Pred jesensko setvijo
V  ptujskem okra/u. v agrarno najmoč* nejšem   okraju   v   Sloveniji.    i«   /esenska setev   pošebne   oainotti     ttr     zasluii    to oprašan/e vso pozornost. Z vsakodnevmm narasčanjem   prebtvalstvn   v   tndustrijt  $« postavl/a/o   pred   naš   kmetijski   okraf   z vsakim  lelom   uečie   naioge   v  produkciji kmetijskih   protzvodov,   ki  jih   moro   biti vedno ooč   Da bi mo$li  to  doseči. mora-mo   izrabtti   ose   možnosti.   Ena   takih   je pravilna in pravočasna izvršitev  jesenske setve
Pred kmetovalct ptufskega okrafa so V letošnji jesenskt setvi postavljene vaine naloge, ker vzpotedno $ prizadcvanjem za večjt hektarski donos gre tudi priza-devanje za povečanjt ornih površin 1200 ha bo treba Utos v ptu/skem okra/u na novo preorati. posejati neka/ več be-lih iit, oljaric in industrijskih rastlin kakor  lansko  leto.
Problem povečanja ornih površin o na-štm okmju ne bo zadel na posebne te-iave Znano je. da so nekateri večji kmetje o zcdnjih letih opušealt oečfe ali manjše povrktne svofih njiv ter ttopustili da jih je prerasla trava, hoief se š tem izogniti predptsanim količinam obvezne odaafe kmetijskih pridelkov. Tudi &te-vilne meje med posameznimi parctlaml ««, v kolikor »o sploh potrebne, mnogo ptfŠirohe in bt s* dalo skaraj povsod nekaj odrezati. kčtr bi t> celoti predstav* Ijalo lepo število hektarfeo v vsem okra-/u. Isti je slačaj z .vratnicami, polfskimi poti Ud Skoraj pri usaki njivi bi 8* našlo še nekaf brazd. ki v celoti mnogo potneniio Velikega dela predvideno novt pooriine pa nr bo treba na novo orati, ker /> žp zorana in obdrfana, le da nt ie vkliučena v plansko kmetifstvo. To *o tako zvane zatajene povrMnt. Tadi te bodo morate v hto&nji fesent »priti na dan*. Če ne drugnč*. pa po odločbah kta-fevnih Ifudskih odborov o povečanju or-nlh   rovrHin   hmetijskih  fospodarstev
V   prpteklih   letih   je   btlo  o  predpiso-vanjv  obvvznih  kolifin oddaje v velikem iievtln   krajevnih   Ijud6kih   odborov   pre-cej noreda   her se popis ornih pooršin ni
skladal s ptanom tetve in $e ob ietvi rri moglo nikdar točno ugotoviti stvarno sta-n/e potevkov To bo letos rešeno na ta način, da bodo kmetooalci, ki ima/o nad dva hektarfo obdelooalnih površin. do-bili od krajevnega Ijuditkega odbora pis-mena obvesdla, kakšne tn koliko pota-meznih kultur bodo sejali na svojih nji-vah. Tudi obvezna oddaja s« bo v na-slednfem htu preračunovaln samn po tem ter bodo na ta način odpadle vse nepra-vilnosti.  pritoibe   itd.
S tetn bo tudi zagotovljeno raztnerje povrsin pod iitartcami, katerih ,setveni plan je letos neholiko večji kakor je bil za tekoče Itto napram osiahm kuUuram, predvsem ol/aricam in industrijskim rast-linam. Ttidi tltdnjlh s* ba stfalo zaradi naraščajočih potreb naše industnje neko-Hko več, predvsem sladkorne ptee, soje sirka tn dru&h. V tem pogledu bodo morali krajcvni Ijudski odbori paziti no to, da bodo posamezna gospodarstva pra-uilno obremenili $ posameznimi hultura-mi, da bo predpis v skladu s potrebami in moinostmi gospodarstev. Naloga kra^ jevnih odborov OF je, da v tcm nudifa krafevnim Ijudskim odborom 0so pomoč, ker le mnoiično reševanje gospodarskth nalog zagotavlfa uspeh.
V samih setvenih dclih bodo zcdrui-niki dali ozgled kmetovalcetn privatnega sektorja v pravilni in pravočasni izvršltvi istih. Uporabe sejalnihov, dobrega. pre-či$čenega in razkuienega semena ptizna-nih sort jim ni treba ie posebej pripo-ročati. saj so s tem seznanfeni ter so jim prednosti lega bile že mncgokrat pred-oeene.
Od pravitno in pravoicsno izvedene je-menske setve je v plcvnem odvisen pride-lek prihodnješa leia. Vse naše kmetif-stvo, sccialistično in privatno, je postav-Ijeno pred nalogo: več kruka, vei suro-vin za ntti« industrijo. V kolikor bt> kmc-tijstvo aspešneje rtiilo to nalo^«. tolifco bolj bo sledilo stopinram naše indufttii* v neprestanem itholiievanju Hvljenjskih pogojev v naši driavi.