!M>. številka. —« l'r*t, v četrtek '27. aprila IMH). IVčaj XXIV ..Edinost" izhaja dvakrat m« dan. razuu nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer nl> 7. uri. O ponedeljkih in po prnznikih iziiiijit oh it. uri sjutraj. Naročnina /naftii : Obe tadanji nn leto . . , y|«|. 2 p Za samo večerno tadmije . 12'— V** pol let«, četrt letH in na meneč t a/.inerno. Naročnino je plačevati naprej. Na im-ročhp hre/. prilojiene naročnine se uprava ne ozira. Nh drobno ne prodajajo v Trutu r.jut-"nije^gTilke po 3 nvč. večerne Številke ptiiJlfpp V_p/xtei!elj*ke /.jutranje Ste-vif»4?eifl^en Truta po 1 nvč. več. (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon te-jem-i upravni«! vo. Naročnino in oglase je plačevati loco '1'rst. l'redništve in tlakama se nahajata v ulici fatintia šiv. P_\ I'pravuištvo, «ol-pruvnlfttvo in sprejemanje Isseraluv v ulici Molin piccoio Stv. .'I, II. nadatr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran O o d n i k Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Brzojavna in telefonična poročila. (NovejSe vesti.) IjjllbljAllfl *J»>. Na današnji občinski dopolnilni volitvi v II. volilnem razredu so zmagali kan-diavi s to namero in da se sedaj še ne namenije najeti rečeno pristanišče. Ministerski predsednik je rekel nadalje, da dandanes, ko si vsaka država dela prekmurske zveze, mora tudi ogerska trgovina stremiti po tem, da si zavaruje obstoječa trgov išča in si dobi tudi novih. Država sama no more v tej stvari storiti ničesar, zapričeti mora trgovstvo samo. Zbornica in interpelnnt sta odgovor vzela na znanje. Poslanec Polonv je interpeloval radi hrvatskega shoda na Trsatu, na katerem so je pobratila hrvatska stranka prava z avstrijskimi Slovenci. Ministerski predsednik je izjavil, da on no vitli tukaj nobene preveliko nevarnosti. Revizija zboro-valnega prava, katero je odredil ban, jo opravičena, ker obdrževanjo takih shodov ni dovoljeno. Odgovor se je vzel na znanje. Odgovarjajo na interpelacijo poslanca Pich-lerja glede dogodka med Luegorjem in Rumunoi je naglašal ministerski predsednik, da ni res, da bi Kumuni s posredovanjem dunajskega župana bili poslali pozdravno brzojavko im Njeg. Velifi. cesarja. Mogoče, da se je kaj tacega nameravalo, todii izvršilo se ni. Ministerski predsetlnik je rekel, da se on ne boji Luegerja, ne kakor zasebnik in ne kakor ogerski ministerski predsednik. Ogerski parlament stoji mnogo previsoko, kakor ^t bi moral rengo-vati na prazne grožnje Lucgcrroc. Tudi ta odgovor se je vzel na znanje. Ki lil 2(1. V komori je poslanec Randaccio vprašal ministra za mornarico, da-li je res, da namenijo kupiti neko Indijo križarko, ki je bila zgrajena za Kitajsko. Minister za mornarico je potrdil to vprašanje, ker je italijanskih ladij premalo. P O I) I, I S T E K. Privilegij. --C SpiHiil Poliiks. -- liil je čuden človek, rokuli so ljudje. Šc ko je pasel jedino suho kravo svojega očima na vaški paši, gledal je nekamo zamišljeno in resno v svet. In č i tal je, jojmine čital vsak kosec papirja, ki ga je mogel dobiti v roke že tedaj, ko je še s abecednikom v roki posedal po ozkih črvivih klopeh vaške šole. In potem je bilo vedno slabje. Kadar je dobil kak krajcar, če je šel k temu ali onemu za poganjnča ali če je poštarju nacepil drv, vse je precej zatratil in potrošil na takov poseben način, tla se je ljudem hočeš nočeš moralo zdeti čudno in tuje. Kaj mislite, drugi taki paglavci od 14—16. let so si kupili orgljice, žepne nožiče, kako imenitno zakrivljeno pero za klobuk ali tobaka in cigaret, če so le imeli kak bor v žepu, ta Lovrinov Miha pa si je kupoval knjige, peres in papi rja. Bogme z Ki. leti je bil naročen že na časopis prav kakor kakov učitelj ali župnik in vendar ni bil prav nič druzega, nego Lovrinovega Jerneja žene ubogi sin. I no, očim in mati in tudi drugi ljudje so se pošteno trudili, da bi mu zbili take nepotrebne bedarije iz glave, ali prav do sile nič ni pomagalo, naj ga je mati še tako opitala s postopačem in lenobo in naj ga je hudi očim še tako zelo nagarbal Po sestanku slov.-hrvatskih poslancev Primorja. Kadar-koli smo zabeležili kakov važen dogodek v našem javnem življenju, prva skrb nam je, da vzamemo v roke glasila nasprotnikov. Kajti izjave nasprotnikov o dotičnem 'dogodku nam je precej zanesljivo merilo in nam daje opore za sodbo, da-li naj dotični dogodelc zapišemo v svoje knjige med aetiva ali med passiva, med dobiček ali med /gubo. Seveda treba čitati s kriterijem, razsodno. Dobro treba razločiti med tem, kar je tiskano črno na belem, in med tem, kar nasprotnik prikriva v kupu ali psovk, ali lepih fraz. Tako smo se jako zanimali za to, kaj poreko nasprotniki o sestanku naših deželnih poslancev od ininolega četrtka. Prvo delo nam je bilo, tla smo vzeli v roke «Pieeolo» od naslednjega dne. «Pic-colo* sicer ni resen list, ali glasilo je večine nasprotnega tabora. «fndipendente* je sicer veliko h kakim krepeljcem čez pleča. On je čital in čital in jedenkrat ga je Nana, vaška potovka, neko nedeljo popoludne, celo videla, kako je na vaški gmajni na trebuhu leže pisal na deski po papirju, kakor bi bil kak notarjev pisar in no takorekoč delavec vso vasi. No, len prav za prav ni bil, to je že res. Kosil je prav tako hitro, kakor drugi in mlatil prav prav tako močno, kakor kateri njegovih tovarišev, ki so navlašč še bolj hiteli, kadar je bil on med njimi, da malo ujeze učenega Lovrinovega Miho. Vse bi bilo res, samo tla ni imel svojih neumnih učenih muh in tla ni gledal tako prebito pametno krog sebe. Včasih je poskušal še celo malee poučevati in pripovedovati t) svetu in o drugih ljudeh, kakor tla bi bil žo kdo ve kje in vendar se še svoj živ dan ni ganil iz rojstvene vasi. Seveda, se je to zdelo vaščanom malce preveč in zato so ga pitali z raznimi priimki, na katere ni mogel biti prav nič ponosen. Očim ga že itak otl nekdaj ni mogel trpeti in ko je odrastel njegovim okleščekom, proklinjat ga je, da se je kar bliskalo. Poleg vsega je bil Mihov očim še prav velik pijanec in Mihu se res ni dobro godilo. Mnogo psovk, mnogo tlela pa malo jesti — to je bil njegov delež in kaj čuda, če si je želel iz tesnih žalostnih razmer, kakor ptič iz kletke. In res je bilo, kakor da se mu ztlalclcn smehlja sreča, kakor, da ga vabita svoboda in vspeh venkaj v svet v jasno bodočnost. Pred letom je Natisnila tiskarna konsorcija lista „Kdinoal" v Trstu. resneji po vsem nacmu urejevanja, po načinu, kakor piše in po tem, o čemer piše. Ali »Indipen-dente» je enlatit terrible nasprotne stranke, je glasilo znanega krdelea mož v taboru progrcsaoveev, ki ne poznajo ozirov in diplomatizovanja, ki ne poznajo zakrivljenih poti preračunjenc taktike, marveč mahajo kar naravnost, kamor so hoteli mahniti. Tu ima besedo vroči temperament, ki kriči zato, da pove — vse, kar misli, in se ne zvija, da bi povedal sicer to isto, ali vendar tako, tla ne moreš otipati kar z roko. Hoteli smo reči torej: «Indi-pendente* ni za diplomate v taboru progressovcev. Zato je «Pjecolo» poklicano glasilo diplomatov tržaške signorie. Malo čudno je sicer, da so gospodje prisiljeni pokladati svoje resne izjave mej tisto mešanico iz kronike škandalov tržaških, da so prisiljeni pisati važne stvari za resne ljudi poleg onih, ki so namenjene za babe — obojega spola. Vzeli smo torej radovedno v roko «Piceolo», tla bi videli, kako piše o sestanku naših poslancev in o priobčeni izjavi. Prečitali smo in — zadovoljni smo bili! «Piccolo» ne smeši in ne zasra m uje. «Piccolo» ne bagateli zuje, Dobro znamenje. To je simptomatično. To kaže, da smemo sestanek naših poslancev zapisati v izkaz dobička v svoje knjige. »Piecolo* si ne upa trditi, da bi to no bila krivica, o čemer toži izdana izjava, marveč se trudi dokazati, da ne odgovarja resnici, kar trde naši poslanci. Dobro je — tu smo hoteli imeti svoje nasprotnike. «Pieoolo» si torej ne upa trditi, da bi stanje, kakor je opisujejo naši poslanci, odgovarjalo stališču prava. «Pieeolo» si ne upa trditi,da bi stanje, o katerem tožijo primorski Slovani, ne značilo skrajne bede, marveč bi hotel dokazati, da te betic ni. nekoč skrivaj napisal nekaj o gospodarstvu in ko se mu je posrečilo prvič, je dopisoval v »Domače glasove« prav pridno o raznih stvareh, ki jih je imel priliko doživeti ali opazovati, in zadnji čas se je poskušal tudi" na leposlovnem polju. Nabiral je pravljice, pesmi in izreke, kar jih je še živelo v njegovi okolici, zapisa val jednačiee in pristavljal svoje lastne opazke. In ko se je tiskalo to, kar je on s trudom sestavil ali nabral, rajala mu je sreča v srcu. Delal je, da je kar vse odskakovalo, samega veselja, v prsih pa mu je bilo, kakor kakemu zakletemu kraljicu v pravljicah. Vozil je gnoj in delal najtežja dela, duša pa se mu jo svobodno dvigala v drzne višine drznili osnov. Venkaj pojile v svet in tam si pribori, po čemer mu hlepi srce. Naobrazi se, priuči vsemu, kar mu je neznano in tuje in potem bo delal v smeri, za katero čuti da je nekako vstvarjen, h kateri ga vleče srce z vsemi silami. Da, pisal bo prav mnogo in ljudje bodo čitali njegove stvari, on pa bo srečen v spopolnjcvanju svoje duše in v ponosni zavesti svojega tlela. Njemu ni bilo do bogastva, do udobnega življenja v lenobi in preobilici vseh slasti, ne, njegov ideal je bil človek z vzornim srcem, bistrim utnoni in slobodno dušo, človek, kateremu je človeštvo nekaj vzišenega, svetega, katerega plemeni in povzdiguje popolna ponosna zavest svojega člo-večanstva. (Pride še.) Potisnjen je torej v tako pozicijo, da mora zgubiti pravdo, ker taji »tvari, ki —so!! Kekši, tla naši *lanci prezirajo dejstva in tla ie pretvarjajo stvari, prehaja v medias res vseli treh deželnih /borov tržaških. Na podlagi dejstev l»i hotel zavreči razloge, ki so jih naveli naši poslanci za abstinenco. \ so to torej tii res, da hi se primorskim Slovanom godila kaka krivica. »Piccolo* se je torej postavi! na stališče, na katero se postavlja sleherni obtoženec: taji z drznim čelom. Začenja z deželnim zborom goriškim. Slovenci nočejo priti v ta deželni zbor, ker bi hoteli, da bi Italijani pokrivali stroške za slovenske šole. In ker Italijani nočejo storiti tega, pa kriče Slovenci o krivici in abstinirajo. Nič druzega, prav nič druzega se ni zgodilo na Goriškem?! Komu hoče «Piccolo* pripovedovati to?! Slovenci ne zahtevajo od Italijanov prav čisto nič, ampak zahtevajo le, naj se zasnuje deželni šolski zalog, kakor ga imajo vse druge dežele, zahtevajo, naj dežela vrši svojo dolžnost, kakor jo vrše druge dežele! Italijani ne bi pri tem plačevali prav nič za Slovence, marveč bi imele furlanske občine isto dobro od omenjenega zaloga, kakor bi ga imele slovenske. Jedino prebivalstvo mesta goriškega bi moralo plačevati nekaj več. S tem pa bi bila le odpravljena kričeča krivica, da mesto, v katero se steka ves denar z dežele, ne plačuje ni vinarja za šolstvo dežele. In je-1 i to italijanski denar, ki se steka v Gorici?! To je zopet laž. Saj je vendar notorična istina, da Furla-nija ne gravituje v Gorico, marveč ima svoja središča. In že celo, odkar teče čorvinjanska železnica, je Kurlanijn uprav odrezana od Gorice in jej je celo Trst bolj pri rokah ! Kaj pa je z namakanjem tr-žiške ravani? Mar ne bodo tudi Slovenci morali plačevati milijonov, ki jih hote metati v vodo In to, ko se uprav nečuveno postopa proti vipavski železnici in se deželni odbor brani najeti tistih par tisočakov in se niti ne meni za dotični sklep deželnega zbora. In kaki so dež. uradi v narodnem | pogledu vzlie dejstvu, da imajo Slovenoi dvotretjinsko večino? O vsem tem molči »Piccolo«. Seveda, če se molči o vsem, potem seveda ni videti nikjer ni kake krivice! V Kopru da bi zopet hoteli Slovenci, da nastopi babilonska zmešnjava, ker liotd govoriti v jeziku, katerega Italijani ne umejo. Tudi v deželnem zboru istrskem se ni dogodilo prav čisto nič druzega in slovenski poslanci nimajo prav nobenega razloga za abstinenco. Kaj dč to, da italijanska večina jednostavno gazi parlamentarno načelo, kaj de to, tla se postavlja nad osnovne zakone, tla ne pri poznava avstrijske ustave, da se zasra-mujejo poslanci večine, da se pljuje nanje, da jim žvižgajo, tla so jih mnogokrat orožniki morali braniti pred dejanskimi napadi, tla jih — njih,* zastopnike večine prebivalstva — izključujejo iz vseh odsekov, tla celo predsednik brije norce iz njih in dela neslane dovtipe, da je prava alijanea med italijanskimi poslanci in sotlrgo na galeriji, da so se sploh dogajalo stvari, ki so menda nemogoče v vsakem drugem parlamentu na svetu in radi katerih je že s prestol o doli prišla kazen deželnemu zboru..... Kaj dč to, tla avtonomne oblasti ne store prav nič za gospodarsko povztligo slovenskega dela dežele, da so gospodarski zavodi, vzdrževani od dežele, nepristopni slovenskemu prebivalstvu, da deželni odlmr proganja slovenske občine z vsemi možnimi veksacijami, tla ovira razvoj naših gospodarskih zadrug, iz kratka, da zistematično tišči ob tla Slovence in Hrvate. To vse so »Picoolu« take malenkosti, tla jednostavno molči o njih in govori le o — hahilonu. Ako pa že gospoda laška nikakor nočejo imeti »babilonske zmešnjave«, nt) dobro, saj se lahko sporazumeino. Samo to bi prosili, naj bodo gospoda logični! Ako že žele en sam razpravni jezik v deželnem zboru, dobro, bodi jim! Ali že zdrava pamet, najjodnostavnejn pravičnost in logika bi zahtevala, tla bodi to jezik — večine prebivalstva! Kaj menite ?! In pa v deželnem zboru tržaškem: tu že celo nimajo Slovenci po zatrdilu »Piceolovem« — nikakega razloga za abstinenco! Da jim uničujejo zakonito pridobljene mandate — katerih zakonitosti si ne upajo oporekati niti Italijani sami —, da jim z fizičnim nasiljem zabranjujejo udeleževati se sej, da so izpostavljeni divjaštvu zdivjane gale- rije, tla pljuvajo nanje, tla mečejo okvirje nanje, tla jih izključujejo iz vseh odsekov o vsem tem molči »Piccolo«, ker |m> njegovem nrtenenjn ni to zadosten razlog za abstinenco! Tako — s ptitajevanjem stvari — bi hotel dokazati »Piccolo«, tla je bil gesta nt; k naših poslancev zgolj komedija, ali komedija, ki bi utegnila imeti — tako se boji — žalosten zaključek. Slovani da pričakujejo sedaj kakega čina vlade. Ali kakov bi mogel biti ta čin? To ga vznemirja. Kajti Slovani da so zadobili že toliko od vlade, tla ni lahko pogoditi, kje bi jim mogla ugoditi sedaj ? ! »Piccolo« taji torej in se — boji. To bi kazalo, da sestanek od niinolega ponedeljka ni ostal brez utiša tudi na to stran. To je dobro znamenje. Da vidimo, kakov utis bo imel sklep naših poslancev tam, kamor je bil namenjen v prvi vrsti ! ! Ali si bo grof Thun hotel mašiti ušesa tudi pred tem pojavom? Ker pa ne bi bilo dobro, tla bi hoteli bežati pred dogodki, hočemo počakati nekoliko in potem še le bomo govorili. Politični pregled. TRST, 27. aprila 1H9!>. f Orof Hohenwart. Grof Hohemvart je bolehal že dlje časa, tako, da so bili zdravniki pripravljeni na najhuje. Vendar nas je včerajšnja vest o njegovi smrti presenetila kolikor toliko, kajti baš včeraj smo čitali v listih, da se počuti relativno dobro in da ni ne posred nje nevarnosti. Predvčerajšnjem zvečer je legel v postelj res še precej dobre volje, zjutraj pa so ga našli mrtvega. Začenši z letom 1H71, ko je bil imenovan ministerskim predsednikom, je bilo avstrijsko politično življenje tesno spojeno z imenom grofa II«>-hemvarta. Predstavivši se parlamentu je označil kakor svojo nalogo: pomirjenje narodov in v ta namen razširjenje deželne avtonomije, oziroma kom-petenee deželnih zborov. Začeti je hotel na Češkem in dne 12. septembra se je v deželnem zboru pre-čital cesarski reskript, s katerim je bilo pripoznano državno pravo češko. Rečeni deželni zbor je imenoval komisijo ;M> členov, ki je izdelala tako ime-vane fundamentalne člene. Toda sovražniki Slovanov, nemški liberalci in Madjari, so zapričeli tako vojno proti Hohcmvartu, tla se je vsa akcija ponesrečila. Njegovo Veličanstvo je pritrdilo načrtu, kakor ga je izdelal grof Heust nesrečnega spomina v odgovor deželnemu zboru češkemu, a grdf Hohemvart ni hotel kontrasignirati tega načrta. S tem je bila odločena usoda njegovega mi-nisterstva. Dne HO. oktobra 1871. je odstopilo in začela se je zopet doba ljutega proganjanja Slovanov, ki je trajalo do leta 1H79, koje grof Taaffe poprijel zopet ono nit, ki je padla grofu Holion-\vartu iz rok, nit pomirjen j a narodov. Ali grof Hohemvart ni nehal odločilno uplivati na politično in parlamentarno življenje. Po uvedenju direktnih volitev v državni zbor v letu lHTiJ. so ga izvolilo kmečke občine okraja Kranj svojim državnim poslancem. JJil jo torej naš slovenski poslanec. V državnem zboru jo zbral olcolo sebe vse konservativne živijo in je postal voditeljem po njem imenovanega kluba. Že tedaj je bila njegova skupina vplivna, a ko je došla doba Taaffejeva, je ustvaril Hohemvartorganizacijo desnice, ki je v podlago še sedanji večini. Kakor se moramo hvaležno spominjati poštenih prizadevanj grofa Hohenwarta za časa njegovega ministrovanja, tako je pozneje bil njegov vpliv usoden zlasti za nas Jugoslovane. Imejoči vedno le ozire visoke politike pred očmi ni imel zmisel za specijalne narodne potrebe nas Slovencev. In seveda ni delal zanjo ni on, niti ni dovolil svojemu klubu do kakega energičnega čina. Hohemvartov klub je postal polagoma le stroj, ki je dajal vladi glasove. Nikdar no pozabimo one znamenite seje pol. društva «Kdi-nost», ko je dr. Laginja imenoval ta klub — limonado ! Ali v vrstah Slovanov je jel pihati drug veter, isti so se naveličali večnega tlačanstva, grofu Hohemvartu so zrasli dogodki čez glavo, slednjič so je spri še z grofom Taaffejem radi volilne reforme, katerega poslednjega je pomagal grofHohen-\vart vreči, zasuovavši v zvezi s Poljaki iu nemškimi liberalci uajsmešnejo dobo v ustavnem življenjem avstrijskem, takozvano koalicijo. Le-ta pa je padla oh takozvnnem celjskem vprašanju in grof 11 oh <»n\v a rt je odigral svojo ulogo. Njegov klub je zaspal, grof Hohemvart se ni dal več voliti v dr-ževni zbor iu spravili so ga v mavzolej vseh odi -gravših parlamentarcev in državnikov — v gosposko zbornico. Grof Hohenwart pa ni bil »naš« le kakor • slovenski* državni poslanec, ampak tudi po tem, tla je bil kranjski veleposestnik, lastnik graščine Ravne pri Postojim. Čast njegovemu spominu! O dogodkih na Primorskem. »Information« se |H)vrača zopet k poročilu župana tržaškega predsedniku italijanske komore o shodu županov v Trstu. Vsakomur je dano na svobodno voljo — pravi — tla piše privatna pisma, komur hoče in da tudi vsprejema menenja in nasvete, od kogar hoče. To jo lo vprašanje takta. Ali to sega preko vprašanja takta, ako se dr. Dompicri, ki je zajedno deželni glavar, spozabijo tako daleč, tla bi hotel svojo korespondenco s predsednikom italijanske komore prijaviti deželnemu zboru ter s tem odličnega dostojanstvenika sosednje države klicali takorekoč kakor sodnika v notranjo-politiških vprašanjih. Tako, dosedaj v Avstriji nečuveno postopanje, bi moralo imeti posledic in bi morah) postati stališče dra. Dompierija na čelu tržaško občine in deželne uprave jednostavno nevzdr-žljivo. Odnošaji v Primorski, v Trstu, v Gorici in v Istri, se poojstrujojo bolj in bolj in potreba za spremembe postaja nujneja in nujneja. Tudi na Primorskem dozoreva setev, ki sejo sejala lota in leta. Grehi d r e P r e t i s a in Ri na Id i nija so maščujejo in kmalu se bo treba odločiti tudi tam za - — radikalno kuro. Jednako sodi tudi spljetsko »Jedinstvo«, da sedaj bi morali Dompierija prisiliti, tla odstopi in da so deželni zbor tržaški razpusti. Ali do tega da ne pride, ker v Avstriji je vedno nedostajalo odločnosti nasproti italijanskim aspiracijam. Avstrijske vlade so imele vedno ta načrt, da treba miriti ir-redentizem s tem, da se mu žrtvujejo Hrvatje in Slovenci. Ta načrt je ponesrečil popolnoma. Isto-^ takti so se ponesrečile vse kalkulacije z nemškim ' življem. Ob tem omahovanju in ob teh dvoumnostih'so je jaeil le — irredontizem. Italijani so postajali vedno močneji in sedaj ne ve vlada, kaj bi, ker nima nobeno stranko za seboj. In vendar so dejstva tako jasno, da pameten človek ne bi mogel verovati, kar so godi tu. Hrvatje in Slovenci so domač živclj in so v večini. Oni bi bili že davno gospodarji, ako bi ne bilo tega nesrečnega zistema. A Hrvatje in Slovenci ne teže preko mej države, a Italijani hrepene po — Italiji. Ali bi ne bila torej najmtravncja politiko, l ako bi vlada podpirala prve? Dosedanji zistein se j opravičuje z oziri na vnanjo politiko. Toda sedaj, j po pismu Zanardellija in po pogovoru krulja Hum-! berta z urednikom »Piooola«, je jasno, da se v Italiji, ni v večini, ni v opoziciji, ni na dvoru no ozirajo na trojno zvezo. V Italiji konspirirajo in preže na pravi trenotek, v Avstriji pa omahujejo in — žr-! tvujejo nas. So jedno je jasno. Italijani nas mrze najbolj zato, ker nismo proti državi. Vsi izbruhi proti gimnaziji v Pazinu so lo pretveza, da se širi irredentizem proti Avstriji. Ze zbok tega bi morali • na Dunaju odpreti oči. Cim bi spremenili zistein v toliko, da bi se mi oddahnili, takoj bi jel irredentizem slabiti. Vsi vzroki govore torej za spremembo zistema. Ako v Italiji nimajo obzirov, bi se morali ujunačiti tudi v Avstriji in ne žrtvovati več mirnih in lojalnih življev revolucionarnim življem. Iz deželnega zbora Štajerskega. Poročali smo že, da je nemška večina v deželnem zboru štajerskem kar a limine odbila predlog slovenskih poslanoj}v za ustanovitev meščanske šole z slovenskim učnim jezikom pri sv. Jurju na južni železnici. Vsled lega čina skrajne nestrpnosti in nedohrohotnosti do tretjine prebivalstva v deželi ho slovenski poslanci ostavili dvorano. Predvčeraj-njem so so zopet povrnili in namestnik deželnega glavarja, tir. Josip Sernee, je podal v njih imenu nastopno izjavo: »Večini štajerskega deželnega zbora se je v seji dne 20. aprila t. I. zljubilo naš predlog za ustanovitev deželne meščanske šole s slovenskim učnim jezikom v Št. Juriju na južni železnici odkloniti a limine. S tako prakso večine proti manjšini smo ovirani v izvrševanju svojih parlamentarnih dolžnosti, ker nam ni mogoče v tej zbornici predlogov, ki so velevažni za naše ljudstvo, niti spraviti do posvetovanja. Kakor zastopniki slovenskega nanxla na štajerskem moramo z vso odločnostjo protestovati zoper tako postopanje, ki prezira parlamentarne, samo ob sebi umevne običaje, kakor so v navadi v drugib deželnih zborih, kaže nenavadno mero narodne nestrpnosti proti slovenskemu ljudstvu in najglobokejše žali nas in naše volilee.« Domače vesti. Umrl Je včeraj v Ljubljani mladi, h ženi-jalni pesnik Karol Kette. V »Slov. Narodu« čitamo, da sta dva slovenska literata že poskrbela, da se kmalu izdajo zbrane pesmi Kettejeve. Osemdeset letnica in Jubilej Ivami viteza Trnskega. Starina mej pesniki in književniki hrvatskimi, Ivan vitez Trnski, bo dne 1. maja slavil osemdesetletnico svojega rojstva in petdesetletni jubilej pesnika. Za dostojno proslavo tega dne se je sestavil v Zagrebu odbor književnikov in zastopnikov književnih in pevskih društev. Na večer dne ;H). t. m. bo serenada, ki jo prirede vsa zagrebška društva. I)ne 1. maja poklonijo društva jubilarju svečano adreso, ob 1. uri (»opol. pa bo slavnosten banket. Občinske volitve v Ljubljani. V čeraj je volil drugi razred. Na volišče je došlo H4f> volileev. Kandidatje narodne stranke so dobili: Ivan Hribar 475), dr. Ivan Tavčar 41)8, Ivan Šubic 469 in dr. Požar 406 glasov. Kandidatje nasprotne slov. stranke so dobili po 183 oziroma 1 i M > glasov. Nemški kandidatje pa po 1H<> oziroma 188 in 185 glasov. Ženski podružnici sv. Cirila fis Metoda je daroval g. prof. Zamejski mesto venca na grob pokojnemu g. Patakiju 10 lir. Na Izrednem občnem zlioru pevskega d.iuštva »Adrija« v Bnrkovljah, kateri se je vršil dne 10. t. m. je bil izvoljen sledeči odbor, kateremu bo naloga, da priredi slavnost desetletnice društvenega obstanka in razvitja nove društvene zastave: Hraber Ražem predsednikom, Josip Sulčič tajnikom, Dragotin Pertot blagajnikom, Jakob Pertot, Anton Ščuka, Josip Pertot, Anton Grbee, odborniki. — Blagohotne darove za zastavo vspre-jcma edino gori omenjeni odbor. /a zastavo pevskega društva «Adrija* v Rarkovljali so darovali ob priliki »koncertnega večera» dne 2;5. aprila gg. : dr. Janežič '.» K. 20 st. Pevsko društvo «Kolo» 4 K, V. Spinčie, državni in deželni poslanec K 60 st. Fran Dolenc, dež. posl. K 60 st., Josip Urbančie 51 K„ dr. Pretner J) K, dr. Truden 1 K 60 st., M. prof. Man d i d 1 K., Fr. Guštin 1 K., N. Markelj 1 K., N. Truden 60 st., Fr. Guštinčid 60 st., N. N. 60 st., And. C u ban 60 st., Fr. Ščuka 60 st., Gnšp. Rapotcc 60 st., Juri Ook 40 st., L. Stare 20 st., N. N. 20 st., gč. Marica Ookova je nabrala isti večer pri svobodni zabavi 22 K. 24 st. Vsem blagim gg. darovalcem srčna hvala! Enako hvalo izrekamo tudi vsem onim, ki so nam na kak si bodi način pripomogli, da je naš «koncertni večer» vspel nepričakovano sijajno. Od bor. Iredentisti v Uorlel. »Adriatische Post« piše: Dne i*, aprila je bila v Rainerjcvi vojašnici v Gorici patrijotična slavnost odkritja cesarjevega spomenika, katerega jo dal postaviti industrijalec Polli v spomin na petdesetnioo vladanja cesarjevega. Členi iredentistiškega društva »Lega della Gioventil Friulana«, ki je v resnici samo podružnica društva »Circolo Oberdank«, so priredili na ta dan izlet v Cervinjan in Terzo, da bi le ničesar ne videli in ne slišali o tej eminentno avstrijski slavnosti. Ta izlet so priredili tudi s postranskim namenom, da bi tamošnje patrijotično prebivalstvo pridobili z„ svoje izdajske namene. In v Terzo se je postopalo v največi meri izdajski in žaljivo za našega vladarja! Tam so goriški členi »Circolo Oberdank« pred kipom istega veleizdajalea, ki je dne 20. decembra 1882 na dvoru tržaške vojašnico končal svoje življenje pod roko krvnika, uganjali take reči in imeli govorov, ki se odtegujejo javnosti. In'duša vseh teh demonstracij in izjav je bil mož, ki je nastavljen od občine goriške, mestni živinozdravnik »dr.« Adolf Codermaz, predsednik društva »Lega della Gioventft Friulana«, alias goriške podružnice »Circolo Oberdank« in šef zaspale podružnice /mine »Eco delle Alpi Giu-lie«: »Sentinella del Krilili«. Mi nimamo pridodati ničesar. Nekoliko računov. Dohodki železnice Tržič-Oervinjan so znašali 1. 18«.»7. gld. :52.24«», stroški pa gld. 4.").7'.I8. Železnica ima torej primanjkljaja gld. 1.-J.540: ker pa je država prevzela garancijo za čisti dohodek v znesku gld. 64.0f>0, je znašal uku tni primanjkljaj te železnice gld. 77.JVJO, katerega je morala pokriti država. Za leto 18,'».HM> gld., z čemer se komaj pokrijejo izdatki. Država bo torej morala plačati maksimalno jamščino v znesku gld. 7;1.600, ki je predpisana v listini, s katero se je dala koncesija. S to svoto se pokrijejo obresti in plačevanje za prijoritetne obligacije ter potrebščina za 4 °/H letno dividendo prijoritetnih akcij. — Železnica Tržič-Cervinjan je v prometu od 11. junija 18(.)4. in še nobeno leto ni imela toliko dohodkov, da bi mogla pokriti vsaj stroške za promet; o obrestovanju investiranega kapitala nitij ni govora. Ker pa je 4 "/„ obrestovanje kapitala zajamčeno od države vsled zakona od 6. aprila 1HU8. in z listino od 22. maja 18!W., s katero se je dovolila koncesiju, bodo morali torej davkoplačevalci najbrže vedno sami plačevati stroške te nepotrebne železnice, o kateri se je nekdaj toliko govorilo in pisalo, kako da se bo izplačevala. --- Gospod dr. plemeniti Pajer: katera železnica, bo izplačevala bolje: ali furlanska, ali vipavska? In vendar je šlo z gradnjo furlanske železnice kakor namazano, dočiin se gradnji vipavske stavijo vse možne ovire. Ilog ne daj pa, da bi govorili goriški Slovenci, da sc jim godi kaka krivica!! Ženitbliiska podpora. 100 gld. ženitbinske podpore iz ustanove »Marko Casurhaechi« dobi ubogo katoliško, pošteno dekle, ki se omoži tekom leta 180'.». Pismene prošnje, katerim morajo biti priložena dotična pisma, je vposlati na inspektorat tukajšnje ubožne hiše. Od finančne oblasti smo prejeli nastopno pojasnilo: Po dosedanjih poizvedovanjih o eksploziji smotke po 2'/2 nvč. na hodniku tukajšnjega deželnega sodišča, je soditi, da se eksplozija ni dogodila vsled kake razstreljive substanee v smo tki sumi, ampak da jo je pripisati kaki razstreljivi tvarini, ki se je primešala pesku v pljuvalniku, in da je eksplozija navstala tako, da je dotični redar, ki je hotel pogasiti smotko, drsal ista ob rob pljuval-nika iu je goreči pepel prišel v doti ko z razstre-ljivo tvari no v pljuvalniku. S'cer da preiskava, uvedena od sodne oblasti, gotovo pojasni pravi vzrok eksploziji. Samomor. Dne 2">. t. m. se je v nekem gozdiču pri Pod gori ustrelil Ed. Fabris, trgoveo z moko v Korminu. Drobne vesti. 75-letna Terezija Aristoteles je umrla nagle smrti. Zvečer je še večerjala se slastjo, zjutraj pa so jo našli mrtvo v njeni postelji. Včeraj so odveli v kaznilnico v Ilegnje oni dve grdi baburi, ki ste bili zapleteni v kazensko razpravo proti oni nesnagi Alojziju Morettiju, ki se je vršila ob zaprtih vratih. I stota ko včeraj so odveli v kaznilnico v Petervardin vojaka Antna Ber-gamas, ki je v neki gostilni v ulici Crosada vrgel nekemu pomorščaku takozvano »bokaleto« s tako silo v glavo, da je ranjeni umrl 8 dni potem. Ber-gamas je dobil 5 let ječe. 46-letni Ivan Vidach ni imel stanovanja. Sel je torej v neko skladišče za les in je tam zlezel na jedno skladtiico žaganie, kjer je zaspal tako sladko, kakor da je v kaki mehki postelji. Ker pa se človek premika tudi v spanju, zgodilo se je tudi našemu Ivanu, da je zdrsnil s skladnioe in je pal kake tri metre globoko. Zjutraj so ga delavci našli na tleh, ker ni mogel ustati. Čutil je hude bolečine. Odveli so ga najprej na zdravniško postajo in potem v bolnišnico. Različne vesti. Kitajci o naši kulturi. Kitajski podkralj <'ang-Ci-Tnng je pred kratkim izdal čudno knjigo. V tej knjigi piše pod zaglavjem *l'ei sc!« o razmerju Kitajcev do zahodnih dežel. < >n nasvetuje svojim deželanom : »Ostani pri starem ! Poprimi se novega, toda ostani pri starem, posnemaj tujce v tem, kar se ti zdi umestno, toda pred vsem stori to, kar so tvoji stariši spoznali in skusili kakor dobro; za to ostani pri starem«. Za izobraženega Kitajca so torej tri stvari prve: dinastija, stara vera in kitajsko pleme. Ali je kje na zapadli kakšna vlada, ki bi bila kdaj pokazala toliko plemenitosti, dobrote, zvestobe in poštenja, kakor naše cesarstvo? Vere zapada so za nič. Kar je zapisano v zapovedih,je. v kolikor je pametno iu dobro, izvzeto kitajski veri in uvedeno po tujih misijonarjih. Ako je res, kar pripovedujejo tujci, da se Kitaj naj razdeli, tedaj lahko vidi ljudstvo, kaj je pričakovati od tako vzgojenih tujcev. Ali bode možno tujcem s tako nizko oliko pojmiti našo sveto vero Konfucija? Nikdar! Klasična dela naših štirdi filozofov bodo zametovali in zasraniovali. Učenjakom bo nemogoče upati na uradniško karijero. Naši doktorji bodo morali životariti kakor pastirji, barantači, trgovsk sluge in pisarji. Davke bo moralo plačevati niže ljudstvo ter služiti v vojakih, delati v tovarnah in streči bogatinu. Tako pride. In ako bodo ljudje vrhu tega še neumni, bodo zatirani popolnoma, uhožajo popolnoma ter umrjejo konečno. Sveti veri naši bo ista osoda, ki jo ima hramanizem v Indiji — za trejo jo«. Ako se kitajska mladina uči iz ta-cih knjig, tedaj ni čuda, da se tam pomori toliko misijonarjev. Prenaredba koledarja na Ruskem. Iz Petro-grada poročajo dne 2vl. t. in.: Komisija, ki se je v astronomiškem društvu sestavila, da poskusi koledarsko reformo, se je obrnila na vsa ministerstva s prošnjo, «la izrečejo svojo sodbo. Ministerstva za komunikacije, za notranje stvari, za finance in za zunanje stvari so izjavila, da žele, da bi se kmalo izvršila ta reforma. Komisija prične svoja dela takoj po velikonočnih počitnicah iu jih dogotovi začetkom junija. Železniški most v plamenu. Vlak, ki vozi iz Varaždina v Čakovec, se je ustavil kraj mosta pri Nedeijišču. Strojevodja je bil zapazil namreč, da leseni deli mosta gorč. Vide veliko nevarnost, pretečo drugemu vlaku, ki je imel priti iz Čakovca, je strojevodja ustavil vlak iu ga potem vrnil na goreči most, da je mogel tam spustiti vodo iz ten-derja in pogasiti ogenj. Steklenic ni smeti pomivati z strupenimi svinčenimi krogljami. Najbolje sredstvo za snaženje steklenic so in ostanejo pesek ali apnenec, jajčje luš« čine iu dr. Mastne steklenice se najbolje očistijo Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste 0(1 lMnzza Kosar i o žtev. 2. (ftolsko ponlopje). Bogat izbor v tapetarijuli, zrcalili in slikah. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brod ali železnico, brez da bi sc za to kaj zaračunalo. Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij od Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovanni hiš, štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo! o otrobi, žaganjem, pivnint papirjem, kredo ali s peskom v soda vodi. Da se odstrani salpctmva gošća v steklenici, je najin>lje rabiti stolpno žveplo ali pa kako kislino. Loterijske številke, izžrebane dne 2«». t. m.: Praga ;"».'{ :t f»S H\) Lvov 39 17 Ho 10 Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Dllliaj 27. Princ Leopold Uavarski je došel danes zjutraj iz Monakovoga na Dunaj. Na kolodvoru t-r;i je pričakoval Nj«'g. Velič. cesar. Ihliiaj 27. Poročila listov o udeležitvi nemškega cesarja na odkritju spomenika nadvojvode Albrehta ne soglašajo med seboj. »I remdenblatt« in »Neues NViener Tagblatt* trdita, da ne pride, »Neue Kreie Presse« pa trdi, da pride. Isti list trdi tudi, da bo kraljeva hiša saksonska* zastopana po jednom princu. Dllliaj 27. Njegovo Veličanstvo je vsprejelo danes nemškega vojaškega atašeja Biilovva iu potem japonskega poslanika Takui.ira. Dllliaj 27. Neki dunajski list pravi, da se pogajanja s Trentinei nadaljujejo, toda namestnik tirolski, grof Merweldt, tla je nasprotnik vsaki koncesiji v smeri razširjenja avtonomije. Trentina. V tem smislu da upliva tudi na konservativne ju islance. Dllliaj 27. Govori so, tla se zasnujejo trije novi bosanski polki. V letu 1001. je namerjnno pomnoženjo topništva in kodjice. Mornarica dobi 2 novi oklopnici in 4 križarje. Izredni kredit za mornarico za leto 1800. bo znašal nad 0 milijonov, pozneje so bo mornarica pnmnožcvala postopno. Ormlec 27. Na naboru v Brucku ob Muri sta dva člena naborne komisije protestovala proti vršenju nabora, ker jo kontingent določen na podlagi ^ 14. Nabor češ tla je nezakonit. Was||iugtoii 27. Oddelek za mornarico je priobčil nastopno izjavo: Kapitan Coghlati je od-govoril temu oddelku, da listi niso natančno priobčili njegovih besed. On ni namevjal nikako nepristojnosti nasproti Nemčiji, niti jo ni hotel žaliti, in ohžaljuje najgloblje, tla so se njegovo besede tako tolmačile. Ooghlan dobi ukor in se vsa tu zadeva reši na primen način. London 27. Prvi Ioni admiralitete Gosehen je imel včeraj govor, v katerem je izjavil, da so v tem trenotku vsi grozeči oblaki zginili s politi— škega horizonta. Trgovinske vesti. Nudim pošta 27. Pšenica za maro gold. —•—tlo—'—. Pšenica za april gl. H.71 tlo H-72 Pšenica za oktober golti. S-22 tlo H-2;t. Rž za oktober gl. —•- - do —•—. Kž za april ghl. 6 67 do (J G0. Koruza za oktober, ghl. —•— do —. Koruza za maj ghl. 4*50 tlo 4*;>1. Oves za april gl. ;Y74 do 5*70. Oves za oktober ghl. 5'44 do o*46. Koruza gl. —.— do —.—. Pšenica: ponudbe in povpraševanja zmerne. Prodajal lft.OOO met. st. Vreme: lopo. Hamburg27. Trg za kavo. Santos good ave-rage za maj 2H,oO za september 21t'f)0, za december 30.—. za maj 30 7», Ha vre 27. Kava Santos good averngo za april »0 k. frankov .!J4.2f> za avgust »0 k. Iranko v 35.2;*) Praga 27. Surovi sladkor I. izdelek, HH°/0 Reudement franoo Aussig. Mirno. Promtno gold. 13.— do 14.02. Maj gl. - .—. Oktober-dec. gld. 12.75 Denar. Državni th>lg Dunajska borza dne 27. aprila. vfertij IOO.HO 100.30 1 19.45 100.50 35(5.75 120.42 11.78 11.56 44.45 v papirju „ ,, v srebru Avstrijska renta v zlatu ., „ v kronah Kreditne akcije . London 10 Lsr. . 20 mark..... Napoleoni..... 100 italijanskih lir . n ilmir-H 100.85 100.-10 110.1)5 100.40 350.50 120.45 11.7S 0.56 44.45 „EDINOST" večerno in zjutranje izdanje se prodaja, r .zun v drugih navedenih tobakarnah, tudi najužnem kolodvoru. Nova centralna cevljarnica v Trstu. Via Maleanton štv. 1\ Bogat izbor čevljev z« gospode« isosjm' hi otroke. Delo solidno, trpežno in po mogočih konkurenčnih cenah. §o«ooototoe^|«o«oto«o«o§ 100 do 300 goldinarjev zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika vrazpečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in sivk. Ponudce pod naslovom Ludwig Oesterreicher v, Budimpešti, VIII Deutschegasse 8. Službo v kaki trgovski ali odvetniški pisarni išče izobražen Slovenec z lepo pisavo in vsestranskimi praktičnimi izkušnjami, vešč poleg slovenskega tudi nemškemu in hrvatskemu jeziku. Dotični lahko nastopi službo takoj, blagovoljnih ponudeb so prosi na „G. H. 56" posto restanto Trst, glavna pošta. „Hotel Nazionale" v Trstu, Via Vienna st. 4 nahaja se v bližini kolodvora južne železnice pristanišč, poštnega in brzojavnega urada ter je popolnoma obnovljen. Sobe elegantne vse v I. nadstr. Gena od 60 novfi. naprej. V pritličju nahaja se tudi „Restaurant Nazionale" elegantno opravljen, preskrbljen vedno in ob veakej uri a gorkitni in mrzlimi jedili. Toči se: fino plzensko pivo in Culmbach-ovo Črno pivo. najbolje dalmatinsko „Apolo dl Liasa" in iptrsko vino ter razna vina v boteljkah, vse po zmernih cenah. Lastnik je ulovan-dalmatinec. Govori se slovenski in hrvatski. Naa!anjaje se na geslo: „Svoji k svojim" priporoča «e slavnemu občinstvu slovenskemu in hrvatskemu za obilen obisk udani ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST — Via Maleanton št. 1 — TRST Ziilt»g* pohištvu za jrdllairr, spalnice in »prejemnice, >. 1 m»i e in (»e resnic, oirlctial In leleznlh hlajrajn, p« rmali, da se ni bati konkurence. Zanimiv oglas kolesarjem! kolo iz tovarne Johann Puch iz Gradca ustanovitelja industrijo za kolesa, je najbolje kolo sveta L. Oolobig v Trstu, Via del Torrente štev I O. Jedini in glavni zastopnik za: Trst, Primorsko in Dalmacijo. Za mazi6 in za st- Josip Serdarović, Cevljarnica »pri Pepetu Kraševcu« pri cerkvi sv. Petru pod ljudsko fiolo priporoča slovenskemu občinstvu svojo veliko zalogo oblivala, zlnsti pa specijalnosti za sv. birmo. Priporoča se za obilen obisk. Naročnikom zunaj mestu sc na željo pošilja tudi po pošti in sicer brez vsjicih stroškov. Udani Josip Stantid. TEODOR SLABANJA srebrar ulioa Morelll 13 v GORICI «"oa Jtorelll 12 priporoča propustiti duhovščini in oerkvenim predstojnikom nvojo delavnico za izdelovanje cerkvene posode in orodja. Staro blago popravi, pozlati in posrebri v ognju po najnižji ceni. Dasi pa zamorejo tudi bolj revno cerkve naročiti cerkvenega kovinskoga blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni s tom, div jim je pripravljen napravljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa preo. p. n. gospod narooevaloo sam lahko določi. Pošilja vsako blago poštnine prosto! lastnik. Svetovna kolesa amerikanski oriirlnall TRIBUNE IN ARENA odlikovana v vseh državah na kontinentu -iWn,r m i -Hipmr^L rac1' elegail0e> točnosti in vst rajanja, prodaja se Iz-• ^ ključno le pri glavnem zastopniku ANTONU SKERL V TRSTU. VU S. Lazzaro it v. 6, nasproti palafie Salem. NB. Navadna kolesa prodajajo se proti 2-letni garanciji, ročaj in pritildino po želji kupca. Mehanična delavnica za vsakovrstno popravo koles in šivalnih strojev. CENE ZMERNE. -**--CENE ZMERNE. „TELE GRE § HAM" angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu. Aktiva društva do HI. decembra lHii?...........Kron 15l).iM>7,57S>'— Letno vplačilo premij in obresti do HI. decembra 1 H<»7..... » 38.828,875*— Izplačana zavarovalnina in obresti od obstanka društva (1S4S.) . » 848.800,067*— V letu 18D7. izdanih 740* polic za glavnico od....... » 67.881,851*91 Prospekti, ceniki in v obče vso druge informacije dopošljejo se vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseh jezikih. MT Glavno zastopstvo v Trstu. Via del Teatro štv. 1, „Tergesteo" Scala IV. Iščejo se dobri agentje, zastopniki in potovalci. Qk