Veselilo. In malo voljan, da bi opustil svoje gospodinjstvo, samo da bi zadostil hipnim ženskim tauham, sem se omejil na to, da nosim svoj de-lož neizrečljive bolečine.
Navsezandje pa je seglo preko moje moči. Vporabil sem stike, ki so me vezali z nekim Gledališčem na Finskem in sem dosegel, da Je tila mola žena angažirana za vrsto predstav.
S tem sem si seveda pač čisto sam nakopal nešteto nadlog. Mesec dni sem bil vdovec, družinski glavar In vodja kuhinje.
Za to sem prejel kot v nekakšno zahvalo dva zaboja vencev in šopkov, ki jih je ob povratku prinesla domov.
Toda bila Je tako srečna, tako mlada in lepa, da sem na mestu odposlal prošnjo za zopetni angažma.
Naj si zabeležim: hotel sem zapustiti svojo domovino, svoje priatelje, svoje stališče, svojega založnika — počemu? Da ustrežem muham te ženske ... Toda stvar Je že tako! Afi Bubi človek ali pa ne ljubi.
Na srečo blagi človek v svoji Sed ni mogel vporabiti igralke brez repertoarja.
Je-li bila to moja krivda? Ob tej misli sem se od radosti premetaval po svoji postelji. Kako dobro Je, ako človek od časa do časa nekoliko zasliši samega sebe, kot delajo to Angleži. To olajša človeku srce in Jaz sem se takoi pomladil.
Toda oglejmo si še nadaljevanje. V kratkih presledkih so prihajali otroci: eden, dva. tri. Na gosto je treba sejatn
In vedno znova se prikazuje gledališka strast. Treba je prodreti s svojimi načrti! Pravkar so o tvorili novo konkurenčno gledališče! Kaj Je bik) enostavnejšega, kot da mu ponudim novo Igro, kf Ie vsebovala lepo žensko ulogo, zanimanje vzbujajočo igro. p. ženskem
vprašanju, ki je pač bilo pravkar na dnevnem redu.
Rečeno, storjeno 1 — Zakaj, rekel sem že: »Ali človek ljubi ali pa ne ljubi!«
Vprizorili so dramo: lepa ženska uloga, sijajni kostumi seveda, zibelka, mesečina in kot nasprotstvo podel človek; podložen mož, bojazljiv, zaljubljen v svojo ženo (to sem bil jaz); žena noseča (to Je bHo novo za oder); notranjost samostana — in tako daile.
Za igralko je bila ta igra Izreden uspeh, za pesnika pa Je pronadin. burin nmriadla . .. 2a-libog, da!
Ona ie bila rešena, juz. sem bil izgubljen, sem bil uničen. In vzlic vsemu, vzlic večerji za sto kron na glavo, ki sva Jo dala ravnatelju; vzlic kazni petdesetih kron za živijo - klice, ki
smo jih klicali ob nepravi nočni uri pred vrati agenta — vzlic vsemu ni bila angažirana.
Pri vsem tem ne doleti mene niti najmanjša krivda! Pač pa sem bil mučenec in žrtev! Toda v očeh vseh častivrednih dam sem bil pošast, zakaj žrtvoval sem karijero svoje žene! Ze dolga leta me je vsled tega pekla vest, pekla tako zelo, da ne morem v miru končati svojih dni.	,
Kolikokrat sem moral razun tega dišati naravnost v lice, vpričo vsega sveta, ta gorjupi očitek! Vedno sem bil jaz kriv! ... Da se je stvar vršila povsem drugače, kaj to komu mar .,, Karijera Je uničena, to je res, priznavam 1,,» [Toda katera in po kom?,
Zla sumnja je vstajala in zasmeh je zbežal, ako sem pomislil, da bi me potomci delali lahko odgovornega za to uničeno karijero, ne da bi kak zagovornik osvetlil stvari v pravi luči.
*
Ostajala je samo še zapravljena dota.
Spominjal sem se, da sem bil pod naslovom »Zapravljivec dote« nekoč predmet članku v listu. Nadalje sem se natanko domislil, da so me nekoč podrezali v nos, češ da me moja žena »vzdržuje«, čedna beseda, ki je povzročila, da sem vtaknil šest patronov v svoj revolver.
Preiskujmo, ker so želeli preiskave; sodimo, ker so pač tisto sodbo smatrali z*
pravilno.	,	,
Kar je moja žena prinesla v zakon, je znašalo okroglo desettisoč kron v dvomljivih akcijah; te papirje sem zastavil na svoje ime v hipotečni banki za svoto, ki je znašala petdeset odstotkov imenske vrednosti. Tedaj se je zvršil čisto nepričakovano splošen polom. Vrednostni papirji so postali malone brez cene, ker jih nisva prodala ob pravem času. Bil sem torej prisiljen, da plačam polni znesek svojega posojila*. petdeset procentov imenske vrednosti akcij. Pozneje je plačal imejitelj akcij moji ženi petindvajset odstotkov zahtevanega zneska; toliko so si pridobili upniki od poloma banke.
To Je naloga računarjem: Koliko denarja sem zapravil?
Onoiavne veiii.
Jugoslavija.
PRED REŠITVIJO MINISTRSKE KR5ZE.
LDU. Belgrad, 7. Regent Aleksander je poveril sestavo vlade g. Ljubi Davidoviču, dosedanjemu mi-nistru^za prosveto, da sestavi kabinet, ki bi mogel delovati z narodnim predstavništvom, naj si bo koncentracijski ali koalicijski. — Predsednik narodnega predstavništva dr. Draža Pavlovič je konsultiral gospoda Jašo Prodanoviča (samostalca izven demokratske zajednice) da sporoči svoje mnenje o sedanji krizi. .Govori se, da je radikalni klub izja-vH, da ne želi priti v nikaka vlado sporazumno z demokrati.
Španska priznala državo SHS.
LDU, Belgrad, 8. Španski minister za zunanja dela je uradno obvestil jugoslovanskega poslanika v. Madridu, da španska vlada priznava novo kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev in njegovo vlado v Bel-gradu. Hkrati je španska vlada izra-ztla iskrene želje za blaginjo in napredek jugoslovanskega ljudstva, s katerim želi imeti srčne odnožaje dobrega in iskrenega prijateljstva.
Dementi dr. Brezigarja in dr. Puca.
LDU. Belgrad, 8. Narodna poslanca dr. Brezigar in dr. Dinko Puc
najodločneje dernentirata vest »Tribune« od 7. avgusta, da sta izstopila iz demokratske zajednice ter označujeta vest kot popolnoma neresnično.
Trsasporti beguncev h Banata.
LDU. Belgrad, 8. Iz Velikega Deckereka poročajo: Semkaj prihajajo neprestano transporti beguncev Tamišvare in okolice. Nastanjeni $o v vagonih na železniški postaji, ker trenotno ni stanovanj v mestu. I udi v ostalem delu Banata, zasedenem po Romunih, zapuščajo prebivalci kraje, ker se bojijo romunske osvete. V mnogih krajih, ki jih Je srbska vojska izpraznila vsled odredbe pariške konference, so izbruhnili nemiri. Romuni plenijo po vsem Banatu. S tem hočejo dokazati, da Je Banat romunski. Srbi zelo trpijo vsled teh nemirov, ker so izpostavljeni plenjenju romunskih tolp. *
Po svetu,
ZOPET SPOPADI V TRSTU?
LDU. Berlin, 7. (DunKU.) »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča iz Haaga: Kakor poroča »Temps« iz Rima, so bili včeraj zopet spopadi delavcev In karabinjerjev v Trstu, pri katerih je bilo 10 oseb ranjenih.
PROVIZORIČNA OGRSKA VLADA.
LDU. Budimpešta, 7. (DunKU.) OKU sporoča nastopno: Nadvojvoda Jožef je v soglasju z budimpeštan* sklmi zastopniki entente poveril vodstvo poslov provizorični vladi, ki bo ostala toliko časa, dokler nadvojvoda ne bo, zaslišavši kmeta, delav« ca in meščana, imenoval prehodnega kabineta. Provizorična vlada obstoja iz strokovnjakov, vseučiliških profesorjev, vojaJtov in iz elite izkušenih ministrskih uradnikov. Prva njena naloga je vzdržavanje notranjega miru in reda. Predsednik provizorične vlade je Fridrlch,
Kako se hlinijo!!
LDU. Budimpešta, 7. (DunKU.) OKU javlja: Danes se je zglasila pri
nadvojvodi Jožefu ta pri ministrskem predsedniku Fridrichu deputa-cija organizacij in društev ogrskih kmetovalcev, obrtnikov in trgovcev. Govornik deputacije je pozdravi’ nadvojvodo in potem prosil, naj se v bodoče dovolj turi obrtnikom in trgovcem vpliv na dež. zadeve. Nadvojvoda Jožef je rekel med drugim: Delati hočemo skupno rama ob rami, da obnovimo domovino. Ministrski predsednik Fridrich je izjavil: Nadvojvoda ne želi v kabinetu aristokratov in politikov, temveč strokovnjake, obrtnike, zdravnike in profesorje. Bodočnost Ogrske bo v rokih takih mož.
KOVINARSKA STAVKA V ITALIJI.
LDU. Milan, 7. (DunKU.) Neapeljski delavski svet je včeraj skleni! stavko. Stavka kovinskih delavcev v različnih italijanskih pokrajinah se nadaljuje.
KAKA BO REŠITEV JADRANSKEGA VPRAŠANJA.
, ULDP- Berlin, 8. (DunKU.) »Deutsche AHgemeine Zeitung« poroča iz uinha: Kakor javlja »Popolo Romano«, namerava konferenca alil-rancev tako-le rešiti vprašanje Italijanskih zahtev: Reka postane prosto mesto z mednarodnim pristaniščem, Zadar m Split postaneta prosti mesti z zavarovanjem italijanskega značaja, Aidin, Konia, In Adalia v Mali A?tj! pripadajo Italiji, Smirna pa postane Grška. Po želji Italijanov in Albancev se prizna neodvisnost Albanije. Morsko obrežje med Trstom in Reko z Opatijo naj teče po italijanskem ozemlju, ki bo segalo do železniške proge St. Peter-Trst, železniška proga pa postane mednarodna.
. ZAICAJ SO BILI NEKATERI ANGLEŠKI MINISTRI ZA INTERVENCIJO V RUSIJI.
London, 7. Zanimiv detail za zakulisno interventno gibanje proti Rusiji odkriva znan angleški list »The Nation«. Obdolžil Je tri angleške ministre, Geddesa, Chamber-iaiua in Waltera Longa, da so intere-sirani na ruskih vrednostnih papirjih in na njihov dementl je objavil natančne podatke o ruskih vrednostnih papirjih, ki so jih kupili imenovaat miaistri v maju 1916 In še celo po premirju.
VrfaovuJ svet la RumuuL
LDU. Berlin, 7. avg. (DunKU.) »Abeod« poroča Iz Pariza preko Benm: Vrhovni svet se Je pridružil stališču amerikanskega zastopnika Pouca in grajal samovoljnost Rumu-nije, ki le vrhovni svet ne bo trpel. Ako bo opomin v Bukarešti ostal brezuspešen, se namerava kolektivni korak aliiranih velesil, ki naj Ru-munijo prisili, podvreči se v ogrskem vprašanju odločbi mirovne konference.
ANGLEŠKI KABINET BO NEVTRALEN.
LDU. London, 7. (DunKU.) Angleški kabinet se bo v bodoče pri de-lavskih konfliktih omejeval samo na varstvo življenja in imetja, v ostalem pa bo prepustil, da konflikt delojemalci in delodajalci sami rešijo, tudi ako bi pri tem nastala nevar-nMt, da industrija deloma omrtvi
Predsednik Portugalske.
LDU. Lisbona, 7. (DunKU.) Zbornica je pri tretji volKvi izvolila Antonija Ahneda za predsednika republike.
Nemiri v Komeiileah.
LDU. Berlin, 8. (DunKU.) »Lokal-anzeiger« poroča iz Draždanov: Kljub temu, da je bilo v saških Ka-menicah proglašeno obsedno stanje,
so bili včeraj tam nemiri radi živil. Demonstranti so nekemu oddelku deželne brambe odvzeli strojnico, obenem se Je razletela ročna granata, ki je težko ranila 10 oseb. Danes se bo najbrže razglasilo najostrejšo obsedno stanje.
Kako je ilošlo do ogrske sovjetske republike.
Izjava Karolvlla.
Bivši ogrski ministrski predsednik grof Michael Karolyi je napisal v dunajsko »Arbeiter Zeitung« obširen članek o tem, kako je prišlo na Ogrskem do ustanovitve sovjetske republike. Grof Karolyi se brani proti meščanskim poročilom, ki pravijo, da je dopustil ustanovitev proletarske vlade z namenom, da bi ustrašil en ten to, in dokazujte, da so se razmere same tako razvile, da le moral vzeti državno moč v svoje roke proletarijat
Meščanski kabinet je postal dne 20. marca po ultimatumu entente, s katerim je bila določena nova demarkacijska linija v škodo Ogrski, nemogoč. Še istega dne pod veče* se Je sešel ministrski svet, na katerem je izjavil Karolvl sledeče: »Uvidel sem, da se sedanja koalicijska viada ue more več vzdržati, ker so tako pokorjeni deželi meščanske stranke izgubile vso moralno protiutež. Le socijalno demokratična vlada more ohraniti v deželi red. .V deželi ima pravo moč že tako več mesecev organizirano delavstvo v rokah. Ako nočemo izpolniti entent-nih morilnih pogojev, rabimo enotno armado. Tako armado more postaviti na noge le proletarijat. Zahodna orijentacija, opirajoča se na Wilso-novo politiko je propadla. Nam pa Je treba nove orijentacije, ki nam bo zagotovila simpatije delavske Internacionale. Po mojem mnenju se mora socijalno demokratična vlada pogajati s komunisti, da ne bi nastale v slučaju, da bo borila boj na življenje in smrt — v deželi nered hi težkoče«.
Za Karolyijem so govorili še posamezni ministri, ki so vsi soglašali z njegovim stališčem, posebno Se |e soglašal ž njim vojni minister Bfihm, : ki je vodil pozneje rdečo armado. ' Končno so sklenili, da bo vlada deml-sijonirala, vendar ostane pa Karolyi na svojem mestu in sestavi drugega dne popolnoma socijalno demokratično vlado, ki odkloni ententne pogoje.
Dne 21. mraca se je vršila seja iz-vrševalnega odbora socijalno demokratične stranke. Ministri niso bili o tej seji obveščeni. Ob 3. uri popoldne le sklenilo vodstvo socijalne demokracije s komunisti pismeno pogodbo. po kateri sta se obe stranki združili in sta v nasprotju z ministrskim sklepom sestavili ne le socijalno demokratično vlado, ampak sovjetsko vlado.
Ministrski svet se je sestal ob 5, uri pop. do 7. ure zvečer. O popoldanskem sklepu socijalno demokratične stranke še ni bil obveščen. Vojni minister Bohm je izrekel na koncu seje željo, da naj se zaprti vodje komunistov izpustijo iz zapo-| rov. Justični minister se je branil,
! toda konečno je ministrski predsed-j nik podpisal tozadevni dekret. Vsled 1 tiskarske stavke že tri dni niso izšli
nobeni časopisi in po mestu so se širile najrazličnejše in najstrašnejše govorice. Ob 7. uri zvečer se je sestal delavski svet. Situacija pa je bila že drugače odločena kot je to sklenil ministrski svet. Popoldne je sklenil vojaški sovjet na predlog svojega predsednika Poganyja, da naj se podpirajo komunisti. Vsi avtomobili, tudi ministrski so bili že ob 5. uri rekvirirani. Posadka ie prešla v roke komunistov. Ob 7. uri zvečer je naznanil član delavskega in vojaškega sveta Garbai, da je bila sestavljena sovjetska vlada. Tedaj so imeli pravo moč v rokah že vojaki in mornarji, ne da bi o tem vlada vedela. Po teh dogodkih — nadaljnje grof Karolyi — mi ni preostalo nič drugega kot odstopiti proleiarijatu vlado, ki jo je v resnici delavstvo *e prevzelo in proklamiralo. Doprinese! sem to žrtev in nisem vzel na svoja ramena mučeniške krone ječe, da nc bi došlo do krvoprelitja, da ne IH tekla po budimpeštanskih ulicah kri zastonj ter da bi se popolnoma prihranile vse grozote meščansi e vojne. Pri vsem tem sem mogel po pravici upati, da se delavstvo pod vodstvom svojih socijalističnih ministrov izogne slabim stranem ruskega experimenta, seveda če se bodo stvari izvršile brez odpora buržo-azije. Razen tega sem mogel upati, da začne združeni proletarijat osvobodilno vojno proti razkosanju dežele. Še danes sem neizpodbitno prepričan, da definitivno odloči o usodi Evrope le delovno ljudstvo, In nikdar trohica vojskovodii in diplomatov. Tudi sem danes prepričan, da se dogma o svetosti zasebne lastnine v starem smislu ne bo obdržala, ampak da bo prišlo do obsežne gospodarske socializacije in do potlačenja kapitalizma. Ruski eksperiment ni proti temu noben dokaz. Rusko ljudstvo deluje pod pritiskom gladu in obupa. Če pride do edinosti med evropskim proletariatom, si delavstvo že najde prava sredstva in pota. Tudi prepotrebna zveza narodov sc more le na tej osnovi zgraditi. Resnična izvedba Wilsonovih načel je s kapitalistično nadvlado nemogoča, ker se ta z njimi ne more združiti«. Torej dejstvo, da je Karolvl vladi dal delavstvo prostovoljno v roke, je navadna laž meščanskih listov. On je hotel delavstvo celo izkoriščati. Ker sam ni hotel prevzeti ententnih bremen na svoje rame. Jih le nalomil pa proletarijatu, ki je po Štiri mesečnem boju moral pod njihovo težo začasno podleči. Toda kmalu se bo osvetil i ententi i KarolyiJu.
Tržaški dogodki v italijanskem parlamentu.
LDU. Reka, 7. Italijanski poslanec Marangoni je v italijanskem parlamentu vložil interpelacijo zaradi krvavih dogodkov v Trstu. Iz odgovora ministrskega predsednika Nittija je razvidno, da so pri napadu na slovenske narodne institucije sodelovali tudi italijanski častniki. AkG je to istina, Je naglašal Nitti, bodo vojne oblasti podvzele potrebne korake. Dva nova guvernerja, ki sta bila zadnje dni nameščena, sta dobila navodila, naj v novih krajih delujeta v pomirljivem duha napram narodnim manjšinam, ker noče Italija kot dežela svobode in demokracije izvajati nobenih nasilnih asimilacij. Poslanec Marangoni je v svojem odgovoru naglašal, da se ne smejo omalovaževati dogodki v Trstu. Vso odgovornost zanje nosijo oni krogi, ki so voditi propagande
proti delavcem, katere so naziva!! t avstrijskimi slugami, dasiravno so; bili oni prvi, ki so v oktobru preteklega leta vrgli avstrijski jarem. M Trstu se je odpravila vojaška samovolja, toda civilni guverner dela iste pogreške. Poslanec Marangoni ni sprejel odgovora ministrskega predsednika na znanje ter je naglašal ob' tej priliki, da postopanje policijskih' oblasti v Trstu ni v soglasju z nazori, ki jih je izrazil ministrski predsednik glede svobode in tolerance.
Italijanski glas o slovenski kulturi.
(Iz glasila »The Sloveniau Review«, ki ga izdaja sodrug Etbin Kristan V. Chicagu).
V Avstriji, kjer je brlo takorekoč klasično pozorišče narodnih bojev, smo se — ne na svoje veselje — naučili spoznavati, da se porabi v teffl boju več kakor skoraj v vsakem drugem metod in sredstev, na katere ne more biti ponosen človeški duh in katerih se marsikatera feojevnik v urah treznosti sam sramuje. Po žalostnih izkušnjah, ki jih imamo na tem polju, nismo preveč iznensdenl, da se nam mečejo tudi v sedanjem italijansko - jugoslovanskem sporu argumenti v obraz, ki so tako ne* utemeljeni, da jih najbrže tudi naši nasprotniki ne bi rabili, če jim ne bi strast zaslepljevala pogleda.
V raznih šovinistično pobarvanih italijanskih listih čitamo očitke nekulturnosti in nahajamo poizkusa potvor, ki naj bi prepričali svet o zaostalosti in naravnost o barbarizmu Jugoslovanov. Tak način boja gotovo ni gentlemanski; pa tudi demokratično se ne more imenovati, čc prihaja italijanski list v Ameriki i insinuacijo, da naj se v slučaju plebiscita le takozvanim inteligentnim! krogom dovoli glasovanje, češ, da spada masa jugoslovanskega ljudstva v »zoologijo«.
Ker je bila večina Jugoslovanov, oropana svojega'samostalnega poetičnega življenja, je bila širšemu svetu skoraj eksistenca naroda samega neznana. Posledica je, da so drugi narodi še manje vedeli o njegovi kulturi in o njegovih delih.
Avstrija je iz dinastično in biro-kratično političnih razlogov vzdr-žavala bajko o »inieriornih« narodih-Njenim germanizatoričnim tenden-t cam bi bilo prihajalo nasUriž, če bi | se bili mogli nenetnški narodi uveljaviti na polju kulturne tekme, ta ker je bila v avtokratični državi vlada močnejša od ljudstva, ki ji ni b'!o težko stopati narodom na pot kjer-koli bi bili mogli manifesti'•ati svoje duševno delo in pokazati nje^a sadove.
Tako se ni godilo le nam, temveč tudi Cehom, Poljakom, Rusi nem itd. Le s svojo glasbo se je Cehom vsaj deloma posrečilo prodreti na internacionalni oder, toliko da so imena Smetana, Dvofžk in semtertja še nekatera druga na sporedih velikih umetniških produkcij. Toda že njih literatura je obskurna, dasi so dela, spojena z imeni Vrchlicky, Šufcert, Machar, Bfezina itd. večja in markantnega od mnogih svetovno znanih.
Slovenci so bili še veliko bolj na slabšem od drugih avstrijskih narodov. Državnopravno ločeni od ostalih Jugoslovanov, sami zase razcepljeni v »kronovine«, tako da so bili s to umetno delitvijo potisnjeni skoraj j povsod v pozicijo manjšine, podvrženi na Štajerskem in Koroškem Nemcem, na Primorskem Italijanom,
Prav nič, po mojem skromnem mnenju! Papirji, ki jih ni moč prodati, so donesli lastniku vsojo resnično vrednost, doCim sem jim Jaz s svojim osebnim poroštvom dal dejansko petindvajset odstotkov več vrednosti, nego so je imeli,	v
Resnično, v tej stvari sem bft prav. tako nedolžen, kakor v oni prejšnji!
In pekoča vest, obup, samomorilni poslčusS, ki sem jih tako često nameravali In sumničenje, staro nezaupanje, okrutni dvomi so se zopet vzbudili! Divjal sem, ako sem se zmlslil, da sem skoro umrl kot propalica! Poln skrbi, z delom preobložen, nisem ime! nikoli časa, da bi posvetil zadosti pozornosti tistim tisočerim govoricam, tistim temnim namigavanjem. tem skritim zbadanjem. Dočim sem jaz, ves tičoč v svojem dnevnem opravilu, živel nič hudega sluteč, se Je ustvarila popačena legenda, ki je nastopala vedno določnejša, najsitudi Je slonela samo na govoricah zavistnikov in na besedičenju po kavarnah. In jaz norec sem varoval celemu r etu, le sebi ne! Ah!...
Ali v istini nisem bil nikoli blazen, nikoli bolan in degeneriran? Sem bil mar čisto navaden bedak svoje oboževane sleparke, ki Je odrezala s svojimi malimi škarjicami Shhsonove kodre, ko je položil na blazino svojo trudno glavo, trudno od storjenega dela in izčrpan od težkih skrbi, ki so mu jih povzročali otroci in ona! Poln zaupanja, ne da bi kaj hudega sumil.
da je ta norec v desetletnem spanju v rokah coprnice izgubil svojo čast, svojo moškost, svojo voljo do življenja, svojega duha, svojil petero čustev in, žalibog, še marsikaj in več'
, Se je H morda — sramujem se pomisliti do konca — zvršil na skrivaj kak zločin v teh meglah, v katerih sem živel dolga leta nalik duhu, ki straši! Kak čisto majčken zločin, nezaveden, povzroče« od nedoločnih želja po moči, od tajne sj&ienske, da spravi p6dse moža v tej bprbJ, id se imenuje čast.
Saj ni nikakšnega dvoma, bedak sem bil Jaz! Zapeljala me je poročena ženska; prisilila me, da jo poročim, da posvetim njeno nosnsst in rešim njeno igralsko karijero; oženjen po do-talnem sistemu in pod pogojem, da vsakdo prispeva polovico vzdrževalnine, sem bil po desetih letih popolnoma uničen, oplenjen, ker sem moral sam nositi breme najine zveze.
V	tem trenotku, ko me je moja žena dcIi-nila od sebe kot ničvredneža, ki je nesposoben, da bi skrbel za potrebščine skupnega življenja; ko sem bil v njenih očeh zapravljivec njenega navideznega premoženja; v tistem trenotku mi je dolgovala štiridesettisoč kron, svojo polovico po najini ustni pogodbi, ki je bila sklenjena na najin poročni dan!
Ona je bila moja dolžnica!
S trdnim sklepom, da hočem zvedeti vse, sem vstal; planil sem iz postelje kot hrom človek, ki je vrgel beralie, katere se mu Je zd«lo
v sanjah, da jih ima, daleč proč. Naglo sem se opravil in sem hitel doli, da pogledam po svoji
ženi.
Skozi odprtino priprtih duri se je nudila mojim očaranim očem bajnolepa slika.
Na svoji rafriti postelji je ležala, svojo pre-dražestno glavo zakopano v belih blazinah, po katerih so se kodrali njeni lasje, svetli ko ječmen; ramena niso bila pokrita s tenko srajco, dočim so pod čipkami blestele njene deviške prsi; nežno in drobno telesce 9e Je valoveč črtalo po mehko, belo in rdeče progasti odeji; noga ji je bila gola, majčkena, obokana, dovršena noga in na rožnatih prstkih so blesteli prosojni, brezhibni nohti — resničen umotvor, dovršen, po antičnem mramorju iz človeškega mesa ustvarjen: tako se ml Je videla moja žena.
Brezskrbno in smehljaje, z izrazom deviškega materinstva je opazovala svo$e tri malčke, ki so plezali in se potapljali v blazinicah, s cvetličnimi vezeninami, kakor v snopih sveže potrganih cvetlic.
Spričo tega najslajšega igrokaza sem b!1 ves razorožen. Toda v svoji notranjosti sem sl mislil: »Bodi na straži, panterka se igra s svojimi mladiči!«
Poražen od materinskega veličanstva, sem vstopil negotov, plah kot učenec.
—	Ah, že pokonci, mož ek moj, je poz dr a- j vila presenečena, toda ne tako prijetno preše-1 nečena kot sem si M misttL	i
Pripominl sem nekaj zmedenega, napol udušen od otrok, ki so ml planili hrbta, ko sem se sklonil, da bi poljubil nlih mater.
—	Kaj? To naj bi bila zločinka, sem se vprašal, ko sem odhajal poražen od oiožja častivredne lepote, po odkritem smehljaju teh ust, ki jih ni bila laž nikoli oskrunila! Ne, tisočkrat ne!...
Odpravil sem se skrivoma proč in sem bil uverjen o nasprotnem.
Toda divji nepokoj mi je sledil za petami.
Cernu jo Je moje nepričakovano zboljšanje pustilo vso hladno? Cemu me ni povprašala po poteku mrzlice? Čemu ni vpraševala o podrobnostih minole noči? Kako naj si pojasnim ta zbegani obraz, to lice v zadregi, ko me je videla, da sem že okreval in da sem čil? ... In ta zasmehljivi smehljaj njene premoči in ta pogled zviška!... Se je li morda krepila z vero, da me najde neko jutro mrtvega, da bo prosta brezumnlka, ki ji je neprestano grenil življenje? AH se je nadejala, da bo pobrala tistih P** tisočakov moje življenjske zavarovalnine, ki bi ji lahko usmerili pot do novega cilja! Ne, ta-sočkrat ne!...
A vendar so ostali v meni dvomi, dvom* 0 vsem, o kreposti ženini, o zakonskem rojstyu otrok; dvomi, ako so ostale moje duševne sil« 5e ohranjene; dvomi, ki so me napadali nepi®* stan« in neusmiljeno.	.
(Dalje pfjhJ
keČ kakor tisoč let brez Šol v lastnem jeziku in še v dobi takozvarse Konstitucije na svojih tleh, kar se tiče šolstva, zapostavljanj, prisiljeni, fla si iščejo višjo izobrazbo na tujih hčiliščih, so faktično živeli v najneugodnejših razmerah, in da niso pod Večnim pritiskom sploh izginili. Je dokaz njih izredne življenske sposobnosti.
Narod v takem položaju, tudi čc bi bil večji od Slovencev, ne more računati, da ga bo svet poznal. *— ^ato je pa tudi mogoče razširjati bajke o njem in pričakovati, da najdejo vero,
Malo bi se bito čuditi, če bi tak Uarod res zaostal v kulturi Toda dejstva govore drugače. Analfabeti *o med Slovenci tako izginili, da ]e ‘e še v starejših generacijah tupa-Jam dobiti človeka, ki ne zna čitatl {J} Pisati; in to se ne more reči o vsa-« deželi bivše Avstrije, pa tudi ne 0 vsakem kraju Italije.
Bolje, kakor da govorimo sami o rebi, pa bo, če pokličemo pričo, o “a>eri ne bo lahko trditi, da je nam .v Prilog pristranska. Proti koncu ?ta 1916. je imel tržaški italijanski »Lavoratore« članek sodruga ^olouha o Slovencih, v katerem je čitati:
»Vzajemni odnošaji Slovencev in kalija nov v Primorju niso bili nikdar kaj druzega, kakor nepretrgan jjjz nesporazumov in zavajanja, Kinib temu, da so živeli drug poleg drugega in da je bila zraven slovenske hiše italijanska hiša. Kljub te-aui skupnemu življenju je resnica, da se Slovenci in Italijani med seboj tako malo poznajo, kakor n. pr. prebivalci Nove Zelandije s prebivalci kje na ekvatorju. Italijani ne poznajo slovenske zgodovine in kulture, dočim je tudi Slovencem jako mak/ *nana italijanska zgodovina in kul-bira. Toda sedaj ni čas da bi iskali vzroka, zakaj je tako. Ali gotovo je. da se je treba definitivno osvoboditi Zastarelih in neveljavnih predsodkov jn iskati na drugih potih odponiočl ‘emu velikemu nedoštatku.
Slovenska zgodovina je v preteklosti in sedanjosti v resnici zanimiva in poučna. Če pogledamo le na Rospodarski razvoj tega naroda, vidimo, da Je razvil, četudi jako majhen, vendar veliko gospodarsko moč. — Med Slovenci najdemo jako produktivno življenje v najmodernejši obliki bankovnega in gospodarskega dela. Slovenski narod, k! Jc narod treznih in marljivih delavcev, se mora danes na vsak način Jmatrati za važen ekonomski faktor. Kdorkoli je proučeval veliki slovenski razvoj na gospodarskem polih, mora občudovati veliko naprednost Slovencev glede na njih produktivne sile in žilavo podjetnost.
In nič manj ni izrazita borba Slovencev za čuvanje svojih običajev m svojega jezika. Kljub temu, da Je bilo intelektualno življenje Slovencev tekom stoleti uničevano, so vendar Slovenci znali ohraniti svoj Je-z*k čist in krepak, ohranili so vse znake svoje starostov enščine, tako da se še dandanes smatra slovensk' Jezik za ključ za spoznavanje drugih slovanskih jezikov.
• Politična in književna zgodovina slovenskega naroda se je začela v luteranski dobi. Veliki duh energičnih reformatorjev je zbudil duševne slovenske sile, tako da je bilo v kratkem prevedeno na slovenski jezik celo sveto pismo in druga verska de-dobi, ko je znal komaj izmed tisoč Slovencev eden pisati v slovenskem jeziku. In od tedaj se je začela '.razvijati prava slovenska književnost, ki je rodila v zadnjem stoletju Nravnost književne velikane. In le *koda je, da poznajo latinski narodi feko malo ta čudoviti uspeh slovenje književnosti. Kdo še ni slišal o delih slovenskega književnika Can-k^rja, tega gigantskega in najmodernejšega pisatelja, enakega Maeterlincku ali Flaubertu, katerega bi f0 vsej pravici lahko imenovali slovenskega Guy de Maupassanta?.
£. Kdo ve kaj o krasnih lirskih poštah Zupančiča? Kdo ve kaj o Aškercu, pesniku heroizma, revolucije in eposa! Ali o spisih Kristana *' ° njegovem dramatičnem delu ^Samosvoj«, v katerem se slavi na fzovit in odličen način lepota in fetaogočnost individualnega živ-'enja! Kdo ve kaj o Ketteju, o tem fadkem mladinskem pesniku radosti j? Življenja, ali o nežnem in melan-Ničnem pesniku Aleksandrovem, ‘Cin Leopardiju jugoslavenske porcije. Komu so znani klasiki Preše-prvak poezije, Jurčič, Kersnik? ml: je svež in neprestano zelen rož-jt*k slovenske poezije in romantike, Btiča velikega duševnega dela. c. In poleg umetnikov in oesr.ikov Snidemo pri Slovencih še dofgo vr-gtb učenjakov in filologov, ki so b:Ti P-bno ponos in slava Slovencev 4J«VGli ie. če omenimo Miklošiča.
Kopitarja, Plcferšmka. Janežiča in Lopa. Vsa cela teh mož so bila tako znamenita, da so predstavljena v popolnosti na nemški jezik in v resnici delajo vso Čast Slovencem. Od ma tematikov se spominjamo le Vege, ki je zasnoval logaritrnijske dect-male.
Svetovni pregovor je, da morale spoznati narodove pesnike, .če hočete spoznati narod. Ce je to resnica, tedaj priporočamo vsem izobraženim krogom, da najdejo pot za spoznavanje in ocenitev slovenske književnosti in zgodovine, kajti na ta način pade marsikakšen predsodek, ki ga ima italijansko občinstvo proti Slovencem. Hercen ni zaman pozival evropsko publiko, da naj proučuje življenje in intelektualnost slovenskega naroda, da odkrije pri slovenskem narodu čistost globoke človeške zavesti.
Želeli bi da prinese ta plemeniti poizkus pomirjenja med narodoma najboljše sadove in da zasveti po ta-robni in viharni noči nov dan boljšega človeškega spoznanja, lepše bodočnosti vsem narodom .. .«
Kar je na kratko povedano v tem članku, je na široke obdelal pokojni dr. Vivante v svoji knjigi o Slovencih. Vivante je bil po rodu in narodnosti Italijan. Da more sam brez pristranskega vpliva od ene ali druge strani spoznati resnico o Slovencih, se je že v zrelih letih naučil slovenščine in je potem temeljito študiral gospodarsko, politično in socijatao življenje Slovencev, njih literaturo in umetnost ter znanstveno delo, sa dove svojih študij je pa zbral v omenjeni knjigi. Če bi jo njegovi rojaki pazno brali, bi morala pravljica o nekulturnosti Slovencev skopneti kakor sneg ob pomladnem solneu.
Dnevne vesti.
Poziv zasebnemu uredništvu.
Z ozirom na stavko delavcev In uradništva Združenih strolarn in livarn v Ljubljani poživljamo vse zasebno uradništvo. da ie s svojimi tovariš! solidarno in ne prevzame nobenega mesta v označenih tovarnah.
Vodstvo društva zasebnih uradnikov In uradnic,
Repatriacija in potovanje v Ameriko.
Ministrstvo za zunanje stvari je prejelo od ameriškega poslaništva v Beogradu glede določil o potovanju v AmdHko nastopni odgovor: »Kar se tiče odhoda delavcev v Ameriko, ki so bili v Ameriki, čaka poslaništvo navodil, ki jih je zahtevalo od svoje vlade. Kar se tiče povratka dobrovoljcev, se morejo vračati, ko dokažejo, da so postali potom naturalizacije ali potom rojstva ameriški podaniki in da so oproščeni nadaljnega službovanja v naši vojski, razen slučajev, da so položili prisego zvestobe Srbiji pred 6. aprilom 1917. V primeru, da so ti vojaki izgubili s to prisego, ameriško poda-ništvo pred tem datumom, se morejo vrniti v ameriško podan ištvo s položitvijo prisege ameriški vladi po formalnosti, določeni z zakonom kongresa od 1. maja 1918. Srbski vojaki, ki so preje bivaH v Ameriki In ki so obdržali svoje srbsko podani-štvo, se morejo vrniti v Zedinjene države, ko predlože o tem potrebne dokaze.« Dobrovoljcem, ki * vračajo v Ameriko, bodo izdajale naše oblasti potne listine, vpoštevajoč navedeno Izjavo ameriškega poslaništva. — I.DU.
Razmere v tovarni Reich v Lhtb-Itanl.
so postale nekam čudne. Odkar so delavke organizirane, se jih vedi:o boli šikanira. Za vsakih pet minut zamude se delavki naloži eno krono globe. Kadar gredo ven pet ali deset minut kasneje, za to se tovarnar nc zmeni. Za vsak najmanjši pregreŠek se delavko pošlje 14 dni na neplačan dopust. Eni delavki je gospod vzel celo eno bluzo, ki se je sušila. Ta bluza se je pri podjetniku izgubila. Delavka mora sedaj to bluzo plačat’, kar je za revno delavko precejšen znesek. Mi bi prosili g. Reicha, da uvede nekoliko bolj človeške razmere v svojo tovarno, kar bo le v korist delavkam In dobremu imenu tovarne.
Društvo hišnih posestnikov In najemniki.
Hišni posestniki v Ljubljani bi na vsak način radi zvišali najemnino in menda tudi verižili s stanovanji na ta način, da odpovedo dosedanjim najemnikom stanovanja. Vzrok je kmalu tu. Stari najemnik bi se pritožil proti neupravičenem zvišanju stanarine, novi najemnik bi tega ne storil v nobenem slučaju. To vedo gosfiadfe .hiltu posestniki ta pp tem
se ravnajo. Ker pa ne pridejo po ravni poti do te svoje srčne želje, skušajo doseči z zvijačo. Razsodišče naj jim služi v ta namen, ker pri sodniji le prevečkrat pogorijo. In pa odpravili bodo potom tega zabeljenega razsodišča stanovanjsko rnize-rijo. Kdo se ne smeje? Kaki naivneži morajo biti tisti, ki jim to verjamejo. Ze dejstvo samo po sebi, da se ogrevajo hišni posestniki za razsodišče in za izločitev sodnije, govori dovolj za odkritosrčnost teh gospodov. Najemniki torej nimajo nobenega povoda, da bi se udali fej zahtevi, pa naj jo še tako lepo priporočajo. To hinavščino poznamo. Pristova sodnija je edini forum za spore g temi ljudmi. Poverjeništvo za pravosodje, pa prosimo, da se na noben način ne ukloni prozorni zahtevi hišnih posestnikov. — Več najemnikov, ki poznajo prakso hišnih gospodarjev v Ljubljani.
Drobno.
— Naš tiskovni sklad. Od zadnjega izkaza dne 22. julija do danes smo prejeli za tiskovni sklad »Na-preja« 1175 kron. Med še neomenjenimi večjimi zneski beležimo 200 K od Neimenovanega in 100 K nahranil na lovski veselici v Zagorju. —* Z veseljem poročamo o znatnem uspehu zbiranja tiskovnega sklada k» kličemo ob tej priliki našim sodrn-gom, da povsod pridno agitirajo za delavsko stvar. Naj ne bo družbe, k! bi se ne spomnila tiskovnega sklada, naj ne bo zabave ali prireditve, kjer bi se ne nabiralo za tiskovni sklad »Napreja«! Naprej za pravično delavsko stvar!
— Pevska vaja Splošne železnl-ačrske organizacije, ki se vrši v pon-deljek, 11. t. m. ob 15. uri. Na mno-gobrojno udeležbo vabi — Mirko.
— Veselica. V nedeljo, 10. avgusta se vrši plesna veselica pri Brinšku v Zg. Otoku. Spored: 1. Srečelov. 2. Šaljiva pošta. 3. Ples s prosto zabavo. Čisti dobiček je namenjen tiskovnemu skladu »Napreja«. Pričetek ob 15. uri. Za mnogobrojni obisk se priporočajo prireditelji Soc.-detn. pol. org.
—1 Ustanovitev električne zadruge v Spodnji Šiški. Včeraj se ie ustanovila v Spodnji Šiški električna zadruga. Na zborovanju so se prečitala pravila, katera se pošljejo takoj kompetentni oblasti v odobrenje. V to novoizvoljeno zadrugo se bodo vpisovali v nedeljo dopoldne od 10. ure naprej Člani v Čitalnici Spdnja Šiška. Ker so pri tem vpisovanju tan-girani posebno hišni gospodarji, zatorej pripravljalni odbor vabi da se sigurno v nedeljo zglase v čitalniških prostorih. — Pripravljalni odbor.
— »Zveza poštnih organizacij v Ljubljani« poživlja vse člane veseličnega odseka k sestanku danes ob
18.	uri v nemški gimnaziji, II nadstropje, soba št. 31, Bethovnova ul.
— Ustanovni občni zbor slovenskega pevskega društva Krakovo-Trnovo se vrši dne 16. t. m. ob 20. uri popoldne v prostorih otroškega vrtca v Cerkveni ulici št. 21 z običajnim dnevnim redom.
— Rimske Toplice. Jutri, v nedeljo, se bo vrši! v gostilni pri g. Fr. Kruhu (restavracija »Stara pošta) koncert. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina prosta. Prostovoljni darovi bodo namenjeni za nabavo novih pihal. Igra železničarska godba iz Zidanega mosta. Ob slabern vremenu se koncert preloži.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 27. julija do 2. avgusta 1919. Novorojencev je bilo 18. Umrlo je 18 ljudi in sicer 10 domačinov in 8 tujcev. Za grižo sta umrla 2, za jetiko 4, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 11. Za infekcijozniml boleznimi so oboleli m sicer: za osepnicami (Variola) 3, za Škrlatico 1, za grižo 26, za vratlco I.
— Poizvedba. Ivan Lesica od Antona iz Skrljeva, Kožbana 1, Goriško, naj se zglasi pismeno ali ustmeno pri Begunskem sosvetu v Ljubljani,
— Prekopi. Načelnik prllepskegn okraja v Srbih poroča, da so se orea nekaj dnevi izkopala trupla Srbov, ki so jih leta 1915. Bulgarl in njihov! četaši pobili na kraju, imenovanem Djunsko dolce. V enem samem grobu ie bilo 44 trupel. ^ ^
Narodni socijalizem in naša stranka.
»Narodni Socijalist« v 14. štev. v
pozivu Jugoslovanskim sotrpinom naravno da govori tudi o socijaini demokraciji. Svoj program so nam že itak večkrat povedali in tudi ml smo že odgovarjali, da se nam zdi njih socijalizem vse premalo bojevit, premalo revolucionaren in njihova praksa preveč kompromisarska na-pram drugim strankam, zlasti na-pram liberalni.
Oiavno orožje proti nam mednarodnim socijalistom jim je baš naša mednarodnost ali internacijonalizem. To besedo izrabljajo ter hočejo socl-jalnega demokrate pokazati kot brezdomovinca in kot protinaredne-ga človeka. Da smo mi že pred desetletji zahtevali ujedinjenje Jugoslovanov, ravno ker smo za svoj narod zahtevah istih pravic, kakor za druge, o tem previdno molče. In da je internacijonalizem oziroma mednarodno združenje proletarijata mogočen svetoven faktor, tako da so tudi Francozi ta Angleži in drugi narodi, ki se sicer čutijo kot Francoze in Angleže, vendarle v prvi vrsti pristaši mternacijonalne zveze, tega narodni socialisti nočejo uvideti oziroma priznati. In da danes za soc. demokracijo kot taternacijonalno v novi, narodni državi že celo ni več tiste navidezne intemacijonalne nevarnosti, to Je vendar popolnoma jasno ,ker mi Slovenci oziroma Jugoslovani ta to tudi kot socijaini demokrati bomo naravno sami sebi najbližji, tiste tujenarodne manjšine pa bodo lahko na podlagi človeško-pravičae socialistične solidarnost: uživale našo gostoljubnost, zlasti ker jih bomo potrebovali.
Razven tega narodni socijalizem, ki že v naprej priznava, da se bo v doglednem času družil s proletariatom tudi drugih narodov, če torej priznava, da bo postal internacionalen, potem ne uvidimo v takem programu one trdnosti, ki jo zahteva dosleden svetovni nazor, namreč so-cijalističen, ali pa moramo misliti, da je v takem socijalizmu mnogo neod-krltosrčnostl, ker nima doslednosti.
Tisto pa, kar tako pogostoma tr» dite, da bi delavstvo pod n asi m vodstvom postalo igrača v rokah »tujerodnih socdalnih mogotcev«, to je pa že nepošteno slepomišenje. Navedite te mogotce v naši stranki z imenom, potem bomo morda še nadalje govorili.
In proti Vam, ki pravite, da prihajajo iz delavskih vrst klici po narodno socijaini organizaciji, lahko navedemo, da večina delavcev absolutno ne odobrava cepitve ia deljenja proletarske mase. Le berite »Jugoslovanskega železničarja«, kjer neki Zvezar govori, da dve slranki še vedno nista toliko vredni, kakor ena, pa makar da bi bila nekaj slabša.
Glavni klicatelji po narodnem su cijaiizmu so uradniki, ki hočejo igrati neko vlogo, katero seveda ne bi mogli igrati v naši stranki, vsaj ne takoj prvi dani!
Iz stranke.
Žetale. Dne 3 .avgusta se je pri nas ustanovila politična organizacija JSDS. Odbor obstoji iz sledečih so-drugov. Predsednik: Mat. Sa;t.'.a, podpredsednik:	Matevž	Butoien,
tajnik: Kolar Franc, blagajnik: Jus Janez, odbornika: Vertnik Janez in Hriberšelc Mihael. — Naši člani ee dnevno množc.
Okrožna konferenca v Celju.
Preteklo nedeljo se je vršila pri nas zelo dobro obiskana okrožna
konferenca, na kateri so bile zastopane vse naše organizacije Iz okrožja. Konferenci so predsedovali ss. Martinčič (Celje). KtVleša (Laško), Valenčak (Velenje). Zapisnik ie vodil sodrug Kokalj.
K dnevnemu redu je poročal sodrug Petejan o sedanjem političnem položaju ter o nalogah naših organizacij sedaj in v bližnji bodočnosti. Poživljal je zaupnike na skupno delo in disciplino, ter svaril pred raznimi prenagljenimi koraki, ki bi zarnogli v tem času našemu gibauju zelo škodovati. Govornik se je Izrekel proti vsakemu nepremišljenemu revoluci-jonarnemu eksperimentu, kakor tudi proti vsakemu ministerijalizmn In sodelovanju z meščanskimi strankami.
Delavstvo se mora vzgajati za samostojno in razredno politiko. Delavstvo se nima zanašati na nikogar,
razen na Instno moč in na meč lastne rr.zi ec!ne organizacije. Čim močnejše in kompaktnejše bodo naše organizacije, tem večji bodo naši uspehi.
Po govoru sodruga Petejana se je vršila obširna debata, v katero so posegli sodrugi Veh ovc, Leskovšek', Brgzovšek, Martinčič, Valenčak. Orosel in drugi. Vsi so se več ali manj pečali z lokalnimi razmerami ter .povdarjali potrebo večje agitacije. Slednjič so predlagali rezolud-jo, katero bodo celjski delegati zastopali na strankinem zboru ta v kateri se izraža simpatije ruskim ta ogrskim delavcem, ter se izjavlja proti sodelovanju z buržoazijo. ter zahteva ujedinjenje jugoslovanskega proletarijata.
Ko Je sodrug Petejan reagiral na razna izvaiania predgovornikov, in
na posamezne točke v rezoluciji, sfl je konferenca ob splošni zadovoljnosti zaključila.
Seja odbora krajevne politične organizacije v Ljubljani se vrši od sedaj naprc! vsak torek ob 8. uri zvečer. — Vodstvo.
Vestnik »Svobode*.
Trbovlje. Seja centralnega odbora »Svobode« se vrši 11. t. m. ob
19.	uri.	,
Zopet Habsburgove*!.
Torej Karla Habsburškega hočejo zopet rehabilitirati. Tako vsaj M bilo soditi po zadnjih vesteh, ki S6, zanimive tudi zato, ker vemo, zakaj se Je s tako vnemo pobijalo ogrsko revolucijo. »Demokratična« antanta bi rada pripravila pot oživitvi habsburške monarhije. Spodaj objavljamo' dva simptomična brzojava, ki nam drastično razsvetljujeta smotre au-tante in težnje naše aristokracije, Evo ju:
LDU. Berlin, 7. (CTUi) »Deutsche: Aligemetae Zeitung« poroča iz Curl-ha: Tukaj nahajajoči se ogrski emigranti, ki so pod cesarjem Karlom upravljali v ministrstvih visoka mesta, so se mnogo prizadevali za to, da se bivši cesar Karel povrne na ogrski prestol, ta so obljubili antanti, da podpiše Ogrska vsak mir, ako pride Karel v Budimpešto. Najnovejši budimpeštanskl dogodki so te njihove namere uničili, kljub temu pa še princ Windischgratz in njegovi pristaši živahno nadaljujejo to agitacija
LDU. Dunaj, 7. (DunKU.) *Wie-ner Aligemetae Zeitung« poroča k imenovanju nadvojvode Jožefa, da se je angleška vlada najprej pogajala z bivšem cesarjem Karlom L« Ta pa Je ponudbo odklonil, češ, da ga nič ne mika vladarska moč. ker se ma niti prej z najboljšo voljo ni posrečilo preprečiti razpad monarhije. Tudi bi se težko sprijaznil s položajem, da bi bil samo nekak upravitelj Madžarske on, ki je bil prei kralj in cesar. Potem je skušala angleška vlada postaviti na čelo republiki vojvodo Hohenberškega (sina umorjenega prestolonaslednika Ferdinanda). Ker so tudi ta pogajanja potekla brez uspeha, so pozvali nadvojvodo Jožefa, da prevzame vodstvo Madžarske.
Iz Slovenije,
Glas iz MedjkTiurja.
Popotnikom v vlakih iz Ljubljane - Zidan most - Pragersko, posebno pa v Medjimurje, se godijo velike krivice po vojaških preiskavah’. Vojaški pregledovalec pride in popotnikom vse vprek pobere. Znan nam je slučaj, ko je neka žena imela pri sebi dva metra blaga za obleko za svojo skromno potrebo, vojaški pregledovalec pa ga ji je brez par-dona vzel. Neki mladenič, sin žel, čuvaja je imel pri sebi 2 zaviika tobaka, tudi to m« je pregledovalec vzel. Posebno tukaj v Medjinmrju so razne stvari tako drage, da n! misliti na to, da bi si delavec-siro-mak kaj kupil. Tobak, ki stave 2 K 70 vin, prodajajo tukaj v Medjimurjil po 5—6 kron. Kis stane tukaj 5 K* pa je sama voda. Mi železničarja Slovenci, ki nas Je železniška uprav* tukaj nastavila, zahtevamo, da se tg škandalozne razmere odprav:;:/, afl pa naj nam železnica vse potrebno <mma preskrbi. Železniški delavci zahtevamo tudi, da se nas preskrb! s petrolejem, ker tukaj stane (aka ga sploh dobiš) IHer celih 20 K.
Teharje pri Celju.
Kje so že oni časi za nami,
Še ljudje nismo bUi tako napredni, kot smo sedaj! Takrat se imenitni gospodje niso družili radi s pripro« stim ljudstvom In gospodje duhovniki so takrat Imeli še glavno in odločilno besedo. AJi sedaj Je napočil* že ona doba, ko je treba, da si tud! duhovniki ob raznih prilika!: slečejo! svojo obleko v lepo rdečo oilovsko, ta da Jahajo kot junak na konju pred svojimi ovčicami. Imenitno nam j« ugajal tak prizor, kakoršen se nam Je nedavno nudil pri nas. Eh. morda pa gospodje vendar ne mislijo tako daleč iti skupno z duhom časa. da M se preoblekli v. navadno delavske obleko!
Celje.
Na naši postaji se gode kal čudne stvari. Sami čudeži. Postajni delavec S. se ie namreč prelevil v največjega paša, zdaj ko Je uslužben pri kom. zastopstvu drž. železu. Nad delavci neprestano vpije. Najrajše seveda bi pa požrl nas »brezdomovince«. NaJ-brže misli g. S., da bo kaj več postal, če se bo tako obnašal napram svojim
t
tovarišem in jih zahrbtno opravljal. In če se že vsak dan rad pretepa, zakaj se ni javil kam na fronto, če se je že v ranjki Avstriji odtegnil vojaški službi. Sicer pa take navdn šene narodnjake poznamo, ki so svo je čase po Gaborjih imilaii!
Kočevje.
Rudarji iz Kočevja nam poročalo: Kljub teinu, da nas »Jugoslavija« vedno zmerja, češ da smo socijalnt demokrati nemčurji, in je tako presneto prenarodno prenapeta, pa so nam vendar prvo slovensko gostilne pred par dnevi zaprli. Vprašali b’ torej deželno vlado za vzroke, zakaj se je zaprlo ravno to gostilno? Morebiti zaradi tega, ker zahajajo tja rudarji? Že dolgo je tudi od tega, odkar smo vložili prošnjo, zaradi vt' selice dne 17. avgusta. I>o danes na še nimamo nobenega odgovora Prosimo, da se stvar Se pravočasno reši.
Kovinarska stavka v i fiibliani.
Stavka delavstva in uradništva strojnih tovaren se vzorno nadaljuje.. Najlepša disciplina in solidarnost vlada med vsemi. Pripravljeni so
vztrajati vsi v boju do zadnjega. Vodstvo tovaren bi rado po stranskih potih razcepilo stavkujoče, pa ne pojde. Zato se bodo morali odločiti za pogajanja s stavkovnim odborom in ugoditi več kot opravičenim zahtevam stavkujočili. Postopanje delničarjev strojne tovarne, to se pravi, Jadranske banke, je izpod vsake kritike, netaktno in surovo do skrajnosti.. Poštena slovenska javnost obsoja to postopanje, ker je prepričana, da je baš to postopanje krivo, da je prišlo do gibanja. Č!a-nek, ki smo ga objavili v »Napreju« in ki pojasnjuje vzroke gibanja in lojalno, nad vse zmerno postopanje delavstva in uradništva, je pridobil gibanju simpatije javnosti. Tako sc ne ravna, to je nezaslišano! In kaj bi rekla taista javnost, ko bi znala, kake nesramne plače imajo delavci In uradniki strojnih tovaren! Tako se izkorišča slovenske delojemalce od strani one Jadranske banke in onih podjetnikov, ki so si nagromadili tekom vojne na račun ljudstva toliko in toliko milijonov. Večje, brezmejne skoposti si ne moremo misliti.
Stavkajoči bodo vztrajali pri svojih opravičenih zahtevah solidarno do konca.
flajneveiša poročita.
SPLOŠNA STAVKA V ITALIJI.
LDU. Valencia, 8. (DunKU.) VsSed stavke, ki traja dalje, ie stanie bo vedno jako napeto. Stavkuioči so napadli delavce, ki so bili pripravljeni začeti z delom in tri ubili.
Pariz, 7. (ČTU.) Kakor poroča »Abend« le izbruhnila včeraj v vseh pristaniških mestih od Napolia do Messine splošna stavka. Tudi stavka v Gorenji Italiji se poostruje. Vlada je odredila, da je po vseh večjih krajih pripravljeno vojaštvo. Vest, da je Anglija ustavila dovoz premoga, vpliva zelo uničujoče.
NiTTI O POLOŽAJU V ZASEDE NEM OZEMLJU.
LDU. Lngano, 8. (CTU.) »Wfe-icr MHtagspost« javlja: V Milanu jc našla policija v nekem delavskem domu 21 bomb. — Ministrsld predsednik Nittl je včeraj v zbornici izjavil, da je položaj v novo osvojenih pokrajinah zelo težak. In sicer radi nasprotja med nacijonalisti In socijalisti. — V Skadru Je usmrtil neki Črnogorec italijanskega častnika.
KOTOR PREVZELI ITALIJANI.
LDU. Lugano, 8. (CTU.) »Wie-;ser Mittagspost« javlja: Kotor je prevzelo italijansko vojaško poveljstvo. Francoske čete in vojne ladje so Kotor zapustile.
SPLOŠNA PROTESTNA STAVKA V BOLGARIJI.
LDU. Bukarešta, 6. »Dada« Javlja: Listu »Universul-« se poroča Iz Sofije, da se je posrečilo bolgarskim socijalistom, povzročiti v znak protesta proti zasedbi Bolgarije po francoskih četah splošno stavko PO vseli tovarnah in podjetjih.
RAZOROŽITEV BOLGARSKE.
LDU. Bukarešta, 6. (CTU.) »Da-cia« poroča iz Sofije: Francoske čete, ki so zasedle Bolgarijo, so začele z razoroževanjem bolgarske vojske.
ŽELEZNIŠKI PROMET NA OGRSKEM USTAVLJEN.
LDU. Dunaj, 8. (CTU.) »Abend« poroča: Železniški promet na Ogrskem jc popolnoma ustavljen, tako tudi zasebno telefonsko občevanje. Rumuni nadzirajo zlasti telefonske pogovore In jih dopuščajo le izjemoma.	•	“
SPLOŠNE VOLITVE NA SLOVAŠKEM.
LDU. Turčanski Sv. Martin, 6. (ČTU.) V današnji seji je sklenil Slovaški klub, da razpiše splošne
volitve po možnosti že pomladi leta 1920. Volitve se bodo vršile po načelu proporca z nekaterimi omejitvami pri prvih volitvah.
PRED NOVIMI NEMIRI NA BAVARSKEM.
LDU. Monakovo, 8. (DunKU.) »Miinchner Neueste Nachrichten« poroča: V tvomicah razdeljujejo stotine letakov, ki so jih izdali špar-takovci. Letaki napadajo besno večinske in neodvisne socialiste ki poživljajo delavce, naj bodo pripravljeni slediti špartakovskemu klicu. Letaki so očividno berlinskega izvora. Na deželi marljivo razširjajo med kmetovalci letake, kjer se le-ti poživljajo, naj svoje pridelke, zlasti žito in živino prodajajo vladi mnogo dražje kot doslej, ker bi morali potem veliko dražje kupovati semena in živino. — »Bayrische Kurier« javlja, da baje nameravajo neodvisniki propagirati splošno stavko.
KABINETNA KRIZA NA FINSKEM.
LDU. Helsmgfors, 8. (DunKU.) General Mannerhelm je končnove-ljavno odklonil vrhovno poveljni-štvo nad finsko armado. Govori se, da Je zaprosil za popotni list v Italijo. Vladno krizo nameravajo rešiti na ta načn, da se dosedanji kabinet pretvori v čisti vojaški kabinet, ki naj vodi posle do oktobra, ko nastopi državni zbor.
MIROVNA KONFERENCA.
LDU. Saint Germain, 8. (Dun.-KU.) Po »Jooirnalu« pravi »Gazzetta del Popolo«, da upa mirovna konferenca do 25. avgusta rešiti jadransko, bolgarsko in romunsko vprašanje, ter da upa, da se do tega dne podpiše tudi avstrijska mirovna pogodba. Maloazijsko vprašanje bi se potem odgodilo, ker je treba čakati na odločitev Amerikancev glede prevzetja mandata. Konferenca namerava iti na 14dneven dopust.
RPEDMET NOVE VOJNE.
LDU. Amsterdam, 8. (DunKU.) »Times« se v svojem članku »Britansko gospodstvo na morju v nevarnosti« s skrbjo Izraža o naraščanju ameriškega trgovinskega bro-dovja, dočim britansko brodovje od leta 1914. nazaduje. Po Statistiki, ki jo navaja članek omenjenega lista, Je naraslo ameriško trgovinsko brodovje od leta 1914. za 7746.000 brutto-ton, dočlm je britansko izgubilo za 2547.000 brutto-ton.
OBTOŽBA GENERALMAJORJA KRUSKIJA.
'LDU. Berlin, 7. (ČTU.) »Vossi-sche Zeitung« javlja iz Kassla: Ali-iranci so dali bivšemu poveljniku obrtniškega tabora v Kasslu general-majoju Kruskl dostaviti obtožbo, kjer se zahteva tudi njegova izročitev. Bajc je opustil potrebne odredbe in povzročil veliko razširjenje pegavice po zimi leta 1916 In 1917, tako da je v ujetniškem taboru v Kasslu umrlo
,3000 mož. Na pritožbo francoskega j sergeanta je odvrnil, da vodi vojno po svojem načrtu.
LKSCESAR KARL ZAPUSTIL ŠVICO.
LDU. Lucern, 8. (ČTU.) »Tele-griph« poroča: Bivši cesar Karl je baje pred tremi dnevi zapustil Švico. Kje da je prekoračil mejo, ni znano. Na nobeni postaji ga niso vi-df'!i ali spoznali. Po drugih poročilih pa se nahaja še vedno v svojem poletnem bivališču v Švici.
Gospodarstvo.
Urad za pospeševanje obril ima na razpolago sledeče anilin barve: 400 kg sive, 1 kg katigen modre, 2 kg brilant azurin, 3*4 kg katlgon pristno sive. 1 kg sulfon orange, 4 kg katigen zelene, 8 kg pristno svetlo rumene, 4 kg krizoferim rumene. Barva stane 80 kron kilogram. Reflek-tantje naj se zglase najkasneje do 17. avgusta 1.1., na poznejše priglase se ne bo mogoče več ozirati.
Dvesto milijard narodnega dolga. Državni dolg velikih držav znaša 200,000.000,000 dolarjev. Ta dolg se deli takole: Velika Britanija štirideset milijard, Francija štiri in trideset milijard, Rusija petindvajset milijard, Italija trinajst milijard, Jaoon-ska eno milijardo, Nemčija štirideset milijard, bivša Avstro-Ogrska štiriindvajset milijard, Združene države dvaindvajset milijard.
Ves državni dolg Japonske znaša manj kot pet odstotkov njenega narodnega bogastva, dolg Velike Britanije znaša 44%, dolg Nemčije 50%, dolg Francije 52%, dolg bivše Avstro-Ogrske 96% narodnega premoženja. Vsi dolgovi pa znesejo dvesto miliiard dolarjev.
Če človek prične misliti o teh številkah, ki predočujejo narodni dolg, se mu zde tako visoke, da se mu kar zavrti v glavi. Kaj pomenijo te številke?
Poročila iz Francije nam to za Francijo povedo. Gospodarski položaj francoskega ljudstva Je silno težaven. Skoraj nemogoče je dobiti kurivo. Živež in obleka staneta trikrat toliko, kot pred vojno. Delavske mezde se niso povečale v primeri z draginjo. Možje so večinoma v armadi in prejmejo mezdo kot vojaki. Več tisoč žensk je brez dela, ali pa delajo le del časa. Če je gospodarski položaj za ljudstvo težaven, }e veliko slabši za vlado. Stroški za prihodnje leto so preračunjeni na osemnajst milijard frankov. Davek bo prinesel sedem milijard frankov, enajst milijard pa ostane nepokritih, doklef vlada ne izda zadolžnic, da krije tekoče izdatke.
Pred vojno so morali delavci mnogo več producirati, kot so prejeli v mezdah, da so bile plačane dividende in obresti od industrijalnih in državnih zadolžnic. Zdaj lahko ra-čunimo na leto samo deset milijard dolarjev za odplačevanje vojnega dolga. Gospodarski položaj ni torej rožnat in menda bo treba iskati finančnega ženija, da reši finančno vprašanje.
To in ono.
Moderni Herodežl.
»Voiija berlinskega mladinskega urada objavlja Statistične podatke o trpljenju nemških otrok vsled izgla-dovalne blokade. Od jeseni 1915. so se težke posledice blokade posebno v velikih mestih neprestano množile. Umrljivost dece se je zvišala tako zelo, da je umrlo leta 1917. za 50 tisoč nemških malih In šoli obveznih otrok več, kakor v letu 1913. Še hujše od umrljivosti je naraščalo število obolelosti otrok. Vodstvo berlinskega mladinskega urada je poskrbelo za to, da so biH Statistični podatki z dokazi vred, izročeni pravočasno Wilsonu in Lloyd Georgu. Voditelji entente so bili torej o ubijanju otrok po angleški izgladovalni blokadi natančno poučeni.
ZA TISKOVNI SKLAD »NAPREJA«
smo prejeli: Podružnica kovinarjev v Celju 50 K; nabrano na gozdni ve-
selici na Jesenicah 208 K 95 vin.: dr J. Rozman, Celje, 4 K; Neimenovan 100 K; Bratulič Karol 10 K: rokodelska veselica v Trbovljah 500 K; Neimenovan 200 K; lovska veselica v Zagorju 100 K: Svetničar Lovrenc v Gelišah, p. Kresnice 2 K 5 vin.; skupaj 1175 K, prej izkazano 3269 K 17 vin., skupna vsota 4444 K 17 vin. — V zadnjem izkazu dne 22. julija je tiskarski škrat napravil neljubo pomoto, in sicer: »Al. Mohar, Celje, 1 K«; pravilno: »Al. Mohar, Kočevje, 1 K.«
Izdajatelj: Josip Petejan. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh.
Tisk »Učit. tiskarne« v LlubHanf.
se večja množina konfekcijskega blag« rIullČ zaradi preselitve iu družinskih razmei v trgovini Jere Prislan v Sevnici ob Savi.
Naznanjam slavnemu občinstvu otvoritev
lastne brivnice
v Trbovljah, Loke št. (prej trgovina Vedenik, na Tereziji).
Za obilen obisk se priporoča
Joško VranesšČ, brivec.
Haii nakup
vsakovrstnega modernega iu trpežnega obuvala je ▼ zalogi lastnega izdelka. Popravila se točno in ceno izvrže. Izdelo-valnSca za zgornje d e le. — Pri zunanjih naročilih zadostuje JeveiJ za mero.
JOSIP PRESEK EN.
čevljarski mojster, Sp. SiSka,
Celovški cesta it. 82, nt sproti gasilnega dema.
rzrrrr Kajo Deiic :=
draguljar in zlatar
Ljubljana, Hilšerjeva nHea 4.
priporoča svojo
draguljarsko delavnico
za nova dela in popravila, kakor tudi za vsa zlatarska dela, pozlačenje posrebrenje itd.
hladi, čisti, mehča., izviaei i»i® ivarine, prepreči z:i3tropl!eDie krvi in operacije. Vnošiija »a®9 proti predplačilu fi"iikoK8'8® ui 1 dozo lekarna Thierrj-ja v Pregrad11! glavna zaloga v Ljubljani R. Sušnik, Mariji'1 trg štev. 5 in vse druge lekarne.
Agitirajte za naše časopisje
Specialna trgovina valnth strojev in koic s.
tu vozna kolesa
ter plašče in cevš mm\m in dr. mm
ION. VOK
= Ljubljana, Sodna u&fca št. 7.
=■ -  =
HE9BBBBBBBBBBBBBBBEBXEsBB?BBZBBE BS BBBBbBBbBSSeiKtf BC2t££
■	J*
g	BBBBBBBSBEBBBBB Poh 1 S t V O	BBBBBBEiaSB*£BB*	*
B	S
J	za delavska stanovanja iz mehkega lesa. Spalne	ffi
■	sobe, Jedilnice, sobe sa gospode, vseh vrst lesa in oblik. Kuhinjske oprave, železno pohištvo, tapetniške oprave zelo poceni v trgovini pohištva
g	Karl	Preis, Maribor,	Stolni	irg	štev	6.	\
m
g Nakup neprisiljen t
Ceniki zastonj!
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBC- BBeBBBB&BaBBBBBSBEaBBRS*1*
- * j	Priporočamo	edino	lovarnliko	zalogo
za rodbino in [ obrt ter njiH \
_ šivalnih sfroiair
s —posameznih delov. ==r.:~-■====: }
j POTR*aiC4NE u Šivilj«, krojaCe In Čevljarje ter galanterijsko j In mannfaktarno BLAGO za OBLEKE.
| los. Peteline, Liljana. Sv. Pia nasip.
za vede j
desno.
Pcpurtt* se sprejemajo. L»stia delavska.
- IVAN JAX in sin -
t-iVKt r.«!«A fititi;-. •>. jn, MVBiJA.NA
Mii sinji iu stoji za Me. ISzSS
iz tovarne v Lineu. Ustanovljeno 1. 1867. Vezenje poučuje bresplafcno......................................
Mn m MM.-. .-. U iz prvin ioms
Dflrkopp, Styrla, W#ffenrad.
zb
Slavnemu občinstvu se priporoča
KAVARNA ,.CENTRAL”
poleg Zmajevega (jubilejnega) mostu.
Lastnik Stevo Miholič.
GL- vniea: 200,®dd.0$0 kron.
Rezerve okrog 130,000.000 kron
I«
Prešernova ulica 50 v lastnem poslopju.
Prodaja in nakup vrednostnih papirjev; feopzna isemžiSa; sprejem In oskrba depojev z v£s»ino	žrebaiitlh	efektov; samo
shrambe (JafoBepfcsjtsJ pod lastrim zaklepom strank; krediti in predujmi vsake vrste; inkaso in eskont-menic; nakazila In Iz ■■ planila na vsa mesta tu- In inozercsfva; potovalna	pisma*	spre!®*1	deRerrc?h	vlog	na	knjižice	in	tekoči	račun,	jtd. •'
m