Inserati se sprejemajo in velja tristopna vrsta: 8 kr., če so tiska lkrat, '2 „ ,. 2 „ 1" ii i* »J j» ,» Pri večkratnem tiskanji se iena primerno zmanjša. R o k o p I s I se ne vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedioija na Dunajski cesti št. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji. Političen lisi znlomsKi narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto . . 10 gl. — kr. Za polleta . . 5 „ — „ Za četrt leta . 2 „ 50 „ V administraciji velja; Za celo leto . . 8 gl. Za pol leta . 4 „ 20 tf Za četrt leta . . 2 „ l$j;< „ V Ljubljani na dom pošijjan velja 60 kr. več na leto. Vredništvo na Dunajski cesi štev. 15 v Medijatovi hiši. Izhaja po trikrat na teden ia sicer v torek, četrtek in soboto. Deželni zbor kranjski imel je 9. oktobra 1882 ob 9. uri zjutraj svojo štirnajsto in zadnjo sejo. Prebere in odobri He zapisnik zadnje seje. Potem pa Be prične obravnava o načrtih postav glede oskrbovanja ubozih in odprave farnih ubožnih naprav. Prvi se oglaBi pri Bplošnji obravnavi g. Detela: „V gospodarskem odBeku smo poslanci narodne stranke glasovali proti postavi o odpravi župnijskih siromašni c in proti postavi o preBkrbovanji ubogih po občinah. Mi Brno sicer v principu tudi za to, da bi se te stvari primerno uredile, in pripoznamo potrebo, da bi se reorganizirale, župnijske Biromašnice tako, da bi se dohodki teb zavodov za uboge porabili, za katere imajo občine skrbeti. Ali zdi se nam nepotrebno zarad tega župnijske siromašnice popolnoma odpraviti, in njih premoženje izključljivo le srenjskemu za-stopu izročiti. V gospodarskem odseku smo stavili predloge kako naj bi Be župnijske siromašnice reorganizirale, ali večina jih ni sprejela, in ker smo prepričani, da jih večina deželnega zbora tudi daneB sprejela ne bode, jih ne bomo ponavljali. Postavi, ki se danes predlagate, ste toliko kakor že sprejete, akoravno še nismo o njih glasovali. Toraj bi bilo tudi od več, ako bi na dolgo in široko vse uzrok,e razkladal, zakaj ne bo-demo glasovali za te 2 postavi. Le o kratkem hočem nekaj teh razlogov omeniti. Sploh je pripoznano, da večina uaših srenj prav težko oskrbuje svoj posel iu pritožbe se slišijo od vsih županov, da so z delcm preobloženi, okrajni glavarji pa tožijo, da občine ne izvršujejo svojih nalog. Po teh poBtavah, o katerih danes govorimo , se jim bo pa še več, in sicer naj sitnejš h opravkov naložilo. V gospodarskem odseku je en gospod poslanec liberalne stranke (dr. Deu) se izjavil, da je od mnogih duhovnikov slišal, da jim je piav ljubo, če se jim breme župnijskih siro-mašnic odvzame. Ali če Be breme enemu od vzame, se naloži drugemu, in tako se bo vskd teh postav naložilo to breme županom, kateri imajo že tako toliko sitnosti, da so milovanja vredni. Ako je bil v starih časih pregovor: komur so bili bogovi nemili, so mu učiteljsko službo naklonili, se pa mora zdaj reči: komur so bogovi nemili, ga postavijo za župaca, se ve da na deželi, kajti mestnim županom ee ne godi še tako hudo. MiBel, da bodo župani ravno tako lehko oskrbovali siromaške stvari, kakor župniki, ta misel je popolnoma napačna. Ubogi, kateri bo dobivali podporo iz župnijske siromašnice, se niso mogli sklicovati na nobeno postavo, bili ro darovi prostovoljni, in župniki eo vsled svoje veljave z ubogim in z beračem veliko legije izhajali. — Kadar bodo pa berači zvedili, da imajo zdaj župani premoženje siromašnic v rokah , in da se ubogi, ali tisti, kateri se kot ubogi vedejo, županu nasproti lehka na poBtavo opirajo, bodo odločno zahtevali podporo, in nikdar ne bodo zadovoljni. Nadlegovali bodo župana, in če ne bodo dobili, kolikor zahtevajo, bodo župana obrekovali, in kakor je na deželi že navada, ga bodo dolžili, da za se obdržuje siromakom odločene denarje. Gotovo je to, da razmere ubogih Be ne bodo dale vspešno vravnati po postavah in paragrafih. — Naj važnejši faktor je pri tem kristjanska milosrčnost in ljubezen do svojega bližnjega. Zatorej so pa tudi duhovniki v prvi vrsti poklicani pri vravnavi teh zadev aodelovati. Tksučletna zgodovina spričuje, kako marljivo je skrbela katoliška cerkev za uboge in zatirane ; zgodovina nam kaže v naj sijajniši svetlobi občudovanja vredna dejanja kristjunske milosrčnosti in milodarJjivoBti. To so pripoznali vsi nepristranski zgodovinarji in drugi pisatelji. Tako je pisal eden nar bolj bistroumnih uemških pisatelje', slavni Ilerder, kateri kot protestant pač ni imel preveč simpatij za katoliško cerkev v svojem slovečem delu „Ideen zur Philosofie der Geschichte der MenHchheit" pod naslovom ,,Wirkung der Hierardne in Europa" : Vor AUem muss man des Guten erwiih nen, das unter jeder Hulle das Christenthum, 8einer Nutur nuch, brmgen musste. Mitleidig gegen Armeund Bedriingte, nahm es bei den w.lden Verheerungen der Barbareu sie unter seinen Schutz. — Viele Biscfcofe in Gallien, Spanien, Italien u. Deutsch-land habon dies wie Heilige enviesen. Ihre Wohnucgeu und die Teuipel \vurden eine Zu fiucht der Bediiingten; sie kaufcen Sclaveu los befreiten die Geraubten, und steuerten dem abscheulichen Menschenhandel der Barbarea, wo sie wussten und konnten. Diese Ehre der Milde und Grossmuth gegen den unterdriickten Theil des Men schengeschlechtes kann man dem Christenthum nicht rauben; von seinen ersten Zeiten an arbeitete es zur Rettung der Menschen. Tako toraj piše nemški protestant. In to kar je gledč kristjanBke milosrč noBti nekdaj veljalo, velja tudi še daneB, in obžalovanja vredno je, da se hoče s temi postavami stara zveza med ubogimi in med cerkvijo pretrgati. Milosrčnost in milodarljivost kristjanska, se razločuje od občinske po po-Btavi prisiljene podpore za uboge kakor čisto zlato od ponarejenega talmi-zlata. Obširno z izvanredno marljivostjo izvrstno izdelano poročilo deželnega odbora, kakor poročilo gospodarskega odseka, katero je čast. gospod poročevalec v tako kratkem času jako bistroumno in izvrstno sostavil, — oba poročila hočeta dokazati neobhodno potrebo teh 2 poBtav. če bi bile reB tako potrebni, čemu toliko dokazovanja in pisarenja? Kar je zares potrebno in koristno, se pač kmalo spozna, ni treba veliko dokazov. Obširna poročila pa le kažejo , da te dve postavi stojite na jako slabih nogah, ker ji je treba s tako obširnim poročilom podpirati. Pa če bi smeli po teh postavah boljšega vspeha pričakovati, bi vendar zdaj ne bil čas za te premembe ; pred par dnevi, v 12. seji, se je postava o vravnavi glavnih občin sprejela, in pričakovati imamo na Kranjskem nameBto sedanjih 215 le 90 občin. Zdaj bo že velika težava glede razdelitve sir maškega premoženja med dotične občine, in čez nekoliko časa bo treba to stvar zopet vravnati, in premoženje po glavnih občinah deliti, toraj nove težave in nove zmešnjave. Iz popred navedenih in tudi zarad zadnje omenjenega vzroka ne bomo glasovali za te 2 postavi. Vi imate večino, in ji bote sprejeli, ali imeli bote tudi vso odgovornost tega Bklepa". (Dobro, dobro.) Za njim govori g. Svetec ter obširno razpravlja težave, ki jih bode nova postava imela za župane, in slabe naBledke, ki bodo iz nje izvirali gledč ubožnih naprav. Namesto prenarevanja ubožnih postav, naj bi Be raje odpravili viri, iz kterih uboštvo izvira, naj bi se revežem ne dovoljevala ženitev itd. Govornik pravi, da bi stavil nasvet, naj se prestopi na dnevni red in naj se deželnemu odboru naloži, da natančneje poizve in poroča o premoženji in stanji ubožnih naprav, ali ker vč, da se je večina za to postavo že odločila, zato ne stavi omenjenih predlogov, ampak bode a svojimi tovariši tudi v tretjem branji glasoval zoper obe postavi. Konečno izreče, da ta postava ne namerava druzega, kakor od cerkve ločiti ubožue, kakor so prej ločili šolo. čudno se mu zdi, da na uni strani sedč veliki posestniki, ki bi morali biti konservativni, pa so potegnili z nemško-judovBkim liberalizmom. Ne ve pa, se li bodo dobro pri tem počutili naši reveži. — Schaffer ugovarja, da bode kr-šanBki ljubezni tudi zdaj še mogoče skrbeti za ubožne, breme občinam pa se bode polaj-šalo, ker dobe v roke pripomočke pomagati revežem. Tudi izreče začudenje, da hoče manjšina glasovati zoper poBtavi, ko je vendar lani storila sklep, naj deželni odbor predloži postavo o odpravi farnih ubožnih naprav. — Detela ugovarja, da bi bila manjšina temu sklepu pritrdila. (Schaffer trdi, da je bil do-tični Bklep soglasen, Vošnjak pa pravi, da se to ne da konštatirati.) — Svetec zavrne Schaiferja, da bi občine dobile novih sredstev za pomoč ubožnim, ker bodo z dotičnimi zakladi prevzele v svoje oskrbovanje tudi reveže. — Poročovalec Kaltenegger ugovarja pred-govornikoma in zlasti trdi, da bi prepoved že-nitve ne pomagala dosti zoper razširjanje ubo-štva. Ko se prične posebna obravnava, pa proBi, da bi bral samo paragrafe, pri kterih bi bilo kaj ugovora, drugi pa naj se imajo za potrjene. Dr. Poklukar prosi konštatirati, da oa iu njegovi tovariši eo zoper postavo, in da se njih molčanje in obsedenje nikar ne smatra za pr -trditev. — Postava glede odprave farnih ubož-nih naprav se potem z vs mi 9 paragrufi sprejme brez ugovora in premembe. Pri drugi postavi glede oskrbovanja ubogih pa Be ogteai dr Schrey ter nasvetuje pri paragrafu 19 k osebam, ki so izvzeti od oskrbostuija i dosedanji deželni predsedniki izvzemši j prečaatitega g. Winklerja, ki ga zna, so ee [ga učili. Poslanec dr. Z ar ni k: Napraviti imam voli primerna podpora iz kredita za Btavbe, j nekoliko opazk nasprot g Dežmanu, ki je to- ako ga bode kaj ostalo po poravnanih drugih potrebah, in naposled načrt inženirja Podha-skega o zboljšanji ljubljanskega močvirja, čigar stroški bi znašali 1,703.200 gld. — Giedd popotnega učitelja se naroča deželn"mu odboru , naj Be obrne do vlade s prošnjo, da bi popotnemu učitelju zaukozala, a pri- i>ko uaglaaal, kako silno potreben je nemški jjizik S ovencem, ako hočejo v tujih deželah priti do kruha. No, nemški jezik je našim de žflanom jako malo potreben, kajti le redko hodijo oni v nemške kraje, pač pa v velikej m;)ož ni v južne slovanske kraje iu pa v Trst. Istim, kateri gredo v Trst, in katerih je jako voljenjem posestnikov izglednih kmetij na velika večina, bilo bi znanje laškega jezika mestu teh kmetij predavati. — Prošnja kata-stralne občine Žebmeljske za izločitev več zemljiških parcel iz močvirskega ozemiju se zavrže. Poklukar je bil nasvetoval, naj se konečna rešitev odloži do druzega leta, pa ni zmagal 8 svojim nasvetom. Prošnja gimnazijskega vodstva, da bi eo j za podporni gimnazijski zaklad vssko leto dn-jrovaio uekoiiko kaj>g, se v principu ali načelu sprejme, izvršitev pa sa izroči deželnemu od-|boru, ravno taso prošnja pogorelcev v Grčarcah s pristavkom da pre) ko mogoče prosilcem da primerno podporo iz denarjev, ki so za take na mane stavljeni v proračun. — Avgustu Schleglu se dovoli 50 gld. podpore za nadaljevanje slikarskih študij. jako potrebno. Toda gospodje nasprotne strani, kateri silijo nemščino našemu slovenskemu narodu le s povedo , da skrbijo za njega, ako gre mej svet, nikdar nij80 še predlagali 500 ali 1000 gld. za pouk italijanskega jezika, ki bi bil v istini Slovencem, ki gredo po zaslužkih izven dežele, dosti bolj potreben, kakor pa nemški jezik. Ko bi pa imel deželni zastop nalog, skrbeti za vse tiste ljudi, kateri gredo izven dežele, treba bi bilo, da njih poučevati skrbimo tudi v angleškem jeziku, kajti kranjski Slovenci sov Munesottiin Wabashi ustanovili uže pri-Ičuo veliko kolonijo io ker je v severnej Ameriki poslovni jezik angleški, bi bilo jako potrebno in koristno, da bi ga naši rojaki iBtega znali. In tako bi bilo potem po načelu gospodov nasprotne Btrani skrb imeti za to, da Be Slovenci nauče vseh jezikov. Najbolj treba bi pač bilo, da se naši ljudje uče hrvaškega ali srbskega jezika, ker, kakor je bilo uže istinito opomneno, oni hodijo v ogromnej večini v južnoalovanake kraje. Ali gospoda, ako bi se kak ljudski učitelj postopil pod sedanjim šolskim svetom vcepljevati našej mladini srbski jezik ali le cirilco, stante pede bil bi iz službe odpoden, akoravno bi deloval le koristno za naš narod. (Dobro! Dobro! Res je!) Iz tega Be vidi, da našim narodnim nasprotnikom ab-Bolutno nič nij do tega, pomagati našemu narodu s tem, da se priuči njemu koristnih iu potrebnih jezikov, ampak da jim je jedini Bmoter le germanizacija našega slovenskega naroda. (Dobro! Dobro! Res je!) V obče pa mi nijsmo naš b ljudskih šol ustanovili za tiste, kateri gredo izven dežele, ampak za naš narod, kateri v deželi ostane in tu živi. (Klici: Tako je!) Slovencu, ki ostavi deželo, temu je samemu skrb, da se priuči jezika, kakoršen mu je potreben; kakor bb v istini tudi Slovenci iz Kranjske n. pr. v Trstu jako hitro priuče laškega jezika. (Dobro! Dobro I) Poslanec dr. Vošnjak opomni, da je mej bolniki, kateri so se oskrbovali v inozemskih bolnišnicah pretečeno leto, in katerih je bilo 8087, jih bilo največ oskrbljenih v južnoslo-vanskih deželah in v Trstu, najmeoj pa na Nemškem. Ako se računi po teh številkah, je kranjskih Slovencev komaj 10 000 v nemških krajih, 30.000 pa v južnih pokrajinah in v Trstu. Po tem pač nij vsem toliko potrebna blažena nemščina. Poslanecdr.pl. Schrey pokara g. Svetca, da kot ud okrajnega in krajnega šolskega sveta nij precej proti litijskemu učitelju postopal uradno, kajti isti je pozabil na svojo dolžnost, ker se nij brigal za pouk nemškega jezika v ljudskej šoli litijakej. Dr. pl. Sehny kot poročevalec še mnogo govoriči, konečno pa vslikne: „Wer heute ein gebildeter Menich sein wili, godi pravica, da oboje narodnosti prebivate mirno in varno v deželi. Iz Tridenta. G. kr. dež. namestnik je ogledoval deželno norišnico v Pergine, in je potoval čez Trident v Galliano in Roveredo, k er je potok Lenno stopil iz svojih bregov in že zopet škodo napravil. „Bote fiir Tirni und Vorarl-bcrg" razglaša naslednje: Seja centralnega pomočnega odseka, ki so se pričele 28. p. m. nadaljujejo ae tudi sedaj, ko sta c. k. deželni nameatnik in deželni glavar odpotovala v Južne Tirole. — Doaihmal ae je izdalo pomožnim odsekom 59 000 gld. neuštetih tiBtih 60.000, katere je s Babo vzel namestnik, da jih razdeli potrebnim soaeBkam. — Kar pa tiče prvih potreb za življenje, ker v nekaterih krajih manjka tudi živeža, naročilo se je železnicam, Qa pred V8em prepeljavajo blago in živež namenjen ponesrečenim krajem. — Po nekaterih krajih bode treba tudi staviti barake, da bodo imeli ljudje kje Btanovati čez zimo, ker stanovanja so podrta, ali toliko poškodovana, da ne bode mogoče po njih stanovati. Poslednjič ae bodo podali izvedenci po glavnih in stranskih dolih, da pregledajo, kako bi se dale goličave zopet pogizditi, kako hudournike ukrotiti, da bi ne zasipali dolov, razdirali in odnašali plodne zemlje. Mislijo tudi preložiti železnico, a tudi glavno cesto od Lienca zarad potoka Abfalter, ki dela veliko preglavico za ondotni kraj. V moravNkem «lcž. zboru je odgovoril c. k. namestnik na interpelacijo poslanca Lichtblau zarad odpisovanja davkov po povodnji ponesrečenim, da se je dosihmal odpisalo davka uže 2334 gld. in še ae ga bode nekaj, nekaterim so privolili daljših obrokov za vplačevanje. Vlada si vsikdar prizadeva olajšati žaloatne razmere onim, ki ao prišli v nesrečo po elementarnih nezgodah. V galidkem deželnem zboru je uteme ljeval Čerkavski svoj nasvet zastran prenaredbe šolske postave, ter je rekel da državna šolska postava krati avtonomijo dežel pri šolBtvu, in bo bili vedno v dotiki s sultanom, še tudi ta-čas, ko je bil Arabi-paša razglašen za VBtajnika. muas deutach keunenl" (Glasno oporekanje I" tako zabrani, da se ne more ljudska šola razvijati Nij resi Velik ameb. Nemški poslanci po-1in napredovati, po razmerah v posameznih pravljajoči abotno trditev dr. pl. Schreya kli- jj kronovinah, kar se tiče zgodovine in Btanja čejo: „In Oesterreich!") omike. — Dalje pravi, da državna šobka po- Potem dovoli nemška več na 500 gld. za stava 1. 1869 ne govori le o načelu pri šol-neobligatni pouk v nemškem jeziku v aloven- stvu, marveč tudi določuje o osnovi posameznih akih ljudakih šolah na Kranjskem. ljudskih šol. (Konec prib.) Politični pregled. V Ljubljani 11. oktobra, Avstrijske dežele. Volksverein v Gorenje' Avstrijskem je poslal prošnjo deželnemu zboru zarad pre-ailne nadloge vlačugov iu klateže v. V prošnji Iz fLvova 10. oktobra. Deželni zbor se je danes posvetoval o nasvetu Merunoviče vem, zastran vravcare judovakih srenjskih zadev in je sprejel odborov nasvet, vlada naj ae naprosi, da vsestransko vravna pravne razmere Judov; judovske verske Brenje naj Be tako osnujejo, da ae predstojnikom verak h srenj zabrani vtikati in vmešati ss v postave za upravo in Bodbo. Poslanec Cuker ni bil s tem zadovoljen in je zavračal trditve Meruno- naštevajo vbo uadloge. ki deželo zadevajo po, .. ,XT . .. .. .... ,, . , . . ,, -. , , , , , ' f fviča. (Knstjanji se ve, so tisti volkovi, ki ju- takih malopridnež h, m da je tako daleč prišlo, s , ,. • », j > , 1 r ' i Hnflub.m lannbnm xmnn Ifnlp l da ljudje na potih, še cdo otroci niao varni takih nerodnežev, ter proaijo, naj deželni zbor tako postavo sklene, in potem naj se strogo ravna po po8tavi, ker vse, kar se je dosihmal sklenilo, ne pomaga nič zoper tako druhal. Na novo izvoljeni župan za Prag,j Czcrny je prisegel 8. t. m. v navzočnosti c. kr. dež. namestnika, ki pozdravi novega župana , ter izjavi, da bode vedno pripravljen podpirati novega meBtnega načelnika, da Ke pospešuje blagostanje tega glavnega mesta. Župan potem obeta, da bode. pravičen obema narodnoBtima v deželi, jednakopravnost ne razume tako, da dovskim jančkom vodo kale.) Ka vojnega ministra na Oger- skem je imenovan z Najviš;m sklepom grof Radaj. G. minister je v 43. letu »voje starosti. L. 1875 io bil liberalni poslanec za Vajcen, poslednjič pa je bil poslanec za Zento in poročevalec vojnega odseka. Vnanje države. Iz Aleksandri je poroča „Reuter B.", Ca bo bili 9. t. m. uamrteni morilci Cat-tanija in dohtarja R btana. Ljudstvo jo bilo mirno, dasiravno ni bilo angleških vojakov. Kz 141*Ilire poroča „Agence Iluvaa", bi narod tlačil narod, marveč du se obema' da ae je pri preiskavi zoper vataše pokazalo, da Izvirni dopisi. Iz Škofje Loke, 9. oktobra. (Nekaj o našem petju. Naš župan.) V št. 228 „81. Naroda" berem poročilo o zadnjem ahodu ljubljanske čitalnice. Med drugimi po-manjkljivostimi ae tudi toži da bi veliko več pevcev lahko pristopilo, ako bi ne vladala neka meržna, ali bolje lenoba pri nekaterih gospodih. Vaaki sicer rad posluša ubrano petje, pripomoči pa kaj k temu, ali sam v krog pevcev stopiti, zdi se enemu nečaBtno, drugemu Be zopet ne ljubi. Glej ai no, povsod enake razmere! sem si mislil. Tudi pri nas šteje čitaln ca do 50 udov, ima čaB0piB0V obilno, pa je primerno kaj alabo obiBkovana. In petje? Rob Be trudi kakih osem goapodov, da Loka ni brez petje, ali kaj je to proti tolikim močem, ki bi lahko priBtopile. Veliko je meščanskih fantov, nekateri imajo prav lepe in prijetne glasove, ali nobenega ni, da bi se le malo po sekiricah učil. Ne mislite pa, da za to nimamo podučevalnih moči. So štirje gg. učitelji, VBi muzikalični, vsi pevci, g. kaplan A. se je kakor aem iz gotovega vira čul, ponudil, da hoče podučevati v petju in tudi or-ganist g. C. je že dregal v „pritožnej knjigi", zakaj ni pevskih vaj? Ali bi se slavni odbor čitalniški ne potrudil, da kaj več življenja ravno b petjem pride v društvene prostore? kaj so čitalnične zabave brez petja 1 Na misel mi pride, kaj je neki na pol izobražen kmet odgovoril ua vprašanje, kako mu je zabava pri nekem bralnem društvu dopadla, kjer je bil samo en govor, ena deklamacija in tombola. „Ravno taka je ta veselica, kakor žganjci brez zabele", se je originalno odrezal mož; „ko bi bilo kaj petja, bi bila ta špehova maat storila jed bolj vžitno". Malo neolikano, ali vendar reBnično! V glasbenem oziru se Loka lahko ponaša, za to skrbi posebno samostan. Ako se sprehajaš dopoludue po velikem trgu, ti Bkoraj iz vsake druge hiše doni na ušeBa brenkanje na glasovir. Kakor sem čul, je celih 24 glaso-virjev v Škofji Loki, se ve, da sam Bamostan jih ima precej. Gotovo je pa to veliko število za maio Loko. Zato se je tem bolj čuditi, da ravno petje ne napreduje v tej meri. Celo v cerkvi je malokaterikrat čuti kaj možkih glaaov. Če tudi naša čitalnica ne more tako ho-norirati pevovodjo, kakor ljubljanska, vendar mislim, bi se že dva ali trije gospodje dobili, ki bi iz požrtovalnosti prevzeli podučevanje. Res, da je pri zadnjih veaelicah bil precej velik zbor, ali k temu ao primogli naj več tukajšnji dijaki. Žalostno bi bilo pa, ko bi le takrat bila kaka zabava b petjem v čitalnici, kedar imajo dijaki ravno počitnice. No pa dovolj tega, presojevati in odločevati imajo drugi gospodje, posebno odbor čitalniški, ne jaz. Še nekaj! G. Dežmanu ni všeč, ko naš župan nosi kmečko obleko, visoke škornje in irhaBte hlače. Je lito kaka aramota za mesto? Ne more li takov človek biti pošten, delaven, premožen in izobražen? Pjtolažcni bodite g. Dežman, tudi vsako mesto ae ne more ponašati b takim županom. Res je, da ue trobi v rog nemškutarjev in liberalcev, vendar župa-cuje on že precej letna aplošnjo zadnvoljnost. Ko Be je hotel že večkrat odpovedati težkemu poslu, prosili so ga vselej srenjski odborniki, naj še ostane. Kar se tiče njegovih denarnih razmer, je obče znano, da bi lahko hodil vsaki dan v žametovej obleki in s svojo izobraže- Doatjo se tudi lahko toliko pooaSa, da mu je malokateri župan po drugih mestih kos, če tudi t fraku in cilindru okoli hodi. G. Zarnik nam je prav iz srca govoril, ko je v deželnem zboru g. Dežmana zavrnil v tej zadevi. y. Domače novice. V Ljubljani, 12. oktobra. (Koncert.) Prihodnji ponedelek 16. t. m. napravi filharmonično društvo koncert na korist prebivalcem Koroške in Tirolske po vodi ponesrečenim. Začetek ob 7'/a. uri zvečer. („Narodna Šola") društvo v podporo ljudskih šol in učiteljev je imela svoj občni zbor 4. p. m. v čitalnični dvorani. Navzočih je bilo blizo 50 udov. Sicer je zborovala „Narodna Šola" vselej ob iBtem času te slovenskim učiteljskim društvom. A ker je bilo „N. Šoli" vselej odmerjenega le malo časa, ni prišlo mnogo stvari na razgovor. A letos je bilo zborovanje na večer izključljivo „Nar. Šoli" obrnjeno, tedaj je pri tej priliki predsednik g. Stegnar dal kratek pregled začetka in delovanje tega humitarnega zavoda od njega začetka v Idriji 1. 1870 noter do dosihmal. Poglavitni namen je: nakloniti ubog m šolam potrebnih učil in tako posreduje pospeševati šolsko poučevanje. Vsakdo namreč ve, da ubogi učenci nimajo bukev ne peres in sploh nikakih učil. Postava sicer pravi, občina mora skrbeti, da dobe otroci potrebnih učil. — Ako pa se more otrokom brez vradne sile kaj nakloniti, ne more tudi napačno biti. Nemci so osnovali svoj „Schulpfennig", pravijo da „Peterspfennigu" na kljubu. A „Nar. Šola" ima pred očmi le ubogo šolsko deco, in uče-nike, mučenike, ki morajo poučevati otroke, katerim manjka potrebne šolske priprave. — Začetnika temu zavodu sta bila gg. Lapajne in Stegnar, takrat učitelja v Idriji, tem so se še pridružili nekateri drugi gospcdje, tako da je bilo 1. leto 17 pravih članov in 20 podpornih ter dobrotnikov, dohodkov je bilo 1. leto 86 gld. a stroškov 49 gld. 65 kr. Z učiteljem Steg-narjem se je društvo preselilo 1. 1872/3 v Ljubljano. Nova pravila so bila osno vana in po vladi potrjena in začelo se je bolj obširno delovanje, na čelu društvu je stopil dr. Razlag, ki je sam dal lepo svoto 70 gld. „Narodni šoli", a še več kakor to, je bila pa njegova veljava društvu na korist, tudi dr. Vošnjak je vsestransko podpiral društvo in kljubu slabim odnošajem pristopali so dobrotniki; a tudi učitelji in šole. Do 15. februarija 1873 je bilo denarja uže nabranega do 500 gld. Bar. Cojz je dal 100 gld. „Sokol" je priredil veselico, ki je dala 124 gld. Svota, ki so jo ustanovniki plačali je še sedaj naložena za „založno". — Do konca I. 1873 je imelo društvo dohodkov 730 gld., a stroškov 365 gld. Od 1. 1873 je slavna hranilnica dajala 100 gld. notri do I. 1879, za 1880 in 1881 pa 150 gld. in za tekoče leto 200 gld. s tem namenom, da bi ,,Nar. Šola" podpirala tudi one šole, ki se obračajo naravnost do hranilnice. Dne 10. septembra 1874 je , Nar. Šola" zborovala vprvič v Ljubljani; predsedoval je dr. Razlag, članov je bilo takrat 63, ki so dobili podpore 358 gld. 22 kr. Denarja je bilo VBega skupaj 358 gld. 22 kr. To leto je začel „Nar. Šolo" podpirati dr. vitez Močnik z 10 gld. na leto. L. 1875 je odložil dr. Razlag predBedništvo, preselivši se v Brežice. Od onega leta je predsednik društvu učitelj Feliks Stegnar ne Bamo Častni, marveč dejanski, ker vse vodi, OBkrbuje in po večem sam izvršuje. — L. 1876 so imeli znanstvene govore na korist „Nar. Šoli" v čitalnici gg.: Šuklje, Wies-thaler in dr. Tavčar, kar je „Nar. Šoli" dalo 180 gld. Kegljanje na korist „Nar. Šoli" je doneBlo 28 gld. Ljubljanski učitelji so osnovali veselico na prid ,,Nar. Šoli" in „Scbul-pfennigu", od tega je doletelo „Nar. Šoli" 10 gld. Tudi 1. 1877 so bila javna predavanja na korist „Nar. šoli", imeli so jih gg. Šavnik. Kersnik, Šuklje iu Franke, kar je „Nar. Šoli" dalo 142 gld. 10 kr. „Sokol" je nabral pri svojem zabavnem večeru 10 gld. L. 1878 je prišlo po znanstvenem predavanji na korist „Nar. Šoli 63 gld. 63 kr. Govorili so to leto: f Križman, dr. Zarnik in dr. Bleiweis. L. 1879 je dobilo društvo po g. Hribarju od banke Slavijo 100 gld. Pregled društvenikov, dohodkov in stroškov nam kaže: za leto 1880 članov 78, dohodkov 563 gld. 3 kr. troškov 369 gld. 32 kr.; za leto 1881 člauov 104, dohodkov 662 gld. 77 kr. troškov 486 gld. 24 kr.; za 1882 članov 108 dohodkov 771 gld. 96 kr. troškov 622 gld. 74 kr. To je ob kratkem pregled desetletnega delovanja tega društva. Razne reči. — Profesor Kari Glaser dobil je za 1 leto odpust. Ministerstvo mu ga je bilo odreklo, ceBar pa so mu ga privolili. — f P. Jurij S 1 o 11 a. Umrl je 3. t. m. Jurij Slotta, dekan in farar ali fajmošter v Pusta Voderadeb, Bioveč pisatelj in domoljub Blovaški, tisti vrli gospod , ki je lani voditelj bil Slovakom na BlovauBkem potovanji v Rim, 4. julija sloveBno pridigoval v cerkvi sv. Klemena, in 6, jul. v klementinski dvoraui pred papežem Leonom XIII. v peBmi izjavil občutke katoliških Slovakov ogerBkih v mnogojezični akademiji. Pridiga iu pesem slavnostna Bte tiskaoi v Sborniku Velehradskem II. Naj počiva v miru 1 -- Južna železnica ima zarad povo-denj škode nad 1 milijon. Nsj huje je zadeta proga od Lienca naprej po Pustriški dolini. — Slavni Fr. SaBinek, slovaški zgo dopiBec in iskren domoljub, preganjan mnogo stranBko po Madjarih, umaknil se je v Prago, kjer hoče delovati narodu slovanskemu na korist. — Pastyr duchovni je dovršen v II. letniku, in v njem bo na pr. pridige nedeljske, prazniške, o poBebmh priložnostih, ogovori do mladine, osnove; listi katehetovski, listi ved-nostni, kronika cerkveua, literatura. Vreduje ga s pomočjo mnogih duhovnih bratov že blizo 50 let kanonik dr. Nik. Karlach. Beseda je lahka, oblika lepa. Hvali se, da je v kratkem času svojega obstanka že najbolj razširjeni časopis bogoslovne književnosti češke. Sešit XII. šteje do str. 880 v 8°. Tiska se v Pragi ; naroča se lahko tudi v bukvami katoliški v Ljubljani. — Modroslovna fakuita aii oddelek češke Karlo-Ferdinandove univerze v Pragi je za častne doktorje imenoval gg. Tomeka, Kvičalo in Ktejčija zarad velikih njihovih zaslug za to vseučilišče. — Odkodtoiiko intako strašnih povodenj v najnovejših časih. — Gozde premalo varujejo, gore kažejo gola rebra, hudourniki dero in odnašajo iz gora kamenja in prst ia posipljejo doline in ravnine. Tedaj nam manjka stroge gozdne poBtave, naj Be kaznujejo kmetje, ki gozde sekajo 1 Lo počasi ljubi moji Razen zaprttvljivcev se kmet loti gozda le v Bkrajnej sili, on dobro ve ceniti korist gozda, ne le, da ima v njem kapital, ima tudi v gozdu najboljšo pomoč, ako ga zadene nenavadna nesreča, huda letina, toča ali ogeuj. Da Be pa vendar kmet gozda loti, pride od tod, ker nima nikjer drugej denarjev dobiti, on pride do razpotja, ali gozda lotiti se , ali pa mu pojde ves dom na boben. In v taki sili se loti kmet gozda. To naj dobro premislijo tisti, ki vedno kličejo : kmet plačaj I Za-pravljivci naj se denejo pod varstvo, da ne bodo mogli škode delati s samovoljnim po-končevanjem; naj huje pa divjajo kmetje tačas, kedar ima priti zemlja na kant, takrat ne sekajo le gozdnega drevja, marveč tudi sadnemu dreveBU ue prizanašajo. A za take ljudi dosihmal ni bilo postave 1 Mestne volitve v Novem mestu so za III. in II. volilni razred vrše 13. t. m., za I. razred pa 14. t. m. Narodni kandidatje za III. razred so: Pauser Adolf, Duller Kari, Wagner Franc, Fischer Kari, Kindl Vencel, Škaberne Florijan. Namestniki pa so: Goleš Franc, Rinki Franc, Jazbec Jožef. •favne drnžHe. 16. oktobra. 3. eks. drž. pos. Marije Marolt, Podpoljane 3. — Lašiče. 1. eks. drž. pos. Valentin Gantar iz Dul 1480 gl. Idrija. 17. oktobra. 1. eks. drž. pos. France Zaman Pustomalin 1050 gl. Litija. 1, eks. drž. pos. Jan. Lenasi iz Vrhnike 3840 gl. Vrhnika, 1. eks. drž. pos. Andrej Seki Jablanic 5068 gl. Litija, l.eks. drž. pos. Mihael Brzic Dolge Polanc Vipava. 1. eks. drž. pos. Jože ISonač iz Zgornje Brezovice 1715 gl. Vrhnika. 1. eks. drž. pos. Jerneja Rus iz Briš 1930 gl. Vrhnika. 1. eks. drž. pos. Jož. Godeša iz Unca 97. Logatec. 1, eks. drž. pos. Jurij Baker iz Ilerinje vasi. Rudolfovo. 1. eks. drž. parcel Anton Gaber iz Loke 1600 gl. Loka. 18. oktobra. 1. eks. drž. pos. Franc Resnik iz mal. Jevnika 1053 gl. 60 kr. Brdo. S'sstie-bs »o : 10. oktobra. Ferdo Krasna, 3 1. 7 mescev, difteritis, V bolnišnici 6. oktobra. Frančiška Palaček 67 1. 7. okt. Frančiška Rome plučna jetika. Veliki trgovec G. Milessich v Trstu razpošilja s poštnim povzetjem v malih povezkih po 4kilo poštnine prosto na vse kraje Avstrije in Ogerske tako po nizki ceni, kakor na debelo iu sicer : Ceylon, naj bolj izvrstne 1 kilo po 1.70 2.— » d » >> l> Ceylon peri , zelenkaste Manila „ svitlo-zelenkaste naj bolj izvrstne „ „ Kuba, debelozrnate, naj bolj izvrstne St. Domingo Java, svitlozelene Java zlate, izvrstne Santos, naj bolj izvrstno, zelene ,, ,, Rio, izbrane „ ,, ,, Riža, izvrstnega ,, ,, ,, „ Rangon I „ „ „ Namiznega olja (Aiscr) v kositarskih posodah po 4 ,, ,, Namiznega olja od Monte st. Angelo „ „ „ Makaroni napolitauski 4 kilo vkup po Zadnjič dišavo, južno sadjiče, žafran, čokolade in vso druge izbranosti za kuhinjo in na mizo kolikor mogoče po nizki coni. Kdor želi izkaze raznih cen, se mu bode takoj poslal. (5) 1.60 1.75 1.48. 1.42 1.54 1.36 1.30 ,, -.40 „ —.36 „ 1.28 „ 1.15 „ -.56