MUZEJSKI RAVNATELJ LJUBLJANA JUG03LAVI4 Ši. 55 ttst izhaja rsak dan rj idcsccc L 22—. pol % 6.50 — Po"« [v Sirolcosti 1 kolone ^ jiice. zahvale, poslana. • m (C. a .«_ Naniniaii a* 1 n»»w L 8-—, L 75.—, t inozemstvo mesečno 4. — Ogl&snina za 1 mm prostora /in obrtu oglase L 1-—, za oamrt- o^J oflasc denarnih zavodov L 2.— •i- > V Trsta« v 5. mare« 1927. »■Vilka M Letnik Lil EDINOST Uredniitvo in npmvniitvo: Trst (3J, mHea S. Franceeco d* A*« 20. Te* lefon 11-57. Dopisi ne) •• potiUajo izkl$«eno uredništvu, otftei. reklamacije in denar pa upsnvntttvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefranklrana pisma se ne sprejemaj. - La*t, založba in tisk Tiskarn. -Edinost. PoduredniStvo v O or ici : uHca Giosue Carducci št 1,1. n. — TeleL »t. 221 Glavni in odgovorni urednik: prof- Ffllp Peric. Mažne notranje peStižM izpremembe aa Romunskem BUKAREŠT, 2. 3. 1927- Notranjepolitično življenj« na Romunskem ima z^namovati v zadnjem času por uopdk ta velika stranka razbita/na dvoje. Če hočemo razumeti pomen tega dogodka si moramo biti predvsem na jasnem glede splošnega političnega položaja na Romunskem. Še do včeraj — se lahko reče — so Lile razdeljene vse politične sile te države na dve glavni skupini. V eni skupini so se nahajali liberalci (Brati anu) in narodna stranka (general Averescu), v drugi pa nacionalistična stranka (Jal. Maniu) in kmetska stranka (dr. Lupu). Stranka generala Averescu, ki je danes na vladi, je bila ustanovljena leta 1920. in popularnost njenega voditelja kakor tudi njen socialno-agrarni program sta mnogo pri pomogla, da se je ta stranka tako naglo razširila ter pridobila mnogo pristašev. Liberalna stranka je sicer preživela po vojni nekoliko kriz, toda v glavnem je ohranila svoj položaj ter je bila v zadnjih letih včasih na vladi veasili v opoziciji. Obe ti stranki, ki sita torej sedaj vladajoči stranki, vidita enako v nacionalistih in caranistih (kmetij cih) nevarne tekmece, ki pridejo prej ali slej na vlado ter jima vzamejo iz rok krmilo države za dolgo dobo let. Caranistična ali kmetska stranka se je ustanovila tudi še le po vojni, to je v dobi. ko se je stremljenje po emancipaciji kmeta in po večji njegovi samo stojnosti v politiki najsilneje uveljavljalo. To gibanje je vodi v starih pokrajinah države ljud skošolski učitelj Ioanu Michalache, pozneje dr. Lupu in ne koliko vseučiliških profesorjev Ko so vstopili po priključitvi Besarabije v to stranko tudi tamkajšnji kmetje, je postala v kratkem nepričakovano močna Njen razvoj je nekoliko zadrže vala agTarna reforma generala Averescu, kateri si je prizade val z vsemi močmi, da bi napravil, kakor se je tedaj pravilo, od. caranistov «stranko bodočnosti«, tako da bi nikakor ne imela igrati že danes kakršnekoli vloge. Nacionalistična stranka pa je sedmo^raška (erdeljska) stranka, in sicer ona ista stranka, ki je pred vojno, ko je pripadalo Sedmo^rraško še Ogrski, vodila v dežeii in v budimpeštanskem parlamentu srdito borbo za pravice romunskega naroda na Ogrskem. Kadi teh svojih zaslug je ta stranka zelo priljubljena in popularna in zato je razumljivo, da so jo skušale pridobiti razne politične skupine za svojo sotrudnico. Saj je to ista stranka ki je ob polomu izvršila romunsko revolucijo na Sedmo-graškem ter proglasila v Alba Juliji priklopitev te dežele k "Romuniji. Kljub vsemu vabljenju pa so nacionalisti odklanjali vsako združitev z drugimi strankami in še le caranistom se je posrečilo jih pridobiti in tako se je ustanovila v 1. 1926. nova nackmsalno-caraiiiatičiia strans- ka Novo veliko stranko so aaćele takoj napadati vse druge stran-ke. To pa ji je malo škodilo, pač pa so naj nesrečne je vplivale na njen položaj razmere v njeni notranjosti, predvsem pa prepiri glede vstopa v vlado. Caranist dr. Lupu se je zbal, da zgubi njegova stranka radi dosledno opozicionalnega stališča uradno vodstvo iz rok, ter je postajal bolj in bolj malobrižen za nadaljnje skupno delovanje obeli strank. Kmalu je postal položaj tak, da razpada ni bik> več mogoče odvrniti. VeČina nacionalistično - earaaiističnUi organizacij v starih pokragman države je začela zahtevati od dr. Lupu-a, nai zopet obnovi prejšnjo caranistično stranko. Dr. Lupu se je končno odločil za ta korak in njemu so se pridružili bes arabski politik L Boncea, I Buzdugan in Kišinjeva in mnogi poslanci. Proti cepitvi pa sta se izrekla Mjchelache in Stere, katera ostaneta zvesta naciona-listično-caranistični stranki. Dr. Lupu je obrazložil jasnosti, kaj ga je prisililo k temu koraku. Eden izmed glavnih razlogov je — pravi — zahteva nacionalistično - caranietične stranke, da se ima spremeniti znani zakon od 4. januarja 1926. s katerim se je preneslo presto-.onasledstvo od princa Carola na njegovega sina Mihaela Gori omenjeni zakon je bil izdan, kakor znano, po mani aferi princa Carola, radi katere je moral zapustiti deželo in je bil odstavljen od prestolonasled-stva. Dr. Lupu je izjavil, da se on solidarizira z voljo krone in da je zato proti spremembi imenovanega zakona- Kakor se vidi, je ta razkol zopet ena epizoda v razvoju globoke dinastične krize, ki jo je povzročila afera princa Carola in ki ni še nikakor poravnana Princ Carol ima še vedno mnogo pristašev, ki so v glavnem zastopani po sedanjih opozicional-nih strankah dežele. Nekoliko dni po tem razkolu je obvestil dr. Lupu o dogodku tudi parlament ter formuliral program obnovljene caranistič-ne stranke. V notranji politiki > caranisti ne bodo vtikali v dina stično vprašanje, temveč bodo posvečali svoje sile reševanju nujnih vprašanj, ki se tičejo kmetskega stanu. V zunanji politiki bodo delali caranisti na to, da se ohranijo prija- >^1 Jnlri /vrl rvnJ5«l 11 o anepilnimi dr- teljski odnošaji s sosednimi dr žavami, z Malim sporazumom in z Društvom narodov. Vladni krogi pripisujejo koraku dr. Lupu-a velik pomen, a tudi v listih se že pojavljajo glasovi o možnosti nove koalicije. Šest komunistov obsojenih BOLOGNA, 4. Pred tukajšnjim sodiščem se je včeraj vršila razprava proti šestorici komunistov, ki so bili obdal ženi, da so ščuvali k sovraštvu med soci-jalnimi razredi. V smislu obtožnice so bivši socijalistični poslanec Luigi Fabbri, Oreste Scurani, Gaetano Melotti, Gui-do Armaroni, Dario Nanni in Secondo Fantuzzi razdeljevali dne 1. maja 1926 letake, v katerih se je poveličeval komunizem. Scurani je bil obsojen na 5 mesecev ječe, Nanni na dva meseca, ostali obtoženci pa na 6 mesecev in 300 lir globe. Letalska nesreča RIM, 4. (Izv.) Agencija »Štefani« poroča: Včeraj ob 10.40 zjutraj je izvrševal major aeronautike Bissi polet nad jezerom Bracciano na hidroplanu, ki je vsled pogreške pri manevru strmoglavilo iz višine 500 m v vodo jezera. Truplo ponesrečenega letalca je bilo takoj najdeno. Pmro&BBlm razprava v zbornici Bo| prati trmBMOBMtvn RIM, 4. (Izv.) Takoj po t vi današnje seje prosi za be«*-do poslanec Farinacd, ki izjavi, da je v nasprotju s poročffi nekaterih listov na včerajšnji talni seji poslanske zbornice zastopal stališče, da povišanje poslanskih plač ni potrebno, vsled česar je glasoval proti. Predsednik on. Casertaao potrjuje, d* izjava poslanca Farinaccija odgovarja resnici. Po odobritvi sprememb nekaterih dekretov v zakone prehaja poslanskazbor-nica k nadaljevanju racprav« o proračunu ministrstva za pravosodje. Prvi govornik je poslanec Prc* cinato, ki povdarja, da so pod fašistov skim režimom vsi ra*. redi enako podvrženi zakonom, navzlic temu pa so ostali nekateri zakoni v obrambo fašizma in za obnovo življenja drŽave neupoštevani, kakor na pr. zakon o framasonstvu. Obstoji še vedno framasonska kuga, od katere je treba očistiti vso državo. On. Mussolini: Pa to se ravno dela! On. Piceinato: Sem zek> hvaležen našemu vodji za njegov medklic. Potrebna je poostritev borbe proti framasonstvu. On. Mussolini: Bi vam lahko prinesel seznam onih, ki so bili poraženi, tudi v tej zbornici. (Smeh, ploskanje). On. Piccinato: Potrebno je, da se z vsemi sredstvi nadaljuje borba proti framasonstvu. Tudi sum o pripadnosti k framasonstvu naj zadostuje; ko le ni mogoče več rabiti resnično, pa naj se uporablja moralna) gorja ča (manganello). Framason-stvo namreč še vedno obstoja in se je vgnezdilo tudi v faŠistov-ske vrste. Zlasti je treba pualti na sodnike. V nadaljnem svojem govoru povdarja poslanec potrebo unifikacije in kodifikacije posebnih zakonov, raznih državnih zakonskih reform in zboljšanje sodnij-ske plače. Govornik je proti dosedanjim porotnim sodiščem, ker ne odgovarjajo več potrebam časa. Poslanec on. Milani opozarja na vedno bolj naraščajoče število konkurzov, ki se potem skoro vedno zaključujejo z obravnavami, ki so navadno skoro vedno zelo neugodne za upnika. Zato si želi poostritve konkurs nega reda Poslanec on. Abisso obžaluje, da se stavi v ječah mladoletne skupno z odraslimi zločinci, kar pa pravosodni minister odločno demantira. V svojem nadaljnem govoru se ukvarja govornik z maffijo, ki je sedaj radi oštrih ukrepov skoro popolnoma premagana Tudi on je nasprotnik porotnih sodišč in si želi da bi bile proti nepoboljšljivim zločincem odmerjene strožje kazni. Poslanec on. Caprino dokazuje, da Beccaria ni bil zagovornik odprave smrtne kazni* katera naj se uvede tudi za navadne zločine. Po njegovem mnenju bo delovanje balile več zaleglo nego poboljševalni domi, katere je predlagal za mladoletne poslanec on. Martire. Po letu 1926. se je število umorov znatno zmairj-Salo, kar je treba pripisati železnemu režimu in zdravi fašistovski vzgoji. Porotno sodišče ne odgovarja duhu časa. Na svoji jutrišnji seji bo poslanska zbornica razpravljala o proračunu ministrstva sa pravosodje. _ Ć& o itaUjansko-ogrskih trgovinskih stikih, ki bi se nai vzdrževali preko enega izmed jadranskih pristanišč. JMavlJa In Grfka Veliko zanimanje v inozemstvu za drzni polet letalca De Pineda RIM, 4. (Izv.) Današnja «La Tribuna* prinaša razgovor, katerega je imel njen urednik s poveljnikom angleške zračne o-brambe generalom Salmondom, ki se slučajno mudi v Rimu. Angleški general se je tekom razgovora zelo pohvalno izrazil o italijanski aeronautiki. Poletu polkovnika De Pineda sledi angleški narod z napetim zanimanjem in vedno bolj naraščajočim občudovanjem. De Pinedo odkriva s svojim poletom nove možnosti za zračni promet, ki je tudi v Italiji zelo napredoval. RIM, 4. (Izv.) Predsedniku vlade je došla iz Berlina sledeča brzojavka: Čestitamo italijanski aeronautiki na bj^rečem uspehu predrznega p*¥kooceanskega poleta, katerega je izvršil polkovnik De Pinedo. — Nemška zračna zveza (Lufthansa). NEAPELJ, 4. (Izv.) Kipijo priprave za pričetek izkopavanja od lave zasutega mesta Hercu-laneum. V najkrajšem času bodo razlaščena zemljišča, katera pridejo v pošte v pri izkopavanju. Dela izkopavanja bodo pričela dne 21. aprila. TRIDENT, 3. (Izv.) Malokomu bo znano, da ima sin pokojnega predsednika Združenih držav Wilsona v Maja-Alta pri Meranu krasno vilo, kamor prihaja ineognito vsako leto na letovišče. hniraltetno komisijo J© RIM, 4. (Izv.) Danes zjutra* se sestala v poslanski sbomici imunitetna komisija, ki je sklenila predlagati zbornici, da dovoli sodno postopanje proti poslancem on. Cueco radi že znan obtoibe, proti on. Fornijn radi obrekovanja, proti on- Rebova radi goljufije in proti on. Stenv-bachu radi prestopka in upora, ker je držal prevraten shod. BetUem bo prišel v Blat lit«« MM, 4. (Izv.) Agencija »L'tor forma tore della S tam pa» potrjuje vesti, da prispe ognki ministrski predsednik grof Beth-len dne 16. t. m. v Rim. V dobro informiranih političnih krogih so mnenja, da bo ogrski ministrski predsednik grof Bethlen tekom svojega rimskega; bi m nja razpravljal med drugim to- Priprave v Bn RIM, 4. (Izv.) Iz Buenos Airesa prihajajo dolge vesti o velikih slavnostih, katere tamkaj prirejajo v čast De Pinedu BUENOS AIRES, 4. (Izv ) Polkovnik De Pinedo bo nadaljeval svoj polet v začetku prihodnjega tedna. Letalo se nahaja v mornariškem arzenalu, kjer pregleduje motor je _ mehanik Zacchetti. Nekateri neznatni deli motorjev so bili zamenjani z novimi. De Pinedo je odpotoval v kopališče Mar dela Plata, kjer bo njemu na čast prirejen velik banket. _ Položaj jflgoMnske tisufe Priprasre za razširi en je vladne koalicije BEOGRAD, 4. (Izv.) Včeraj zvečer se je vršila v hotelu «Na-tional» konferenca radikalnih centrumašev, katere so se udeležili zlasti poslanci radikalne stranke iz Bosne in več aktivnih ministrov. Na tej konferenci se je v glavnem razpravljalo o tem, kako bi se odbil preteči napad pajSičevskih radikalnih poslancev na Uzunovićevo vlado. Po dolgem posvetovanju j® bila ministru dr. Srskiču poverjena naloga, naj stopi v stike s samostojnimi demokrati. Radikali so pripravljeni odstopiti SDS za slučaj sodelovanja v vladi tri ministrske portfelje m sicer zunanje ministrstvo, katerega naj bi prevzel dr. Prvi-slav Grisogono, nadalje trgovinsko ministrstvo in ministrstvo za agrarno reformo. V političnih krogih pa se izključuje možnost, da bi samostojni demokrati to ponudbo sprejeli, zlasti še, ker je pričakovati odstop ministra za notranje zadeve Bože Maksi-movića, s katerim pa bo podala tudi celokupna Uzunovičeva vlada demisijo. Postopanje radikalov je zelo karakteristično in dokazuje, da so pripravljeni kakor to trdijo različne verzije, ki kroftijo po beograjski javnosti žrtvovati celo SLS ob prvi priliki, samo da si aasigurajo podporo kake druge, močnejše stranke, češ da so se baje zvezali ž njimi le v skrajni sili. Iz političnih krogov se doznava, da je včeraj poseben zaupnik ministrskega predsednika Uzunovića stavil Demokratski zajednici o-ficijelno ponudbo za vstop v vlado. Radikali so skušali tudi doseči, da bi Demokratska stranka ne vložila obtožnice proti notranjemu ministru Mak-simoviću. Kakor pa se doznava s kompetentnoga mesta, vodstvo Demokratske zajednice v nobenem slučaju ne bo opustilo obtožnice, ki je podprta z neovrg-Ijivimi dokazi. O oetaiem pa je tudi Demokratska zajednica odklonila vsako sodelovanje s dan jo vlado. Senzacijenalne vesti «Politike> demontirane BEOGRAD, 4. (Izv.) Beograjska «Politika* je včeraj in danes objavila senzacijonalna u-vodnika, v katerih je naglašala, da je po gotovih dokumentih dokazana politika, ki jo vodi angleška vlada proti jugo slovenski državi. Med drugim je tudi objavila akt angleške vla^ de grški vladi, v katerem se grški vladi svetuje naj ne sklene zveze z jugoslovensko državo. Zaaiimivo je, da je danes grški poslanik na beograjskem dvoru Polihromiadis, poseta zunanjega ministra dr. Perića. Zdi se, da je Polihromiadis ponudil beograjski vladi, naj se obnovijo razgovori o zaključitvi prijateljskega pakta, ki so bili prekinjeni ob zadnjem prevratu na Grškem. V beograjskem zunanjem ministrstvu so mnenja, da bi se ta pogajanja lahko v kratkem pričela. Zanimivo je, da je nocoj službena agencija «Avala> izdala komunike, v katerem demontira navedbe prestolniškega lista «Politike» in trdi da so te vesti neosnovane in samovoljne. Gibanje opozicije v Jugoslaviji BEOGRAD, 4. (Izv.) V vrstah opozicije se opaža vedno večja kompaktnost. Interesantno je, da se ustvarja soliden opozicijski blok, ki bo sposoben, da bi vladi v vsakem trenutku oviral delo in ga absolutno onemogočil. Še zanimivejše pa je, da muslimanski demokratski klub e-nergično dela na to, da se ustva^ ri takozvani Demokratski blok katerega bi sestavljala Davido vićeva demokratska stranka, SDS in JMO. Tak demokratski blok bi bil, ako bi bil enkrat ustvarjen, zelo opasen radikalni stranki in bi z vso pravico mogel reflektirati na volilni mandat. ročal sem vzdržnost in potrpljenje; vendar pa obstojajo meje, pri katerih se tudi potrpljenje neha. Odgovor sovjetske vlade na angleško noto je zgrešil svoj cilj. Mi se nismo nikoli vmešavali v notranje zadeve Rusije in nismo nikoli vodili nobene gonje proti ZSSR. Vsekakor pa smo hoteli, predno bi storili poslednji korak, opozoi-iti svetovno javno mnenje; hoteli smo dati s tem sovjetski vladi priliko, da spravi svoje postopanje v sklad s pravili sožitja med civiliziranimi narodi». Lloyd George se je tudi oglasil k besedi. Rekel je, da se strinja s Chamberlainom, ko ta izjavlja, da mora Rusija spoštovati določbe angleško-ruske pogodbe. Obžaluje pa, da je bila angleška nota odpo^ana )v tako kočljivem trenutku. Ko bi bilo grožnje naslovljene na katerokoli drugo vlado, bi bilo gotovo prišlo do vojne. Lloyd George je tudi ostro obsojal nekatere angleške ministre, ki v svojih govorih napadajo sovjete. Po zaključku razprave se je vršilo glasovanje, pri katerem se je 271 poslancev izreklo za vlado, 146 pa proti njej. LJUBLJANA, 4. (Izv.) Kefcor poroča današnji «Slovenec« je vlada imenovala za velike Župane t Mariboru sodnega svetnika dr. Sehaubalha, v Ljubljan nl pa dr. Vodopivca. Dosedanja velik« župana v Mariboru in Ljubljani dr. Pirkmajer in dr. Balttt pa bosta pokli službovanje v Beograd. Anglija in Rusija Razprava v angleški spodnji zbornici LONDON, 4. Danes je spodnja zbornica pričela razpravljati o položaju, ki je nastal po izmenjavi not med Rusijo in Angle-ško. Nastopili so razni govorniki, ki so izražali različna mnenja. Govoril je tudi MacDonald, ki je izjavil, da so sedanjih nepri-lik krivi konservativci, ki so o-nemogočili izvrševanje pogodbe. Rekel je tudi, da ni mogoče zameriti sovjetskim političnim voditeljem, če v svojih govorih nastopajo proti Angliji, kajti sicer bi bilo treba zameriti tudi angleškim državnikom Churchillu, Jojrnsonu Hicksu in Birkenhea-du, ki so že neštetokrat napadali Rusijo. Priporočal je, naj bi vlada skušala odstraniti vsa nesporazumi jenja, ki so nastala v zadnjem času. To bi bila najboljša politika, kajti Anglija ne bo nič pridobila, če bo Rusom grozila ter jih bojkotirala. Besedo je povzel nato Cham-berlain, ki je uvodoma naglašal, da sevjetom ni mogoče zaupati. Nova pogajanja in nova pogodba bi ne imela nikakega zmi?la. Rusija je Že večkrat prekršila določbe sedanje pogodbe, kajti vmešavala se je direktno v notranje zadeve Anglije. «Smtrali smo, je rekel Chamberlain, da je treba obvestiti svet o vzrokih naših pritožb, da bo svet znal soditi, na čigavi strani leži krivda za posledice, ki bi jih zamo-gle imeti ruske provokacije«. Chamberlain je za tem nagla-šal, da%*ruske trditve o jproti-sovjetski gonji Anglije ne odgovarjajo resnici. «Znano je, je nadaljeval, da si je Rusija na vse kriplje prizadevala, da bi onemogočila sklenitev locarnskega pakta. Skušala je vplivati na Nemčijo, naa bi ne vzpostavila prijateljskih stikov z zapadnimi državami ter naj bi ne vstopila v Družbo narodov. Naj si bodo provokacije kakršnekoli, prelom diplomatičnih stikov med Anglijo in Rusijo bi imel globok odmev tudi v drugih državah. Zato sem pred ministrskim svetom priporočal vzdržnost in potrpljenje, čeprav so bile provokacije z ruske strani take, da bi jih mi ne bili prenašali, če bi bile prihajale s strani katerekoli druge države. Takih provokacij, kakor si jih dovoljuje ruska vlada, do sedaj Še ni poenala zgodovina mednarodnih odnošajev. Pri po- TrnigersKo vprašanje Španci popuščajo MADRID, 4. (Izv.) V političnih in diplomatičnih krogih se zatrjuje, da so poslednja navodila, ki so bila izročena španskim delegatom na pariški konferenci glede Tangerja, zavzela docela novo stališče. Španska vlada se je odločila, da ne bo več nastojala na inkorporaciji Tangerja v špansko maroško cono, ampak da bo stavila sledeče zahteve: . . 1. Španija mora dobiti vse mogoče garancije za razvoj njenih interesov ter si mora zagotoviti privilegirano stališče v tangerski upravi. 2. Španiji naj se izroči nekak mednaroden mandat, katerega bi lahko izvajala ne da bi s tem kršila obstoj pogodbe. Španija; bo nastojala na tej svoji poslednji zathevi, ker smatra za verjetno, da jo bodo Francija in druge države sprejele. Pričakuje se, da bodo španski delegati dali razumeti, da bodo pogajanja, zavzela docela drugii meri vsled intervencije kako druge sredozemske države, to jo Italije, ako Francija ne bo pristala na to poslednjo zahtevo španske vlade. Položaj v feanghaju LONDON, 4. Po poročilu diplomatskega poročevalca «Daily felegrapha» obrambna Črta angleških čet v Šanghaju še ni dogotovljena in bo mogoče še povečana. — Postojanke imajo še mnogo slabih, odprtih in neutrjenih točk, ki jih je še treba utrditi, številne inozemske pogodbe zahtevajo, da se inozemsko vojaštvo utrdi že izven inozemskih naselbin. — lloland-ska vlada je poslala svojo kn-žarko «Sumatra» v Šanghaj in jo stavila Angliji na razpolago. Angleži so v Šanghaju izkrcali še nekaj bataljonov vojaštva. Ruski konzul v Šanghaju ni hotel vidirati potnih listov Angleže v, ki so se hoteli s preko-sibir-sko' železnico povrniti v Evropo. Kot vzrok je navedel napetost med Londonom in Moskvo. V torek zjutraj je priplula v Šanghaj španska križarka, ki pa svoje posadke, broječe 150 mornarjev, ni izkrcala. . Čang-Tso-Lin je 40.000 mož, ki bi morali braniti Hankau, poslal v Šanghaj. Ko bodo prispeli v Sunkiang, bo 80.000 mož stalo nasproti kantonskim četam. Konferenca Družbe narodov ŽENEVA, 4. Tajništvo Družbe narodov je določilo roke za sledeče konference in pozvalo zainteresirane države, da imenujejo svoje delegate. Dne 21. teiarca se bo vršila razorožitvena konferenca, 4. maja pa se bo vršila ekonomska konferenca. Konferenca Unije za mednarodno pomoč se bo po predlogu senatorja Scialoje vršila 4. julija. ___ Neznana usoda letala pUraguay' PARIZ, 4. (Izv.) Kakor poročajo iz Casablanca niso došle tjakaj še vedno nikake vesti o usodi letala «Uraguay». Portugalski hidroplan, ki je danes zjutraj odletel, da poišče izgubljeno letalo, se še ni vrnil. Mena domaČi negi. Reva s« bo morala zdraviti najmanj 14 dni. O dogodku je bila obveščena policija, ki je takoj počela tosademe poizvedbe. Zdi se, da gre za drsen roparski napad, ki ae ni obnese! le zato, ker so starki pravočasno prihiteli na pomoč mimoidoči ljudje. Lopova niso še prijeli. Nezgoda pri delu. ^___ V kamnolomu Ane Gomzi na Opčinah se je včeraj zjutraj ponesrečil 38-letni kamnosek Ivan ču-fer, stanujoč na Opčinah; pri delu se mu je prevrnila na levo nogo velika skala ter ga. tako hudo zadela, da mu je zlomila ud v gležnju. Nesrečni mož je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti kakih 40 dni. se akti predajo zopet državnemu pravdnifttvu v postopanje, kajti iz razprave je razvidno, da se je nesreča dogodila drugače, kakor je bila opisana v ovadbi. Velik ospeh slovenskega arhitekta Pišejo nam: Naš rojak arh. Viktor Sulčič, rodom iz Sv. Križa pri Trstu, je dosegel v Buenos Alreeu uspeh, ki ga moremo zabeležiti med prvovrstne. Nacijonalna hipotečna banka v Buenos Airesu je razpisala natečaj za načrt svoje impozantng stavbe, ki ima ne samo državno, temveč tudi mednarodno važnost, in to radi zneska, ki je bil določen za zidavo, in radi visokih nagrad. Poslopje bo eno največjih v Ar-gentiniji. Konkuriralo je -45 arhitektov in inženirjev vseh narodnosti, in ni dvoma, da ob takih prilikah, kakor se vedno dogaja, imajo nekateri potom protekcij veliko oporo, bodisi potom časopisja ali potom odličnih osebnosti. Kljub vsemu temu je bila komisija zelo objektivna in prisodila prvo nagrado načrtu «Icatu», pod katerim «motto» se je skriveJ naš Sulčič z drugim inženirjem, rodom iz Buenos Aires-a, Milijonske nagrade niso pri tem izostale in razen tega materijalnega uspeha moramo čestitati na moralnem uspehu, ki ga je dosegel naš mladi, nekaj črez 30-letni arhitekt. — Lahko smo ponosni, da raste število mož, ki delajo čast našemu narodu po svetu, in to še pri takem konkurzu, kjer so tekmovale najboljše mednarodne moči. Glavni list v Buenos-Airesu «La Pren-sa» je objavil dolg članek in prinesel sliko projekta, iz katerega je razvidno, da je dolgost poslopja m 125, visokost do glavnega venca (korniža) m 31. Višina kupole znaša 85 m. Površina celega zemljišča je 4500 qm. Poslopje je trivo-glato in projektirano v klasičnejn slogu, aklimatiziranem s karakterističnimi kupolami Buenos Aires-a, Proporcija in impozantnost načrta je frapirala komisijo, ki .je izvolila ta projekt za bodoči sedež Zavoda, ki ima biti na najpromet-nejšem delu svetovnega mesta Arh. Sulčič je v zgodnji mladosti zgubil stariše in revna teta ga je z velikim trudom preživljala in vzdrževala v ljudskih, srednjih in visokih šolah. Kljub svoji zgodnji vzgoji je zaveden Slovenec in ponosen, da je kot tak tekmoval in dosegel tak sloves. _ Stanovanjska beda Umi Povsod po vsej Evropi zaznamujemo veliko stanovanjsko bedo. V vsakem kraju primanjkujejo sta-; novanja. Ljudje si v tem slučaju pač pomagajo, kakor si morejo. Na najenostavnejši in najcenejši način so redili stanovanjsko bedo prebivalci mesteca Stourbridge na Angleškem, ki so bili tako nesrečni, da niso dobili v mestu ne zavetja ne strehe. V bližini mesta v vasi Kinver se nahajajo v peščenem hribovju jame, ki predstavljajo najstarejše doslej znane človeške n\ elbine na Angleškem. V teh jamNh je prebival predzgodo-vinski človek. Sedaj so vse jame zasedene. Niti kotička ne dobiš prostega. Prostori so precej veliki, popolnoma suhi, dim odhaja skozi luknje, ki so jih napravili prejšnji stanovalci, za vrata in okna so skrbeli sedanji najemniki. Po vodo treba hoditi z vrči k bližnjemu izviru. Najemnina se vsaj doslej — še ne plačuje nobena Ljudje so zadovoljni, da smejo posnemati svoje predzgodovinske prednike. DNEV ^_ Občni zbor državnih upokojencev. Društvo državnih upokojencev opozarja vse člane, da se bo vršil jutri 6. t. m. v dvorani Tartini, ul. Carducci št. 24/1 redni letni občni zbor državnih upokojencev po redu, ki je bii že objavljen. Začetek točno ob 10. uri. tudi v umobolnici, odkoder so jo po daljšem zdravljenju odpustili ker se je njeno duševno stanje z bol j šal o. Toda to zboljšanje je bilo le prehodno; bolezen se je sicer začasno potuhnila, a naposled je zopet prišla do izraza in to pot v poostreni obliki. V zadnjih dneh se je duševno stanje nesrečne ženske, ki je bila tudi strastno udana alkoholu, zelo poslabšalo in včeraj so ljudje, ki so imeli opraviti z njo, naposled uvideli, da je najbolje, da jo dajo prepeljati v umobolnico. S tem namenom je nekdo včeraj popoldne telefoniral zavodu Gina Trevesa, katerega uslužbenci imajo nalogo, da skrbijo za internacijo umobolnih v opazovalnico. Okoli 15.30 sta prišla dva postrežnika k Sulčičevi, da bi j?) odvedla. Toda nesrečna ženska, ki ju je videla stopiti v hišo ki je očividno uganila, s kakšnim namenom prihajata, je zbežala v četrto nadstropje, odprla okno na hodili-ku, se vzpela naglo na podboj ter skočila v globočino. Nesrečnica je padla najprej na neki zid, nato je telebnila na dvorišče, kjer je obležala nezavestna v luži krvi. — Komaj sta postrežnika, ki sta baš tedaj dospela do stanovanja Sul-čičeve, zvedela, kaj se je zgodilo, sta pohitela v bližnjo lekarno Ca-stellanovich ter od tam telefonirala za pomoč rešilni postaji. — Kmalu potem je dospel na lice zdravnik, ki pa je mogel samo u-gotoviti, da je Sulčičeva že mrtva; pri skoku z vrtoglave višine si je nesrečnica prebila lobanjo ter poleg tega zadobila še druge strašne poškodbe, ki so povzročile skoro hipno smrt O žalostnem dogodku so bili obveščeni policijski organi na ko-misarijatu v ulici A. Vespuci, ki so se podali na lice mesta ter izvršili predpisani Izvid. Nato je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. Obmpen korak gadfnhHie mladenka — Radi spora z zavofiea- cem si pognala kroglo v prsa 24-letna Dora De Resmini, stanujoča v ulici Francesco Rismon-do št. 3, se je včeraj sprla s svojim zaročencem, 25-letnim pomor* skim kapitanom Robertom A., ker ji mladenič tekom svojega zadnjega potovanja ni skoro nikoli pisal. Prerekanje je bilo precej živahno, toda končno sta se zaročenca sprijaznila in se celo domenila, da se bosta popoldne sestala. Zdelo se je, da je s tem spor, ki so mu dali povod tako malenkostni vzroki, poravnan in pozabljen. Toda temu ni bilo tako. Okoli 13. ure, ko je pokosila v družbi domačih, je De Resminijeva vstala izza mize, si prižgala cigareto ter se podala v svojo sobo. Kmalu potem je za-donel v sobi oster pok. Domači, ki so prestrašeni pohiteli gledat, kaj se je zgodilo, so obstali pred žalostnim prizorom: našli so mladenko težko ranjeno na posteJji; poleg nje je ležal majben revolver s katerim si je pognala samomorilno kroglo v levo stran pre, v smeri proti srcu Nekdo od domačih je nemudoma pokHcel na pomoč zdravnika rešilne postaj«* U je dognal, da je stanje De Resmi-nijeve zelo nevarno; krogla je predrla pljuča in najbrž poškodovala tudi druge važne organ«. PO prvi pomoči je bila nesrečna mladenka prepeljana v mestno bolnišnico, kjer se sedaj bori s smrtjo Dramatična prigoda starke — Napadena in ran fena pri brtsai dua-vn na ulici Ko je 60-letna J osipi na Skof, stanujoča v ulici Arcata št. 14, včeraj zjutraj okoli 8 ure stopila iz hiše, kjer stanuje, na uMco, da bi šla odpret svojo tobakarno, ki se nahaja v isti ulici, ji je nenado^1 ma zastavil pot mlad moški sumljive zuanjosti, ki je vihtel v desnici železno palico prikrivljeno na enem koncu. Škofova je takoj zaslutila, da neznanec nima poštenih namenov, zato se je hotela u-makniti nazaj v vežo. Toda predli o je to storila, jo je lopov mahnil z železom po glavi ter se nato spustil v beg. Posrečilo se mu je zbe-žati, čeprav so se nekateri od mimoidočih, ki so bili priča nenavadnemu prizoru, spustili za njim. Medtem so drugi spremili Škofovo, ki je. krvavela iz velike rane na glavi, v mestno bolnišnico, kjer je dobila prvo pomoč. Na lastno željo je bila uboga starka nato prepu- TELESNA VZGOJA SPORT IGRIŠČE V ROCOLU. Obzor - Adria. TI dve četi se srečata v nedeljo ob 15. uri na igriSču v Rocolu v boju za prvenstvo. Tekma že kot taka obeta biti zelo zanimiva, zato naj vsi tisti, ki ljubijo sport, krenejo po poti v Ro-col. Pred to tekmo se srečata za prvenstvo druge divizije četi Rocol-Jadran. 9 Ta tekma začne ob 13.30 uri. M. D. Prosveta: D. S. N. Toinma-seo. V nedeljo se srečata najjačji četi v prvenstvenih retour-tekrnah. — Kdo zmaga? — Ali junaška dijaška četa, ki je v nedeljo porazila Adrijo, ali tehnično najboljša Četa, ki je delila točke z Obzorom? Tekma bo nudila užitek kot malo-katera doslej. Ne samo napetost tekme za priboritev prvih mest v klasifikaciji, ampak tudi skrajna disciplina obeh Čet, tehnična popolnost Prosvete in dijaška živahnost Tommasea bodo zadivile občinstvo. Zatorej v nedeljo ob 15. uri vsi na igrišče Adrije. —! Predtekma = Concordia-Zora. — ZajJa-Proeveta 7-1 (2-1) V nedeljo se je odigrala v Bazovici mesto prvenstvene — prijateljska tekma, ker ni bilo sodnika. Priporočali bi sodnikom, da izvršujejo svoje dolžnosti, ker se drugače povzroči velika nevolja med igralci in publiko, posebno pa med onimi igralci, ki prihajajo na igrišče od daleč. Vreme in igrišče sta bili povsem ugodni za tekmovanje. Zarja v precejšnji premoči. Sodnik Lado Skerjančev. M. D. Zarji. Ali ste pripravljeni odigrati z nami, Že za v nedeljo določeno tekmo, pod že domenjenimi pogoji? Odgovor za v nedeljo do 11 h. M. D. P. Opčine. S D. Primorje-sklicuje izvanredni društveni sestanek, kateri se bo vršil v soboto 5. t. m. točno ob 8. uri v društvenih prostorih. Prisotnost vseh članov-ic je nujna obvezna. Kdor se ne bo udeležil, sestanka se bo smatral za Izključenega. — Odbor. S. D. Adria. V nedeljo nastopi proti Obzoru četa v naslednji sestavi: Rupena I. Cesar. Stebla j, Kocjančič II., Vr-bec, dtolfa, Saksida I, Bizjak, Ru-peoa I, Saksida II. in KoSuta. Prva reeerva V rt ove c II., Druge rezerve Počkaj in Tavčar. Pričakujem imenovane točno ob 2. uri na igrtfču Obzora. — Vodja. Danes točno ob 8. uri izredno važen članski sestanek. Naj nihče ne manjka. — Tajnik. S. K. Orjent. Občni zbor, ki bi se moral vršiti jutri, je prenesen na prihodnji čas, kar do pravočasno javljeno. Toliko na znanje članstvu in zastopnikom bratskih društev. — Preds. Roeoi - Jadran. Poleg tekme Ob zor-Adria, se vrši v nedeljo tekma med četama navedenih društev, ki so nadvse zanimiva. Močni postavi čet nam Jamčita za zanimiv prvenstveni boj. Tekma se vrši ob 13 in pol na igrišču v Rocolu. Tramvajska nesreča v ulici Broleti©. dcier avtomobila, ki Je stisnil žrtev, pred sodlKea. Pred tržaškim kazenskim sodiščem je stal včeraj šofer kamijo-na, ki prevaža apno iz luke Duka D'Aosta in je last Edvarda Mare-ga, Fraec Merviš, ob dolžen nena-meravanega ubojstva v osebi Marija Dodich. Nesreča se je dogodila v ulici Broletto dne 2. XI. 1926 zvečer. Neerečni dogodek se je odigral približno takole: Na prednjem stojišču tramvaja št. 100, vlaka št. 7, ki ga je vodil sprevodnik Alfonz Michel, se je nahajal med drugimi potniki Marij Dodich. Približno 30 korakov od postaje v ulici Broletto, je prekrižal tramvaju pot avto s priklopnim vozom, ki ga je vodil obtoženec, in trčil ob tramvaj. V tistem trenotku sta Mervich in Michel izstavila vozili, toda trčenje je bilo tako silno, da se je prednji del voza električne železnice zdrobil. Dodich je za^obil strašne rane na gi&vi, imel je razbito lobanjo in umrl med potjo v bolnišnico. OMofeastc pravi, da je mislil, da bo tPttmvaj obrnil v utteo Broletto in zato ni mogel preprečiti nesreče. Vozil je počasi, kakor tudi tramvaj, kajti oba sta se koj vstavila. Drugega ne more povedati. 2ena nesrečne žrtve Ines Dodich ne ve o nesreči ničesar. Njen soprog je bil uslužbenec tržaške ladjedelnice. Sprevodnik tramvaja Alfonz Michel je zaslišan kot priča in opiše nesrečo v zgornjem smislu. Pove, da je ustavil tramvaj na razdalji enega metra, a je bilo že prepozno. Avto je vozil ob tramvaju nekaj časa z nekoliko večjo naglico kot tramvaj. Dodich je bil baje na stopnici, kar je doprineslo k nesreči. Inženir Marchi ne more izpovedati kot sodni izvedenec ničesar, ker nima tozadevnega pooblastila s strani prometenga ministrstva, kot priča pa se vzdrži izpovedi, ker je prišel na lice mesta šele precej časa po nesreči. Edina priča kot očividec je zaslišan kr. mornar Danilo Mfelej, ki pa je precej nejasen v izpovedi, ker je trenetek trčenja bil povsem nepričakovan. Ve, da je avto vozil nekaj časa ob tramvaju. Dodich je zadobll rane od stekel tn od verige, ki loči sprevodnika od občinstva na novih občinskih vozilih iz milanskih t vernic. Drugega ae ve. Odvetnik dr. Pompe j Robba: Veste li, kje se je našel klobuk in dežnik nesrečnega Dodicha? Priča: Ne vem. Pozneje sem vide! te stvari na cesti. Zaslišanje prič je končano. Državni pravdnik odv. cav. TVoenby smatra, da Še ni mogoče Izgovoriti zadnje besede v tej o-bravnavi in da je potrebno, da pride na zatožno klop tudi sprevodnik tramvaja Alfonz Michel. Mogoče je tudi, da je Dodich v resnici sta! na stopnici vhoda in v tem doprinesel k nesreči. Treba je zaeiiiati še druge priče, katere predlaga. Odvetnik Bruno Matosel-Loria<< ni se pridružuje predlogu državnega pravdnik a in pravi, da Je že predlagal generalnemu državnemu pravdniku, da uvede sodno postopanje tudi proti sprevodniku Micheli in gospodarju avtomobila Edvardu Marega. To je neobhodno potrebno, kajti odgovornost za to nesrečo treba na vsak način ugotoviti. Branitelj obtoženca se protivi predlogu zastopnika civilne stranke, odvetniku Matosel in predla* ga. da se razprava nadaljuje, kajti nemogoče je, po njegovem mnenju, ugotoviti odgovornost za nesrečo po tolikem času. Sodišče se je umaknilo k posvetovanju in naposled odločilo, da Zvesta družica Komaj tri dni po smrti svojega moža Antona Orzana mu je sledila v grob tudi njegova soproga roj. Sirk, stara 70 let. Nenadna smrt zakonskega para Orzan v tako kratki razdalji enega od drugega je globoko ganilo širše kroge goriškega občinstva. 17. cenik živil na debelo Komisija sklicana pri trgovski zbornici pod vodstvom komisarji Orzana je priobčila 17. cenik živil za prodajo na debelo v Gorici dne 28. februarja: Finejši riž 200-205, navaden riž 195-200, rumena koruzna moka 110-112, navadne testenine (z zabojem) 320-325, kristalni sladkor 690-693, navadno semensko olje (franko sod) 750-760, domača slanina 825-850, amerikanska mast 810-820, domaČa mast 780-800, navadna kolonijalna kava 2150-2200, polenovka 440-445, ječmen št. 10: 190-195, fižol 2. vrste 150-160, fižol 1. vrste 185-190, krompir 90 Navedene cene ne obsegajo u-žitnine. _ VOJSKO. Oni poznani fantič, ki se mu cela tri leta ni zdelo vredno, da bi le s prstom mignil v korist izobrazbi naše vasi, je naenkrat začutil škodoželjno veselje, da bi uničil s svojo strankarsko kaprico, kar se je s težkim trudom zgradilo brez njega. Menda je res še tako otročji, da ne čuti odgovornosti pred domačini in širjo našo javnostjo za svoje razdiralno sejanje, ki ga bo obsodil vsakdo, brez ozira na »strankarsko pripadnost«. Je pač res še zelo mlad, če misli, da bo s kakim «cegelcom» ovrgel to, kar je redni občni zbor odkrito in možato sklenil. Ali pa si morda celo demišljuje, da bodo naši kre-meniti značaji njegovi neresni ose-bici na ljubo, snedli besedo, ki so jo bili moSko in javno dali par dni prej?! — Zapomnite si pa, da naše zdravo ljudstvo le onega posluša in upošteva, ki mu prinese kaj dobrega in koristnega. Razdirate pa prezira kot škodljivce, — v st>da-njih časih pa naravnost drži za janičarje svojega lastnega ljudstva. P05K50RA. Velebogastvo v Podgori. Kakor znano, je v naši vasi največje industrijsko podjetje goriške dežele Takaj nagromadeni kapital se ceni na stotine milijonov. Zato se nekaterim prav dobro godi. Nepopisna beda. Med podgorskim delavstvom vlada, posebno od jeseni sem strašna beda. Brezposelni v velikem Številu zapuščajo svoj rojstni kraj, mnogo družin je pa popolnoma uničenih in si ne morejo nikamor pomagati. Je pa le čudno, da mora ravno podgorsko ljudstvo tako trpeti, ko so mu svoj čas prerokovali, da bo prišlo v Podgoro s tovarno vred tudi blagostanje. KaVa strašna zmota je bilo to preiskovanje! Kedaj se razmere zJboljšajo? DORZ3KA POROČILA. Amsterdam 905-915, Belgija 310-320, Francija 88.50-89.25, London 110-110.50, New-York 22.fi5-22.80, Španija 375-385, Švica 432-442, Atene 29-30, Berlin 535-545, Buka-rešt 13-13.75, Praga 67.25-<>7.75, Ogrska 395-405, Dunaj 315-325, Zagreb 30.75-40.50. Uradna cena zlatu (3. 3.) L 442.05; vojnoodškodninske obveznice 61.00, LISTNICA UREDNIŠTVA. G. dopisniku iz Kostanjevice na Krasu: Dopis prejeli, toda preveč oseben, tako da ga ne moremo objaviti. Pišite še kaj I BERUTZ-SCHOOL £ ™ vodi v vseh jezikih. 237 77ftYflDNii N- Borsatti Jt HgUo. Trst. LLkl HftlltA Corso 47 (fekania Rovi?) popravlja, prodaja in kupa je zlato, srebro po poštenih cenph. Govori se slovenski. 231 HIŠA, nova, z zemljiščem se proda. Pojasnila se dobijo na rovi cesti št. 85. VRTNAR, vešč vinogradništva, go»v eri več jezikov, išče primerne slurbe. Ponudbe pod »Vrtnar* na triaSko upravništvo. ŠIVALNI stroj, krojaški in dragi manjši «Singsr», prodam. Via Paolo Diacooo 4 pritličje. 291 DRŽAVNI" PATENT za šoferja. ČelTte-čaj L 150.— hrana in stanovanj«? L 150 -Kralj, Opčine. 298 PO VIŠJIH cenah kot vsaka druga kupuje srebro, zlato in briljant* zlatarna Portici Pente Fabra. 267 SAMO poiorn energičnega zdravljenja z Glvkolom se ozdravi glavobol, šibkost, uu'i'krTnoit, ckh-moflotf. Izdelek lekarne Casti-JJanovicii, 1 rs t, Via dei GIu-Iiani 42. 229 KVAS najboljše vrste Soc. Ligura Lom-barda po L 5.30 kg. pri F. Raubarju v Ajdovščini. 256 TvrtHfl H. PETRlf v Postajal priporoča svojo bogato zalogo ar, zlatih in si obrni h predmetoT in raznovrstnih dariL Zeioga originalnih šivalnih strojev *Sin-Prodaja tudi na obroke. Ponk v ve/emu brezplačno. 193 se je preselil s svojim zdravniškim ambula-torijem v ulico Arcive«covodo št. 7, I- - Gcrfea, nasproti nadškofijske palače. 329 Vesti z Goriškega Goriške mestne Testi LJUDSKO GLEDIŠČE - TRGOVSKI DOM Danes ob 21. zvečer in jutri ob 15.31 se uprizori velika in duhovita trodejanka všpanska muha*. Začetek točno ob napovedani uri. Kam gremo v nedeljo popoldne? 1) V Gorici v Trgovski dom, kar na« je iz ožjega Goriškega, da tam t veselem nepretrganem smehu pozabimo na bridkosti tega življenja in se do mile volje nasmejamo ob doTtipih Španske muhe. ^ V Bovec kar nas je iz gornje softke doline poslušat veselo igro Avtomobilista. MIlanu. Platin. 28-knraska zlate koma to ZLATO plačuje po višjih cerah nego \sak drugI ALBERT PCVH - urarna Trst, Via Mazzlnl 46 Raje v smrt ne^o v norišnico — Grozen samomor umobolne ženske Včeraj popoldne se je dogodila pri Sv. Jakobu presunljiva drama, ki je vzbudila med tamošnjim prebivalstvom zelo mučen utis. V hiši št. 33 ulice Guardia je stanovala s svojim možem — delavcem —« Že več let 4*»-Ietna Lucija Žnider-žič poročena Sulčič, ženska, ki že od nekdaj ni bila pri zdravi pameti. Svojčas je bila Sulčičeva _ PODLISTEK (68) y. L KRIŽ ANO VSKA: NEMEZA ROMAN Mefisto je izstopil, toda še predno je utegnila Mefisto je izstopil, toda Se predno je utegnil pozvoniti, so se vrata odprla ter so se pokazale stopnice, pokrite s preprogami in okrašene s cvetjem; lakaj z belo ovratnico je prihitel k vozu, da bi pomag-al Ruti i^ voza. Mefisto je nekaj polglasno naročil lakaju, nato je podal roko svoji dami ter jo povedel v stanovanje, ki se je sestajalo iz dveh sob in je bilo krasno opremljeno. Mlada Človeka sta snela kožuha in lakaj, ki je prinesel hladno večerjo, — sadje, pecivo in vino, — se je odstranil. — Zdaj je prišel trenotek obračuna, — je pomislila Ruta, se vsedla in si začela radovedno ogledovati Mefista, ki je stal pred zrcalom ter si začel odvezovati sabljo. Nato je snel krinko in mlada žena se je zgrozila, ko je zagledala povsem neznana ji obličje, ki je bilo obdano z gostimi plavolasimi kodri. Zakričala je in se dvignila z naslanjača. Na ta vzklik se je Raul — bil je namreč on — začudeno ozrl. — Kako čudna si danes, draga G'emma* — je rekel v smehu. — Čemu si zakričala; ali se me bojiš? — Prosim vas, — je vzkliknila Ruta vsa iz sebe, — pustite me oditi. Pomotila sem se in sem vas zamenjala z nekim drugim! Knezovo začudenje je vedno bolj naradčalo. — Ta pomota mi je zelo všeč, — je rekel nar pol šaljivo, napol nevoljno. — Toda niste pomislili, kaj govorite. Pozabljate, da ste mi prostovoljno sledili, se odzvali na ime Gemma in na dogovorjeni znak; torej ni tu nobene pomote. In tako, draga moja krasoti ca, pustite te Sale in večerjajte. Stopil je k mladi ženski ter ji začel slačiti rokavice. — Bodita velikodušni, — ga je prosila Ruta, prizadevajoč si osvoboditi se, — ne zadržujte me; prisegam, da nisem signora Torellijeva in da sem vas zamenjala z nekim dru£r*m- — Če je to res, gospa, potem bi bil tepec, ako ne bi izrabil sreče, ki mi Jo je poslal slučaj! — je rekel ljubeznivo Raul. — Jaz sem uvecjen, da ste lepši od Gemme Toreilijeve; in sem toliko skromen, da vas morem vzljubiti, ne da bi vedel, kdo ste; toda dokler ne po večer java, se ta vrata ne odpro. — Vi ste kruti! — je zadepetala s pridušenim glasom Ruta. — No, kar je je, če mi obljubljate, dai me ne boste silili odstraniti krinke in me ne boste zadrževali po večerji, tedaj ostanem. — Zahvaljujem se vam zsu to prvo privolitev, krasna neznanka; sediva*. Toda kako naj vas imenujem? — je vprattal Raul ter se izognil vpra&aaju. — Imenujte me Gemmo, ko naju je to nesrečno ime privedlo skupaj. Raul je stregel svojo damo in jo polagoma navdušil s svojim bleščečim, bistroumnim razgovorom. Polagoma je postajal vedno bolj radoveden, kdo je ta ženska. Dragi biseri, ki so ji krasili vrat in glavo, so mu pričali, da le to bogata ženskar; njeno obnašanje in govorjenje, da pripada boljšemu sloju; vse na njej, kar je bilo mog-oče videti, je izdajalo mladost in lepoto. Kdo je bila ta ženska? Vkijub svojemu težkemu položaju se je Kuta udala vtisu očarujočega razgovora. Viteška ljubeznivost, nevsiljiva laskavcet in njegov plame-neči pogled, ki je željno iskal njenega pogleda, vse to je bila nekaj novega zanjo, ki je bila osamljena, zanemarjena in skoraj tuja v moževi M5i; z naraščajočo naklonjenostjo je gledala svojega lepega sobesednika primerjajoč nehote hladnega, mračnega Samuela s tem ljubeznivim mladim človekom, ki je z vsako beseda, s sleherno kretnjo izražal zanimanje za njena skrito lepoto. Pod tem vtisom so postajali odgovori mlade žene vedno živahnejši, a njene oči so vedno bolj žarele. Medtem je Raulova radovednost in nestrpnost prikipela do vrhunca; ni se mogel ve3 zadrževati, nenadoma se je »klonil in z drzno raka snel s njenega obličja krinko. Rutino obličje je zagorelo v rdečici. — To js grdo, gospodi — Je vzkliknila in 8o ae Ji zabliakaLe.